018-155/2020 Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nadzor nad izgradnjo stanovanjske soseske Pod Pekrsko gorco - Faza 2«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik PROPLUS inženiring, projektiranje d.o.o., Strma ulica 8, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, javni sklad, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 10. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 13. 7. 2020 objavil na Portalu javnih naročil pod številko objave JN004428/2020-B01, dne 14. 7. 2020 pa še v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod številko objave 2020/S 134-330017.

Dne 4. 9. 2020 je naročnik sprejel Odločitev o izidu javnega naročila, iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo oddal konzorciju PROJEKT D.D. NOVA GORICA Podjetje za inženiring, geodezijo, urbanizem in projektiranje, Kidričeva ulica 9A, 5000 Nova Gorica, kot vodilnemu partnerju, in DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana, kot partnerju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa je zavrnil kot nedopustno, in sicer zaradi neizpolnjevanja pogoja glede tehnične in strokovne sposobnosti na dan poteka roka za prejem ponudb (tj. 10. 8. 2020). V zvezi s slednjim je naročnik pojasnil, da je vlagatelj v ponudbi nominiral dva kadra (in sicer inženir – koordinator izvedbe projekta ter inženir za kakovost), ki nista bila vpisana v Inženirsko zbornico Slovenije (v nadaljevanju: IZS), kot je bilo zahtevano med pogoji za sodelovanje, na poziv naročnika pa je svojo ponudbo sicer pravočasno dopolnil, vendar iz dopolnitve izhaja, da sta se kadra vpisala v IZS dne 27. 8. 2020, kar pomeni, da na dan oddaje ponudbe oz. na dan poteka roka za prejem ponudb nista izpolnjevala naročnikovega pogoja.
Odločitev o izidu javnega naročila je bila dne 4. 9. 2020 objavljena na Portalu javnih naročil pod št. objave JN004428/2020-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.
Zoper navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 16. 9. 2020, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se izpodbijana odločitev v celoti razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo povzema relevantne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter dodaja, da iz teh določb v ničemer ne izhaja, da bi morali ponudniki izpolnjevati pogoj članstva in vpisa nominiranih kadrov v imenik pri IZS že ob oddaji ponudbe ali ob poteku roka za oddajo ponudb, saj trenutek izpolnjevanja tega pogoja sploh ni bil določen. Naročnik je zahteval »članstvo in vpis«, kar ne le, da ne daje informacije o tem, da bi moral nominirani kader biti član in vpisan v ustrezen imenik že ob oddaji ponudbe, temveč ravno nasprotno – nakazuje, da se lahko ta vpis šele izvede, skladno s tem pa članstvo šele zagotovi. Tudi nadaljnja ravnanja naročnika v postopku potrjujejo, da je naročnik ves čas do zavrnitve vlagateljeve ponudbe sporni pogoj razlagal na način, kot ga je razumel vlagatelj. Naročnik je namreč vlagatelja dne 18. 8. 2020 pozval k dopolnitvi ponudbe, pri čemer ni niti z besedo zapisal, da bi moral biti pogoj že predhodno izpolnjen, temveč je zahteval le predložitev dokazil, da sta nominirana kadra člana IZS z ustrezno oznako. Vlagatelj je poziv utemeljeno razumel v smislu, da naj vpis uredi takrat, na podlagi poziva naročnika, čemur dodatno pritrjuje tudi dejstvo, da je naročnik vlagateljevi prošnji za podaljšanje roka za dopolnitev ugodil in rok podaljšal do 28. 8. 2020. Če naj bi vlagatelj naročniku zgolj predložil izpis iz imenika pri IZS, ni nikakršnega smisla v podaljšanju roka za izvedbo tega dejanja za 1 teden. Dejstvo, da se je naročnikov poziv nanašal na izvedbo vpisa nominiranih kadrov v imenik pri IZS in ne na izkaz že obstoječega vpisa, potrjuje tudi to, da je članstvo pri IZS javen podatek in bi torej moral tak izpis pridobiti naročnik sam. Če bi moral ponudnik že ob poteku roka za oddajo ponudb izpolniti pogoj članstva in vpisa, bi naročnik vlagatelja pozval zgolj k zamenjavi podizvajalca in ne k predložitvi dokazil o vpisu kadrov v ustrezen imenik, saj je bilo iz javno dostopnih podatkov jasno, da taka dokazila ne obstajajo. Vlagatelj poudarja, da je utemeljeno zaupal v razlago dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da se zahteva vpis kadrov v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS šele ob prevzemu posla, torej ob uvedbi v delo, nikakor pa ne pred sklenitvijo pogodbe. Vlagatelj dodaja, da bi bilo potrebno praznino v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila dopolniti z njeno razlago, in sicer tako, da je skladna in ne da je neskladna z veljavnimi predpisi. Zahteva po vpisu priglašenih inženirjev v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS v fazi priprave ponudbe za izvedbo gradnje namreč ne izhaja ne iz Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 s sprem.; v nadaljevanju: GZ) ne iz Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZAID), niti ne iz katerega koli drugega veljavnega predpisa. Jasno je, da mora biti nominirani kader vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS v trenutku pričetka opravljanja poklicnih nalog, pred tem trenutkom pa vprašanje vpisa sploh ni in ne more biti relevantno, saj posel sploh še ni bil pridobljen in se še ni pričel izvajati. Poleg tega je v konkretnem primeru, v katerem želi vlagatelj na razpisu sodelovati s tujima inženirjema (iz države članice EU), pomemben tudi 22. člen ZAID, ki določa, da lahko tuji kadri opravljajo poklicne naloge, ki jih ureja ta zakon, tudi začasno ali občasno. Vlagatelj dalje opozarja na stališče Ministrstva za finance, Direktorata za javno naročanje, št. 007-509/2014/1 z dne 4. 7. 2014, v skladu s katerim naročnik od ponudnika oziroma kadrov, ki zanj opravljajo storitve, ne sme zahtevati, da opravljajo v Sloveniji reguliran poklic stalno, ter da je v nasprotju z nacionalno ter EU zakonodajo, da naročnik v okviru ugotavljanja sposobnosti ponudnika zahteva, da je ponudnik oziroma kadri, ki bodo pri njem opravljali dela, ki so predmet naročanja in poklicne kvalifikacije, član Inženirske zbornice Slovenije ali Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije oziroma vpisan v ustrezen nacionalni imenik. Vlagatelj v zvezi s tem še dodaja, da ob upoštevanju dejstva, da lahko naročnik od ponudnika zahteva predložitev izjave, da bo do podpisa pogodbe pridobil priznanje poklicne kvalifikacije, predhodni vpis kadrov v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS za naročnika ne bi predstavljal nikakršne (upravičene) dodane vrednosti. V kolikor bi se sporna zahteva naročnika razlagala na način, da je bil zahtevan vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS že v trenutku oddaje ponudbe ali v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, bi bili diskriminirani kadri, ki niso slovenski državljani, saj prav ti kadri običajno niso vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS. V zvezi z navedenim se vlagatelj sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-036/2015 z dne 24. 3. 2015. Vlagatelj še pojasnjuje, da se zaveda, da je treba večino pogojev izpolnjevati na dan poteka roka za predložitev ponudb ali na dan oddaje ponudbe, vendar kljub temu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni razlagal na tak način, saj bi bila taka razlaga neskladna s prisilnimi predpisi, zato je dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila razlagal na način, da se zahteva vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS ob prevzemu posla, saj to predstavlja redno, običajno in ustaljeno prakso pri izvajanju storitev, ki so predmet javnega naročila, ne le v Republiki Sloveniji, temveč v celotni Evropski Uniji, kar lahko potrdi izvedenec inženirske stroke. Omejevanje ponudnikov z zahtevo, da so priglašeni inženirji že v trenutku oddaje ponudbe ali poteka roka za predložitev ponudb vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS, bi bilo nepotrebno, nesorazmerno in čezmerno, saj naročnik od njih zahteva, da v trenutku, ko sploh še ne vedo, ali jim bo dodeljeno javno naročilo, na zalogo in morda povsem po nepotrebnem opravijo vpis v imenik, ki ga zakonodaja v tej fazi sploh ne zahteva. V zvezi z navedenim se vlagatelj sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-113/2020 z dne 6. 8. 2020, iz katere izhaja, da je naročnik upravičen v postopek javnega naročanja vključiti le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Vlagatelj na koncu opozarja še na prakso Državne revizijske komisije, v skladu s katero nejasnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni dopustno razlagati v škodo ponudnikov, kot ustrezno pa je treba šteti vsako ravnanje ponudnika, ki izpolnjuje naročnikova nejasna določila po katerikoli od njihovih možnih razlag.
Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 17. 9. 2020, ki ga je izbrani ponudnik prejel 21. 9. 2020, obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil v vlogi z dne 24. 9. 2020, ki jo je naročnik prejel 25. 9. 2020. Izbrani ponudnik navedbam vlagatelja nasprotuje in zatrjuje, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila nedvoumno izhaja, da morajo biti nominirani kadri vpisani v imenik pri IZS že ob poteku roka za predložitev ponudb, kar je naročnik izrazil predvsem s tem, ko je za izkazovanje spornega pogoja zahteval izpolnitev obrazca ePRO – Reference in kadri, kjer je bilo potrebno vpisati »IZS številko«. Dodaja še, da so v praksi tudi izjeme, ko naročniki dopuščajo možnost naknadnega vpisa v IZS, vendar to izrecno navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in za to predvidijo ustrezno izjavo ponudnika ter predvidijo tudi sankcije v primeru neizpolnitve (npr. unovčenje bančne garancije za resnost ponudbe).

Naročnik je dne 28. 9. 2020 sprejel Odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik navaja, da že iz samega namena določitve pogojev za ugotavljanje usposobljenosti ponudnikov izhaja, da morajo ponudniki te pogoje izpolnjevati do poteka roka za oddajo ponudb oz. ob oddaji ponudbe (kar v konkretnem primeru predstavlja isti dan), nikakor pa ne po tem roku, saj naročnik izvede pregled in ocenjevanje ponudb na podlagi podatkov in dokazil, ki so jih ponudniki navedli in predložili v svojih ponudbah (in morebitnih dopolnitvah). Le na ta način je namreč zagotovljena enakopravna obravnava ponudnikov. Izjemoma je dopustno izpolnjevanje posameznih pogojev izkazati tudi kasneje (npr. do podpisa pogodbe ali do začetka izvedbe del itd.), vendar le, če to naročnik izrecno določi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, česar pa naročnik v konkretnem primeru ni dopustil. V zvezi z navedenim se naročnik sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-217/2019 z dne 29. 1. 2020, iz katere izhaja, da je »presečni datum za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev in zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila rok, ki ga naročnik določi za oddajo ponudbe«. Naročnik je prepričan, da se vlagatelj neupravičeno sklicuje na nejasnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je bil seznanjen z dejstvom, da morajo ponudniki podatek o številki vpisa v IZS navesti že v ponudbi, kar logično pomeni, da so morali biti nominirani kadri vpisani v IZS že ob oddaji ponudbe in ne šele kasneje. Glede vlagateljevega očitka, vezanega na naročnikov poziv k dopolnitvi ponudbe, naročnik pojasnjuje, da v javnih evidencah ni mogel preveriti vpisa spornih dveh nominiranih kadrov v IZS, saj gre za hrvaška državljana in člana hrvaške zbornice inženirjev, ter dodaja, da je vlagatelja pozval, da z morebitnimi drugimi dokazili izkaže izpolnjevanje pogoja glede vpisa v IZS, saj je obstajala možnost, da je sporni kader že bil vpisan v IZS pred rokom za oddajo ponudb, pa to na spletni strani še ni bilo zavedeno. Naročnik še poudarja, da vlagatelj v nobenem primeru ni imel podlage za zaključek, da lahko na podlagi poziva naknadno uredi vpis spornih kadrov v IZS, saj iz poziva jasno izhaja, da je naročnik vlagatelja pozval na dopolnitev na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3, in sicer je izrecno zahteval dokazilo o obstoju dejstva (tj. vpisa v IZS), katerega obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti, zato dokazil o naknadnem vpisu v IZS ni mogel, niti ni smel šteti kot ustreznih. Prav tako vlagatelj do navedenega zaključka ni mogel priti na podlagi dejstva, da mu je naročnik podaljšal rok za dopolnitev, saj je naročnik vlagatelju omogočil tudi zamenjavo podizvajalca, za katerega pridobitev in predložitev dokumentacije je potrebnega več časa. Naročnik dalje navaja, da bi bilo povsem nesmiselno, če bi pri vsakem pogoju izrecno navajal, da ga mora ponudnik izkazati do roka za oddajo ponudb, saj to izhaja že iz same narave in namena pogojev. Naročnik je prepričan, da je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v tem delu jasna in nedvoumna in ni bilo nikakršne podlage za drugačno interpretacijo glede izpolnjevanja spornega pogoja, kot prikazuje vlagatelj. Če pa je vlagateljeve očitke mogoče razumeti na način, da vlagatelj naročniku očita, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za posamezne kadre nezakonito zahteval, da izkažejo vpis v IZS že v ponudbi, temveč bi moral omogočiti, da ponudniki izpolnjevanje omenjenega pogoja izkažejo tudi kasneje, pa je vlagatelj po naročnikovem mnenju v svojih navedbah prekludiran, saj bi moral v tem primeru vložiti revizijski zahtevek zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, česar pa ni storil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 1. 10. 2020 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 5. 10. 2020, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 6. 10. 2020 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo, zatrjevane očitke še dodatno utemeljuje in za svoje navedbe predlaga dodatna dokazila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, in sicer zaradi neizpolnjevanja enega od pogojev za sodelovanje na dan poteka roka za prejem ponudb.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

