018-047/2021 Mestna občina Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica – UL C 326 z dne 26. 10. 2012; v nadaljevanju: PDEU) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v zvezi s postopkom pravnega varstva zaradi »javnega razpisa za izbiro koncesionarja za izvedbo projekta vzpostavitve in upravljanja javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil na območju Mestne občine Ljubljana« v zvezi z vlogo z dne 19. 2. 2021, poimenovano kot zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), ki jo je vložil vlagatelj Sharengo, d. o. o., Kamnik pod Krimom 8 b, Preserje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje Mestne občine Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: MOL), 10. 5. 2021

odločila:

Sodišču Evropske unije se predlaga sprejetje predhodne odločbe o razlagi prava Evropske unije.

Obrazložitev:

Državna revizijska komisija je zaradi prejema dokumentacije, ki ji jo je posredovala MOL, pod opravilno številko 018-047/2021 knjižila zadevo, ki je povezana s postopkom pravnega varstva zaradi »javnega razpisa za izbiro koncesionarja za izvedbo projekta vzpostavitve in upravljanja javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil na območju Mestne občine Ljubljana« (objava obvestila o javnem naročilu 4. 2. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN000612/2021, in 5. 2. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 025-060602) (v nadaljevanju: javni razpis). MOL je Državni revizijski komisiji posredovala dokumentacijo, saj je v izreku dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-1183/2020-14 z dne 2. 3. 2021 zavrnila zahtevek za revizijo, s katerim je vlagatelj še v razpisni fazi izpodbijal posamezne vsebine, ki se nanašajo na javni razpis. Vlagatelj se je z dvema vlogama z dne 8. 3. 2021 (poimenovanima »Opredelitev do navedb koncedenta v odločitvi o zahtevku za revizijo […] oziroma pritožba«) opredelil do navedb MOL iz dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-1183/2020-14 z dne 2. 3. 2021 in v vsaki navedel, da jo Državna revizijska komisija obravnava tudi kot pritožbo [v smislu prve povedi iz 50. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN)], »saj dejansko koncedent o očitanih kršitvah ni odločil, čeprav je na začetku zaključil, da zahtevek za revizijo izpolnjuje procesne predpostavke in ga bo meritorno obravnaval, vendar v nadaljevanju odločitve koncedent očitanih kršitev vsebinsko ne obravnava«.

Državna revizijska komisija se mora za odločitev o bodisi zahtevku za revizijo bodisi pritožbi najprej opredeliti, ali je na podlagi ZPVPJN pristojna za odločanje o njiju, saj je pristojnost Državne revizijske komisije omejena le na pravno varstvo v primerih, ki jih je navedla v sklepu št. 018-040/2021-8 z dne 5. 3. 2021.

Državna revizijska komisija je že pri obravnavi predloga za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN v zadevi št. 018-040/2021 zaradi poslanega dopisa št. 018-040/2021-3 z dne 25. 2. 2021 od MOL prejela določena pojasnila (dokument št. 430-1183/2020-12 z dne 1. 3. 2021) in dokumentacijo, vendar niti na njihovi podlagi ni mogla že ugotoviti vseh relevantnih dejanskih in pravnih okoliščin, ali je pravno razmerje, ki nastane po izvedbi javnega razpisa tako, da bi bila za pravno varstvo pristojna Državna revizijska komisija. Poleg tega vzorec pogodbe tudi še ne obstaja. Državna revizijska komisija je zato ob upoštevanju prvega odstavka 33. člena ZPVPJN z dopisom št. 018-047/2021-5 z dne 29. 3. 2021 pozvala MOL, da konkretno in čim bolj podrobno odgovori na določena vprašanja, kar je MOL storila z dokumentom št. 430-1183/2020-28 z dne 7. 4. 2021, ki ga je 7. 4. 2021 posredovala Državni revizijski komisiji na portalu eRevizija. Državna revizijska komisija je zaradi zagotovitve kontradiktornosti (11. člen ZPVPJN) seznanila vlagatelja z dopisom št. 018-047/2021-5 z dne 29. 3. 2021 in dokumentom št. 430-1183/2020-28 z dne 7. 4. 2021, pa tudi dopisom št. 018-040/2021-3 z dne 25. 2. 2021 in dokumentom št. 430-1183/2020-12 z dne 1. 3. 2021, ter mu omogočila, da se lahko izjavi o njih, o čemer obvesti Državno revizijsko komisijo prek portala eRevizija. Državna revizijska komisija ni prejela vlagateljeve izjave.

Državna revizijska komisija na podlagi pregleda dokumentacije, ki jo je posredovala MOL, ter prejetih pojasnil iz dokumentov št. 430-1183/2020-12 z dne 1. 3. 2021 in 430-1183/2020-28 z dne 7. 4. 2021 ugotavlja, da je za pravilno uporabo pravnih institutov, ki se nanašajo na pojem koncesija storitev, določitev ocenjene vrednosti, pravno opredelitev vrste predmeta javnega razpisa, izbiro kode CPV, uporabo pravil o javnem naročanju itd., ki v slovenski zakonodaji temeljijo na pravni ureditvi Evropske unije, pri čemer ni ključno, kako je neko pravno razmerje opredeljeno v pravnem redu države članice (npr. sodbe Jean Auroux in drugi proti Commune de Roanne, C-220/05 z dne 18. 1. 2007, ECLI:EU:C:2007:31, točka 40, Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, C-382/05 z dne 18. 7. 2007, ECLI:EU:C:2007:445, točka 30 in Acoset SpA proti Conferenza Sindaci e Presidenza Prov. Reg. ATO Idrico Ragusa in drugim, C-196/08 z dne 15. 10. 2009, ECLI:EU:C:2009:628, točka 38), nekateri pravni akti Evropske unije, ki zadevajo tudi javni razpis, pa se neposredno uporabljajo v Sloveniji, treba predlagati Sodišču Evropske unije, da razloži nekatere določbe:
- Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1), s spremembami,
- Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 65), s spremembami,
in
- Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (UL L št. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 1), s spremembami.

Sodišče Evropske unije
– je na podlagi člena 267 PDEU pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage pogodb ter veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Evropske unije. Kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli sodišču države članice in če to sodišče meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo, lahko to vprašanje predloži v odločanje Sodišču Evropske unije. Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem države članice, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodišče dolžno predložiti zadevo Sodišču Evropske unije;
– na podlagi člena 19(3)(b) Pogodbe o Evropski uniji (prečiščena različica – UL C 326 z dne 26. 10. 2012) v skladu z določbami Pogodb na predlog nacionalnih sodišč predhodno odloča o vprašanjih glede razlage prava Evropske unije ali veljavnosti aktov, ki so jih sprejele institucije.

Državna revizijska komisija ima status sodišča države članice v smislu člena 267 PDEU (gl. sodbi Medisanus d.o.o. proti Splošni Bolnišnici Murska Sobota, C-296/15 z dne 8. 6. 2017, ECLI:EU:C:2017:431, in Tax-Fin-Lex d.o.o. proti Ministrstvu za notranje zadeve, C-367/19 z dne 10. 9. 2020, ECLI:EU:C:2020:685), pri čemer niti po 1. 1. 2021, ko se je začel uporabljati 39.a člen ZPVPJN, ki ureja upravni spor, upravni spor ni dovoljen, če je bil zahtevek za revizijo vložen zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, zato je v primeru vprašanja razlage prava Evropske unije skladno s členom 267(3) PDEU dolžna zastaviti predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije.

Državna revizijska komisija je upoštevajoč navedeno odločila, da na Sodišču Evropske unije vloži predlog za sprejetje predhodne odločbe o razlagi prava Evropske unije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 10. 5. 2021

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti (na portalu eRevizija):
- Mestna občina Ljubljana,
- vlagatelj po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran