EN

018-174/2021 Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Številka: 018-174/2021-4
Datum sprejema: 26. 11. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter dr. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar kot članic senata v revizijskem postopku oddaje posameznega javnega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma »Dobava zaščitnih sredstev« v sklopu 15 »Rokavice nitrilne, brez talka, za srednjo stopnjo tveganja« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ABENA-HELPI d.o.o., Dobrave 7B, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Petek & Novak, d.o.o., Dunajska cesta 51, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Riharjeva ulica 38, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 26. 11. 2021

odločila:



1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 1284-15, z dne 6. 10. 2021.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.225,28 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21. 8. 2020 sprejel dokument »Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo zaščitnih sredstev«, št. 980. Javno naročilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 21. 8. 2020, pod št. objave JN005258/2020-B01, dne 24. 8. 2020 pa pod oznako 2020/S 163-396114 tudi v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik je v imenu in na račun javnih zdravstvenih zavodov (navedenih v prilogi št. 1 dokumentacije v zvezi z oddaji javnega naročila) izvajal odprti postopek za sklenitev okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti po posameznih sklopih za sukcesivno naročanje in dobavo zaščitnih sredstev za obdobje štirih let.

Naročnik je dne 5. 11. 2020 sprejel dokument »Odločitev o izbiri strank okvirnega sporazuma in odločitev o oddaji javnega naročila«, iz katerega med drugim izhaja, da je za sklop 15 za podpis okvirnega sporazuma poleg vlagatelja izbral še ponudnika SANOLABOR, d.d., Leskoškova cesta 4, Ljubljana, ter Matjaž Kavnik s.p., Vosek 3E, Pernica. Okvirni sporazum z vlagateljem je bil sklenjen dne 18. 11. 2020 (objava na portalu javnih naročil dne 15. 1. 2021 pod št. objave JN005258/2020-Pog10), s preostalima ponudnikoma pa dne 16. 12. 2020 (objavi na portalu javnih naročil dne 15. 1. 2021 pod št. objav JN005258/2020-Pog02 in JN005258/2020-Pog04).

Naročnik je dne 9. 9. 2021 na sklenitelje okvirnega sporazuma za sklop 15 naslovil povabilo k oddaji ponudbe za sukcesivno dobavo blaga v obdobju od 1. 11. 2021 do 30. 4. 2022, pri čemer je določil, da je potrebno ponudbo (»Obrazec predračun – 15. sklop: Rokavice nitrilne, brez talka, za srednjo stopnjo tveganja«) oddati najkasneje do 17. 9. 2021 do 11. ure.

Naročnik je nato dne 6. 10. 2021 sprejel in na portalu javnih naročil pod št. objave JN005258/2020-ODL29 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 1284-15, s katerim je posamezno naročilo na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma za sklop 15 za obdobje od 1. 11. 2021 do 30. 4. 2022 oddal ponudniku SANOLABOR, d.d., Leskoškova cesta 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ugodnejšo vlagateljevo ponudbo pa zavrnil kot nedopustno. V pojasnilo je navedel, da vlagatelj ni izpolnil zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. ni ponudil artikla, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah, saj je v obrazcu predračun ponudil artikel proizvajalca ABENA-HELPI d.o.o., iz predložene tehnične dokumentacije in vzorcev pa izhaja, da je proizvajalec ponujenega artikla ABENA A/S. V splošnih zahtevah tehničnih specifikacij, določenih na obrazcu predračuna, je uvodoma izrecno zahteval, da mora ponudnik »za vsak ponujeni izdelek navesti proizvajalca in kataloško številko, ki morajo biti navedeni tudi na primarni embalaži (na osnovnem pakiranju)«. Vlagatelj, ki je v obrazcu predračuna navedel drugega proizvajalca kot izhaja iz ostale predložene ponudbene dokumentacije, je tako ravnal v nasprotju z izrecno zahtevo naročnika in je njegova ponudba nedopustna že iz tega razloga. Naročnik je nato še pojasnil, da je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil tudi, da je slednji, kot je to razvidno iz obrazca predračuna, ponudil artikle s kataloškimi številkami 1999902087-1999902089, predložil pa je vzorec rokavic velikosti L s kataloško številko 290498, ki ni skladna kataloški številki v obrazcu predračuna ponujenega artikla (1999902089). V povabilu k oddaji ponudbe je bilo izrecno zahtevano, da mora ponudnik v primeru, da ponuja drugo blago kot v prvotni ponudbi do roka za oddajo ponudb, obvezno predložiti zahtevane vzorce, ki so del ponudbe (v konkretnem primeru po eno škatlo velikosti S, M in L, vključno z zunanjo embalažo).

Vlagatelj je dne 15. 10. 2021 prek portala eRevizija pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika z dne 6. 10. 2021. Predlaga, naj naročnik ali Državna revizijska komisija ugodita zahtevku za revizijo in razveljavita izpodbijano odločitev, vlagatelju pa povrneta priglašene stroške pravnega varstva; naročniku še predlaga, naj izda novo odločitev, s katero bo kot najugodnejšo izbral njegovo ponudbo. Glede navedbe proizvajalca vlagatelj pojasnjuje, da je iz predložene tehnične dokumentacije ter vzorcev jasno razvidno, da je ponudil artikle proizvajalca ABENA A/S ter da je pri vpisu v obrazec predračuna v rubriki »proizvajalec« prišlo do očitne napake pri vpisu gospodarskega subjekta, ki pa je zaradi podobnosti naziva še toliko bolj verjetna. Meni, da je (bi) naročnik že na podlagi dejstva, da je bil vpisan podatek ponudnika, lahko takoj ugotovil, da je podatek napačen, saj je očitno, da vlagatelj ni hkrati tudi proizvajalec, poleg tega pa je mogoče iz drugih podatkov v ponudbi brez velikega napora ugotoviti pravi podatek o proizvajalcu. Kot nerazumno in v nasprotju z načelom gospodarnosti vlagatelj izpostavlja odločitev naročnika, da ga ni pozval na dopolnitev ali popravek ponudbe oz. na pojasnilo ali odpravo očitne napake. Glede drugega razloga za zavrnitev njegove ponudbe vlagatelj priznava, da je bil v ponudbi predložen napačen vzorec za rokavico velikosti L, vendar pa meni, da se je naročnik s sklenjenim okvirnim sporazumom jasno zavezal, da bo v delu, ki se nanaša na vzorce ponujenega artikla, v primeru nejasnosti pozval na dopolnitev ponudbe, zato bi ga bil v tem primeru dolžan pozvati – dodaja še, da naročnika k temu zavezuje tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 4. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Ne glede na to, da se napaka nanaša na del, ki se veže na tehnične specifikacije naročila, naj v danem primeru ne bi bilo mogoče govoriti o nedopustni dopolnitvi v smislu petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3, saj na strani naročnika ne obstaja dvom, kaj je vlagatelj ponudil. Dodatno vlagatelj še poudarja, da je ustrezno predložil vzorce rokavic velikosti S in M (ki imata enake tehnične lastnosti kot ponujeni artikel velikosti L), na podlagi katerih je naročnik lahko ugotovil in preizkusil kvaliteto ponujenih artiklov, kar je že v osnovi bistvo vzorcev. Vlagatelj se čuti neenakopravno obravnavanega, saj je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je tudi izbrani ponudnik (katerega ponudbena cena je bila manj ugodna od vlagateljeve) v obrazec predračuna vpisal zgolj eno kataloško številko artikla, čeprav bi bilo pravilno, da bi navedel kataloške številke za vsak artikel posebej, torej za tri artikle. Ob doslednem upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov bi moral naročnik po mnenju vlagatelja v danem primeru presoditi, da je bil ponujen zgolj en artikel in ne vsi trije, kot je bilo zahtevano.

Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 20. 10. 2021. V celoti pritrjuje navedbam naročnika iz izpodbijane odločitve oz. zavrača navedbe vlagatelja.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« (št. 1410) z dne 2. 11. 2021 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Poudarja, da je vlagatelj že sam v zahtevku za revizijo navedel, da je »vnesen podatek o proizvajalcu napačen«, kar naj bi pomenilo, da ne gre za očitno napako, ki bi jo naročnik lahko spregledal, zato je njegova zahteva neutemeljena. Ne strinja se niti z vlagateljevo trditvijo o očitnosti tega, da vlagatelj hkrati ni proizvajalec, saj v praksi obstajajo tudi primeri, ko je ponudnik istočasno tudi proizvajalec artikla, ki ga ponuja. Meni, da gre v obravnavanem primeru za premajhno skrbnost ponudnika oz. vlagatelja, ki jo skuša ta odpraviti z vložitvijo zahtevka za revizijo. Glede napačnega predloženega vzorca naročnik dalje ugotavlja, da se vlagatelj v konkretnem primeru ne sklicuje več na očitno napako, ampak na to, da bi moral naročnik vlagatelja pozvati k odpravi te napake oz. ga pozvati k razjasnitvi. Povzema določbo 4. člena okvirnega sporazuma in meni, da v konkretnem primeru ne moremo govoriti o dopolnitvi v primeru nejasnosti, saj gre za predložitev artikla z drugo kataloško številko, kot je bila ponujena (navedena) v obrazcu predračuna, zaradi česar je ponudba nedopustna, saj bi s predložitvijo drugega vzorca (ali drugo kataloško številko) nedopustno spremenil ponudbo. Dodaja še, da torej ni mogel ugotoviti in preizkusiti kvalitete ponujenih rokavic velikosti L, saj vlagatelj ustreznega vzorca sploh ni predložil. Naročnik še zavrača očitek o neenakopravni obravnavi: pojasnjuje, da je izbrani ponudnik ponudil enak artikel z isto kataloško številko in od istega proizvajalca kot v prvotni ponudbi, do katere se je naročnik opredelil že v odločitvi o izbiri strank okvirnega sporazuma in odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 5. 11. 2020. Naročnik končno še izpostavlja pomen kataloške številke, še zlasti v primeru medicinskih artiklov oz. zaščitnih sredstev, kjer je lahko zaradi tovrstnih pomot končni uporabnik ali celo pacient ob uporabi napačnega artikla izpostavljen nevarnosti.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 4. 11. 2021. Ne strinja se z naročnikom in vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Glede očitka v zvezi z napačno predloženim vzorcem rokavic v velikosti L in pravilno predloženih vzorcev velikosti S in M naj bi bilo iz konteksta razvidno, da gre tudi v tem primeru za očitno napako v ponudbi vlagatelja.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Spor med strankama se nanaša na zakonitost naročnikove odločitve o oddaji posameznega javnega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma, in sicer vezano na naročnikovo oceno ponudbe vlagatelja kot »nedopustne«, ker ni bil ponujen predmet, ki bi ustrezal potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah, ter na oddajo naročila izbranemu ponudniku.

Med strankama ni sporno, da gre v predmetni zadevi za oddajo posameznega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma z več ponudniki, v katerem je predvideno ponovno odpiranje konkurence. Ker v okvirnem sporazumu niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji in ker je vrednost spornega posameznega naročila višja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, je pravno varstvo zagotovljeno (tudi) v predrevizijskem in revizijskem (tretji odstavek 5. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 22. člena ZJN-3).

Skladno z drugim odstavkom 48. člena ZJN-3 okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino. Na podlagi okvirnega sporazuma se skladno s četrtim odstavkom 48. člena ZJN-3 »posamezna javna naročila« oddajo v skladu s postopki iz tega člena, ki se lahko uporabljajo le med naročniki, ki so za ta namen jasno navedeni v povabilu k sodelovanju ali povabilu k potrditvi interesa, in gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki sklenjenega okvirnega sporazuma. Okvirni sporazum, ki se sklene z več gospodarskimi subjekti, se skladno s sedmim odstavkom 48. člena ZJN-3 izvaja na enega izmed treh načinov, ki ga določa ta odstavek – npr. z odpiranjem konkurence (točka b), kot v konkretnem primeru. Odpiranje konkurence skladno z devetim odstavkom 48. člena ZJN-3 temelji na enakih pogojih, kot so bili uporabljeni za sklenitev okvirnega sporazuma, ter po potrebi na natančneje opredeljenih pogojih in, če je to ustrezno, na drugih pogojih iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v postopku za sklenitev okvirnega sporazuma v skladu z naslednjim postopkom:
a) za vsako naročilo, ki se oddaja, se naročnik pisno posvetuje z gospodarskimi subjekti, podpisniki okvirnega sporazuma, ki so sposobni izvesti naročilo;
b) naročnik ob upoštevanju dejavnikov, kot sta kompleksnost predmeta javnega naročila in čas, potreben za pošiljanje ponudb, določi rok, ki je dovolj dolg, da ponudnikom omogoča predložitev ponudb za vsako posamezno naročilo;
c) ponudbe se predložijo v pisni obliki in se ne odprejo do izteka roka, določenega za odgovor ponudnikom;
č) naročnik odda posamezna naročila ponudnikom, ki so predložili najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo javnega naročila, navedenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v postopku za sklenitev okvirnega sporazuma.
Sam okvirni sporazum ni postopek oddaje javnega naročila, temveč je tehnika za oddajo naročila (prim. prvi odstavek 39. člena ZJN-3 in naslov poglavja 2.2 ZJN-3).

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da bo na podlagi predloženih ponudb za posamezni sklop z gospodarskimi subjekti/ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje in predložili dopustne ponudbe, sklenil okvirni sporazum za obdobje štirih let, in sicer »za obdobje od 1. 11. 2020 oziroma takoj po pravnomočnosti posameznega sklopa pa do 31.10.2024«; naročnik je poleg tega še izrecno določil, da bo naročilo (na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma) za prvo obdobje oddal od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila do 30. 4. 2021, v nadaljevanju pa da bo konkurenco odpiral predvidoma vsakih šest mesecev, lahko pa tudi v daljšem ali krajšem časovnem obdobju (točka 1.8 »Opis (potek) postopka« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Iz prvega in drugega odstavka 3. člena sklenjenega okvirnega sporazuma izhaja, da bo naročnik vse ponudnike, s katerimi ima sklenjen okvirni sporazum za posamezne sklope, pozval k predložitvi ponudb ob vsakokratnem odpiranju konkurence, pri čemer bo odpiranje konkurence izvedel praviloma za obdobje 6 mesecev, lahko pa tudi krajše ali daljše obdobje ali za vnaprej določeno količino, konkurenco pa lahko odpre kljub temu, da se obdobje veljavnosti posamezne pogodbe še ni izteklo, kadar to zahtevajo potrebe naročnika, dobavitelj iz posamezne pogodbe pa v tem primeru nima pravice do povračila kakršnekoli škode. Iz istega člena še izhaja, da bo naročnik v tem obdobju oz. do izvedenega ponovnega odpiranja konkurence blago naročal pri ponudnikih, ki bodo oddali dopustno ponudbo in bodo izbrani na podlagi merila, navedenega v tem okvirnem sporazumu, oz. merila, navedenega v povpraševanju.

V 4. členu okvirnega sporazuma je med drugim še določeno, da bodo morali ponudniki v vsakem obdobju odpiranja konkurence ponuditi blago v skladu z naročnikovimi zahtevami (prvi odstavek), pri čemer lahko ponudijo tudi drugo blago (npr. blago drugega proizvajalca, dobavitelja, druge kataloške številke ali drug tip blaga) in niso vezani na blago (proizvajalca, kataloško številko, oznako blaga ipd.), ki so ga ponudili v postopku oddaje javnega naročila (tj. za sklenitev okvirnega sporazuma) oz. pri preteklih odpiranjih konkurence, pod pogojem, da ustreza naročnikovim zahtevam (drugi odstavek) – okvirni sporazum določa, da mora v takem primeru ponudnik zagotoviti vzorce blaga, da naročnik lahko preveri ustreznost blaga glede na tehnične zahteve (četrti odstavek). V sedmem in osmem odstavku 4. člena okvirnega sporazuma je še navedeno, da če bodo ponudniki pri ponovnem odpiranju konkurence ponudili istovrstno blago (isti proizvajalec in model) kot v predhodnem, bodo (lahko) podali samo ceno in navedbo ponujenega blaga – predložitev dokazil v tem primeru ne bo potrebna, razen če bo naročnik to izrecno zahteval; če pa bo neko blago ponujeno prvič, bodo morali ponudniki na zahtevo naročnika predložiti tudi dokazila o ustreznosti, če ne bo izrecno opredeljeno drugače, prav tako pa bo naročnik zahteval tudi brezplačne vzorce. Deveti odstavek 4. člena okvirnega sporazuma glede vzorcev določa:
»Vzorci morajo biti pakirani v originalni embalaži, kakršni bodo dobavljeni tudi v primeru sklenitve pogodbe in so za naročnika brezplačni. Vzorci morajo imeti ustrezno spremno dokumentacijo in dodan tehnični list, iz katerega bo razvidna ustreznost ponujenega artikla, glede na zahteve iz povpraševanja. V kolikor bo naročnik potreboval za razjasnitev ustreznosti vzorcev dodatna pojasnila, jih mora ponudnik zagotoviti v času, ki ga bo naročnik opredelil v pozivu k predložitvi vzorcev, pojasnilu oz. dopolnitvi. V kolikor ponudniki v navedenem roku pojasnil, dokazil ali vzorcev ne posredujejo pravočasno, bo naročnik takšno ponudbo označil za nedopustno, saj bo štel, da ponudnik ni izkazal tehnične ustreznosti ponujenega blaga.«

Skladno s predstavljenimi določili okvirne sporazuma je naročnik v povabilu k oddaji ponudbe za sukcesivno dobavo blaga v obdobju od 1. 11. 2021 do 30. 4. 2022 navedel:

»LE V PRIMERU, DA PONUDNIK PONUJA DRUGO BLAGO KOT V PRVOTNI PONUDBI:
mora do roka za oddajo ponudb, velja prejemna teorija, OBVEZNO predložiti zahtevane vzorce, ki so del ponudbe, na naslov: Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana, III. nadstropje.

Ponudniki lahko vzorce fizično prinesejo na zgoraj navedeni naslov vsak delovni dan med 10. in 14. uro.

Ponudba bo v primeru, da vzorci ne bodo dostavljeni pravočasno, izločena iz postopka oddaje javnega naročila.«

Specifikacije predmeta naročila in minimalne zahteve je naročnik navedel v obrazcu predračuna pri čemer je v okviru splošnih zahtev navedel, da je »za ponujeni izdelek […] potrebno navesti proizvajalca in kataloško številko, ki morajo biti navedeni tudi na primarni embalaži (na osnovnem pakiranju)«, v zvezi s konkretnimi zahtevami za ponujeno blago pa:
»Ponujene rokavice nitrilne morajo izpolnjevati naslednje tehnične zahteve:
- material mora biti nitrilni kavčuk, brez talka,
- velikosti S, M, L in XL,
- dolžina rokavice mora biti najmanj 240 mm
- zahtevani AQL: največ 1,5
- debelina sloja: prst 0,09 mm, dlan 0,08 mm, zapestje 0,06 mm
- dobra prilagodljivost roki, anatomska oblika in optimalen otip, oblikovane kot obojeročne,
- omogočati morajo dober oprijem vseh vrst materialov, tudi v mokrem okolju,
- imeti morajo hrapave konice prstov,
- enostavno odpiranje in izvlečenje posamezne rokavice iz embalaže (zložene tako, da se izvleče le ena naenkrat).
- Na embalaži morajo biti naslednje oznake: CE oznaka (zaželena 0321), navedba standardov in testiranj, oznaka pripomočka za enkratno uporabo, AQL vrednost ter vrsta, material, velikost rokavic in datum uporabnosti.
- Medicinski pripomoček v skladu z direktivo MDD 93/42EGS oz. Uredbo o medicinskih pripomočkih (EU) 2017/745, razred I, in OVO v skladu z Uredbo (EU) 2016/425, kategorija III
- test na nepropustnost virusov skladno z ISO 16604 (EN 374-5) ali ASTM F1671-97b,
- skladno s standardom EN 455-1:2001 in EN 455-2:2015; EN ISO 374-5:2017, EN 374-4:2013.«
Ponudniki so morali v tabelo na obrazcu ponudbenega predračuna vpisati proizvajalca, kataloške številke artiklov, ceno za kos v EUR (z in brez DDV) ter vrednost v EUR (z in brez DDV) za ocenjeno šestmesečno količino.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj v zvezi z obravnavanim naročnikovim povpraševanjem ponudil drugačno blago (izdelke z drugimi kataloškimi številkami), kot ga je ponudil v prvotni ponudbi, zato je bil skladno z okvirnim sporazumom in pozivom naročnika dolžan predložiti tudi vzorce ponujenega blaga. Državna revizijska komisija sicer soglaša z naročnikovo ugotovitvijo (iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo) o tem, da je vlagatelj v obrazec predračuna vpisal kataloške številke le za tri velikosti rokavic (manjkala naj bi navedba rokavic velikosti XL), vendar pa navedeno ni predstavljalo razloga za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, zato se Državna revizijska komisija do te ugotovitve in s tem povezanih posledic ne opredeljuje posebej.

Med strankama tudi ni sporno dejstvo, da vlagatelj vzorca rokavic velikosti L s kataloško številko 1999902089 ni predložil oz. da je predložil vzorec rokavic s kataloško številko 290498, s čimer torej ni ravnal v skladu z določbami okvirnega sporazuma in pozivom naročnika. Ni se mogoče strinjati z vlagateljem v tem, da se je naročnik z okvirnim sporazumom zavezal, »da bo v delu, ki se nanaša na vzorce ponujenega artikla, v primeru nejasnosti vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe«: vlagatelj se po vsebini sklicuje na že citirani deveti odstavek 4. člena okvirnega sporazuma, ki pa take obveznosti ne določa – določa zgolj obveznost ponudnika, da se pravočasno odzove na morebiten naročnikov k predložitvi vzorcev, pojasnil oz. dopolnitev, ne pa obveznosti naročnika, da dodatna pojasnila ali dopolnitve sploh zahteva.

Ne glede na vprašanje, ali ob upoštevanju predstavljenih izhodišč glede izvajanja okvirnega sporazuma naročnika ob odpiranju konkurence oz. v zvezi z oddajo posameznega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma sploh zavezuje 89. člen ZJN-3, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku tudi sicer ne bi bilo mogoče očitati kršitev 89. člena ZJN-3, na kar nakazuje vlagatelj. Niti iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 namreč ne izhaja naročnikova zaveza (dolžnost, obveznost) zahtevati dopolnitev, pojasnilo ali popravek ponudbe, temveč glede na uporabljeno besedo »lahko« izhaja le naročnikova možnost.

Ob upoštevanju navedenega je potrebno ugotoviti, da naročnik na podlagi predloženih vzorcev ni mogel ugotoviti, da ponujeno blago v celoti ustreza potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah in na tej podlagi sprejeti vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve okvirnega sporazuma (v povezavi s povabilom k oddaji ponudbe), ko ni sprejel vlagateljeve ponudbe.

Ker je Državna revizijska komisija že pri presoji obravnavanega očitka glede vzorcev ugotovila, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja oz. ravnanja v nasprotju z določili okvirnega sporazuma, ni obravnavala revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na drugo pomanjkljivost v njegovi ponudb (tj. glede neskladnosti navedbe proizvajalca ponujenih izdelkom v ponudbenem predračunu in preostalem delu ponudbe); vsebinska presoja teh navedb namreč ne bi več mogla vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz izreka tega sklepa.

Ne glede na to, da naročniku v zvezi z ugotovitvami glede vlagateljeve ponudbe ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z okvirnim sporazumom, pa Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnava tudi vlagateljeve revizijske navedbe, s katerimi ta zatrjuje, da bi naročnik ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudnikov moral zavrniti tudi ponudbo izbranega ponudnika, in sicer zato, ker naj izbrani ponudnik ne bi ponudil vseh zahtevanih velikosti rokavic.

Iz stališča 3. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2021 izhaja, da je treba v položaju, ko je naročnik kot edino izmed prejetih ponudb kot dopustno ponudbo štel ponudbo izbranega ponudnika ter sprejel odločitev o oddaji javnega naročila in oddal javno naročilo izbranemu ponudniku, vlagateljevo ponudbo pa zavrnil na podlagi ugotovitve, da ni dopustna, vlagatelju, četudi v postopku pravnega varstva ni izkazal naročnikovih kršitev pri zavrnitvi svoje ponudbe, priznati aktivno legitimacijo za izpodbijanje odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku; vlagatelj, za katerega je naročnik ugotovil, da njegova ponudba ni dopustna, je v zahtevku za revizijo upravičen uveljavljati vse domnevne naročnikove kršitve pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika, vključno s tistimi, ki niso povezane z nepravilnostmi, zaradi katerih je bila njegova ponudba zavrnjena. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je to stališče relevantno tudi za obravnavani primer oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, kjer se je naročnik opredelil le do ponudbe vlagatelja (ki je ni sprejel) in ponudbe izbranega ponudnika, ne tudi do ponudbe tretjeuvrščenega ponudnika.

Državna revizijska komisija po pregledu ponudbe izbranega ponudnika pritrjuje vlagatelju v tem, da je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu navedel zgolj eno kataloško številko – »121-003-S«, torej le za rokavice velikosti S, ne pa tudi rokavic velikosti M, L in XL, na katere se je nanašalo naročnikovo povpraševanje. Na tem mestu Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v prvotni ponudbi (za sklenitev okvirnega sporazuma) navedel štiri kataloške številke rokavic (»121-003-S,M,L,XL«), torej za vse velikosti rokavic. Dejstvo, ki ga izpostavlja naročnika, namreč da je ponujena rokavica velikosti S enaka (istega proizvajalca in z enako kataloško številko) kot v prvotni ponudbi izbranega ponudnika, ne vpliva na ugotovitev, da izbrani ponudnik v okviru III. povpraševanja ni ponudil celotnega obsega predmeta, kot ga je zahteval naročnik; to dejstvo zgolj pomeni, da izbrani ponudnik ni bil dolžan vnovič predložiti vzorcev in tehnične dokumentacije za rokavice.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel izkazati, da naročnik s sprejemom izpodbijane odločitve oz. s sprejemom ponudbe izbranega ponudnika ni ravnal v skladu z določili okvirnega sporazuma. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 1284-15, z dne 6. 10. 2021.

Državna revizijska komisija naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, naj v primeru, če se bo odločil, da bo nadaljeval izvajanje okvirnega sporazuma s sprejemom odločitve o oddaji posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma, ponovno presojo ponudb opravi skladno z določili okvirnega sporazuma ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 4. 11. 2021 zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
‒ strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR;
‒ strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (druga točka Tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 2.196,00 EUR;
‒ izdatke po 11. členu OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2.000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava:
‒ priglašenega stroška za sestavo vloge z dne 4. 11. 2021, s katero se je opredelil do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT) – navedbe v tej vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve;
‒ priglašenih stroškov za sestanek s stranko (100 točk), za pregled dokumentacije (300 točk) ter za poročilo stranki (50 točk) po tar. št. 39, saj so v Tarifni številki 39 OT opredeljene storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah (gre torej za samostojne storitve). Navedeni stroški so že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 3.225,28 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 26. 11. 2021


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- vlagatelj
- pooblaščenec vlagatelja,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.


Natisni stran