V zvezi z določanjem pogojev za priznanje sposobnosti ZJN-3 določa, da lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na (a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, (b) ekonomski in finančni položaj ter (c) tehnično in strokovno sposobnost. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 med drugim določa, da lahko naročnik zapiše zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJN-3 pa lahko naročnik zahteva potrdila, izjave in druga dokazila kot dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, med drugim lahko skladno s točko f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3 zahteva dokazilo o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev, gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja.

Ob vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Navodilih ponudnikom, med Pogoji za sodelovanje, v točki C: Tehnična in strokovna sposobnost med drugim določil:

»2. Tehnično osebje ali tehnični organi
a) Inženir – koordinator izvedbe projekta:
• zahtevana izobrazba gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri (kot podobna se šteje npr. arhitekturna/strojna/elektro smer, gospodarski inženir – smer gradbeništvo);
• članstvo in vpis v Imenik pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom pri IZS, sekcija gradbeništvo, oznaka PI - Pooblaščeni inženir (projektiranje, nadzor nad gradnjo zahtevnega, manj zahtevnega, nezahtevnega objekta in posameznimi deli ter vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta, vodenje posameznih del na zahtevnih in manj zahtevnih objektih, vodenje gradnje nezahtevnega objekta) ALI oznaka PA – pooblaščeni arhitekt (nadzor nad gradnjo, izdelava izvedenskih mnenj, elaboratov in študij, svetovanje in zastopanje naročnika ter vodenje investicije s strokovnega področja arhitekture) ALI oznaka NI - Nadzorni inženir s pridobljenimi pravicami po ZGO-1 (Nz - nadzor nad gradnjo zahtevnega, manj zahtevnega, nezahtevnega objekta in posameznimi deli);
• referenca: od 1.1.2010 dalje je uspešno zaključil izvedbo istovrstnih storitev pri gradnji novega objekta (v okviru posameznega projekta je lahko tudi več zahtevnih objektov, pri čemer pomeni en objekt eno uporabno dovoljenje), s skupno bruto tlorisno površino nadzemnega dela posameznega objekta vsaj 5.000 m2 po standardu SIST ISO 9836, po klasifikaciji CC-SI vrst objektov izmed naslednjih: 11220, 1130, 12111, 122, 126. Za zaključeno storitev pri gradnji se šteje pravnomočno pridobljeno uporabno dovoljenje. Za gradnjo šteje novogradnja in rekonstrukcija.
[….]
e) Inženir za kakovost:
• zahtevana izobrazba gradbene smeri;
• članstvo in vpis v Imenik pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom pri IZS, sekcija gradbenih inženirjev, oznaka PI - Pooblaščeni inženir (projektiranje, nadzor nad gradnjo zahtevnega, manj zahtevnega, nezahtevnega objekta in posameznimi deli ter vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta, vodenje posameznih del na zahtevnih in manj zahtevnih objektih, vodenje gradnje nezahtevnega objekta) ALI oznaka NI - Nadzorni inženir s pridobljenimi pravicami po ZGO-1 (Nz - nadzor nad gradnjo zahtevnega, manj zahtevnega, nezahtevnega objekta in posameznimi deli);
• referenca: od 1.1.2010 dalje je uspešno zaključil izvedbo istovrstnih storitev pri gradnji novega objekta (v okviru posameznega projekta je lahko tudi več zahtevnih objektov, pri čemer pomeni en objekt eno uporabno dovoljenje), s skupno bruto tlorisno površino nadzemnega dela posameznega objekta vsaj 5.000 m2 po standardu SIST ISO 9836, po klasifikaciji CC-SI vrst objektov izmed naslednjih: 11220, 1130, 12111, 122, 126. Za zaključeno storitev pri gradnji se šteje pravnomočno pridobljeno uporabno dovoljenje. Za gradnjo šteje novogradnja in rekonstrukcija.
[….]
Dokazilo: Izpolnjen obrazec ePRO – Reference in kadri za vsak kader ter sken pravnomočnega uporabnega dovoljenja in sken vodilne mape PGD za vsak kader razen za f) Koordinator za varnost in zdravje pri delu v fazi izvajanja projekta.«

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da naročnik v zvezi z zahtevo glede članstva in vpisa v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS preko Portala javnih naročil ni prejel nobenega vprašanja.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi nominiral inženirja – koordinatorja izvedbe projekta ter inženirja za kakovost, ki na dan poteka roka za prejem ponudb (tj. 10. 8. 2020) nista bila vpisana v Imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS. Iz vlagateljeve ponudbe je namreč razvidno, da je vlagatelj v obrazcu ePRO – Reference in kadri za prvega pustil polje »članstvo in vpis v imenik IZS (IZS številka)« prazno, za drugega pa je navedel število vpisa v hrvaško zbornico gradbenih inženirjev. Med strankama dalje ni sporno, da je vlagatelj svojo ponudbo na poziv naročnika pravočasno dopolnil, vendar iz dopolnitve izhaja, da sta se omenjena kadra vpisala v Imenik pooblaščenih inženirjev in sta postala člana IZS dne 27. 8. 2020, torej po poteku roka za prejem ponudb.

Med strankama pa je sporno, ali so morali ponudniki zahtevo glede vpisa in članstva v IZS izpolnjevati na dan oddaje ponudbe oz. na dan poteka roka za prejem ponudb (kar je v obravnavani zadevi isti dan) ali pa je mogoče določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razlagati na način, da so ponudniki to zahtevo lahko izpolnili tudi kasneje, in sicer najkasneje ob prevzemu posla.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno navedeno, da bi morali ponudniki izpolnjevati pogoj članstva in vpisa nominiranih kadrov v imenik pri IZS že na dan, ko poteče rok za prejem ponudb. Čeprav je res, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v takem smislu tega ni izrecno določil, pa Državna revizijska komisija poudarja, da mora ponudnik pogoje za priznanje sposobnosti praviloma izpolnjevati v trenutku poteka roka za prejem ponudb, razen če ni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila glede na naravo pogoja izrecno določeno drugače. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah (npr. sklepi št. 018-179/2013, 018-193/2013, 018-345/2013, 018-168/2017, 018-107/2019, 018-107/2020 itd.), morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnosti postopka oddaje javnega naročila pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Dopustiti, da bi lahko posamezni ponudniki določene pogoje, s katerimi se ugotavlja njihova usposobljenost za izvedbo naročila, izpolnili šele naknadno, torej po poteku roka za predložitev ponudb, tudi ne bi bilo v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Ponudniki, ki izpolnijo vse pogoje do predložitve ponudb, bi bili namreč v slabšem položaju v primerjavi s ponudniki, ki bi posamezne pogoje po lastni presoji izpolnili šele naknadno, upoštevajoč pri tem podatke, s katerimi se seznanijo šele na javnem odpiranju ponudb.

Državna revizijska komisija v zvezi z zapisanim ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in v objavi obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil določil rok za prejem ponudb dne 10. 8. 2020. Ob upoštevanju zgornjega stališča stanje na navedeni datum predstavlja trenutek, v katerem se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila lahko presoja dopustnost predloženih ponudb, čemur je naročnik tudi sledil.

Posledično se kot brezpredmetne izkažejo obširne vlagateljeve navedbe glede nejasnosti oz. nedoločnosti sporne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter njegovo prizadevanje za razlago sporne zahteve na način, da jo lahko ponudniki izpolnijo tudi po poteku roka za prejem ponudb. Na ugotovljeno ne vplivajo niti navedbe vlagatelja o neskladnosti sporne zahteve z veljavnimi predpisi ter njegovo sklicevanje na stališče Ministrstva za finance, Direktorata za javno naročanje, št. 007-509/2014/1 z dne 4. 7. 2014, saj vlagatelj s temi navedbami napada pogoj (oz. njegovo vsebino), kot ga je določil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, za kar pa je prekludiran. Vlagatelj bi namreč moral zahtevek za revizijo vložiti zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, česar pa ni storil. Prav tako je neutemeljeno tudi vlagateljevo sklicevanje na sklepa Državne revizijske komisije št. 018-036/2015-14 in št. 018-113/2020, saj je Državna revizijska komisija v omenjenih zadevah obravnavala zahtevka za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki pa v fazi, v kateri se nahaja predmetni postopek, nista uporabljiva.

Glede na ugotovljeno tudi izvedba predlaganih dokazov, tj. imenovanje strokovnjaka oz. izvedenca inženirske stroke (ki naj bi potrdil, da predstavlja zahteva po vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS ob prevzemu posla redno, običajno in ustaljeno prakso pri izvajanju storitev, ki so predmet javnega naročila) ter poizvedba pri IZS (glede ažurnosti njenega objavljanja imenika pooblaščenih inženirjev), ne bi v ničemer vplivala ali spremenila predmetne odločitve Državne revizijske komisije, zato je Državna revizijska komisija le-ta zavrnila kot nepotrebna.

Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila kot pogoj za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti jasno zahteval, da morajo ponudniki izpolnjevati pogoj »članstva in vpisa nominiranih kadrov v imenik pri IZS« na dan, ko poteče rok za prejem ponudb, česar pa vlagatelj ni izpolnil, zato naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in lastnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja pogoja za sodelovanje ni obravnaval kot dopustne ter zato vlagatelju naročila ni oddal.

Ker vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 27. 10. 2020



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije




 
Vročiti:
- STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, javni sklad, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana,
- PROPLUS inženiring, projektiranje d.o.o., Strma ulica 8, 2000 Maribor,
- PROJEKT D.D. NOVA GORICA Podjetje za inženiring, geodezijo, urbanizem in projektiranje, Kidričeva ulica 9A, 5000 Nova Gorica,
- DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran