018-165/2021 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradnja glavne ceste G 1-2 Hajdina - Ormož; odsek Markovci - Gorišnica - Ormož«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj COLAS HRVATSKA d.d., Međimurska 26, Varaždin, Republika Hrvaška (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 11. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 17. 9. 2020, pod št. objave JN005745/2020-B01, s popravki, in v Uradnem listu EU dne 18. 9. 2020, pod št. objave 2020/S 182-436217, s popravki.

Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po omejenem postopku, ki je dvofazni postopek – gl. 41. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS; št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). V prvi fazi gospodarski subjekti na podlagi objavljenega povabila k sodelovanju oddajo prijavo za sodelovanje, v drugi fazi pa gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi naročnik, oddajo ponudbe. O navedenem je naročnik zainteresirane gospodarske subjekte tudi izrecno seznanil v 21. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je dne 14. 4. 2021 sprejel in nato dne 6. 5. 2021 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN005745/2020-ODL01) objavil prvo Odločitev o priznanju sposobnosti št. 313/21-000170/20-odl1 (v nadaljevanju: Odločitev z dne 14. 4. 2021), s katero je priznal sposobnost za sodelovanje v drugi fazi oddaje javnega naročila trem kandidatom (oz. skupinam kandidatov), in sicer (1) JV KOLEKTOR CPG, d.o.o. + Kolektor Koling, d.o.o., (2) JV POMGRAD, d.d. + CP Ptuj, d.d. + VOC Celje, d.o.o., ter (3) STRABAG AG Ortenburgerstrasse 27 9800 Spittal an der Drau Republika Avstrija STRABAG AG, Podružnica Ljubljana. Naročnik ni priznal sposobnosti za sodelovanje v drugi fazi oddaje javnega naročila trem kandidatom (oz. skupinam kandidatov), in sicer (1) JV COLAS HRVATSKA, d.d. + COLAS HUNGARIA ZRT + COLAS UT EPITOIPARI MADŽARSKA + COLAS Slovakia, a.s. + ASFALTI PTUJ, d.o.o. + GMW, d.o.o. (v nadaljevanju: skupina kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj), (2) JV GARNOL, d.o.o. + Gorenjska gradbena družba, d.d. + Hering, d.d. ter (3) JV GP KRK, d.d. + CBE, d.o.o. + Trgograd, d.o.o. + Lantania S.A. Zoper navedeno odločitev je več kandidatov vložilo zahtevek za revizijo, med drugim tudi vlagatelj. Njegovemu zahtevku je Državna revizijska komisija s Sklepom št. 018-091/2021-11 z dne 22. 6. 2021 ugodila in razveljavila odločitev, da se skupini kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, ne prizna sposobnosti za sodelovanje v drugi fazi postopka oddaje javnega naročila, kot izhaja iz Odločitve z dne 14. 4. 2021.

Naročnik je nato dne 16. 9. 2021 sprejel in dne 20. 9. 2021 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN005745/2020-ODL02) objavil drugo Odločitev o priznanju sposobnosti št. 313/21-000170/20-odl2 (v nadaljevanju: Odločitev z dne 16. 9. 2021), s katero je sposobnost za sodelovanje v drugi fazi oddaje javnega naročila priznal kandidatu (oz. skupini kandidatov) JV GP KRK, d.d. + CBE, d.o.o. + Trgograd, d.o.o. + Lantania S.A., ne pa tudi skupini kandidatov, v kateri sodeluje tudi vlagatelj.

Kot izhaja iz Odločitve z dne 16. 9. 2021, je razlog za nepriznanje sposobnosti za sodelovanje v drugi fazi oddaje javnega naročila skupini kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, naročnikova ugotovitev, da je njihova prijava (tudi po dopolnitvi z dne 18. 8. 2021, podani na poziv naročnika z dne 11. 8. 2021) iz več razlogov pomanjkljiva, in sicer
- vlagatelj je v dopolnitvi prijave, mimo poziva naročnika, pojasnjeval vlogo podizvajalca ALMA SOL d.o.o. oz. obseg del, ki jih podizvajalec prevzema v izvedbo, po poteku roka za prejem prijav nedopustno spremenil, z namenom, da bi uspel izkazati ustreznost njegovih priglašenih referenčnih del;
- vlagatelj ni uspel pojasniti, iz katerega dela Pogodbe o ustanovitvi konzorcija z dne 19. 10. 2020 (v nadaljevanju: konzorcijska pogodba) izhaja, da partner Asfalti Ptuj d.o.o. prevzema dela na objektih, za katera se zahteva nominacija ključnega kadra (vodje del za premostitvene objekte); na podlagi predložene dokumentacije tudi ni bilo mogoče ugotoviti, da podizvajalec IGFC Aleš Bratina s.p. dejansko prevzema dela vodje del na premostitvenih objektih v celoti za vse premostitvene objekte;
- vlagatelj je v dopolnitvi prijave spreminjal obseg del, ki jih v izvedbo prevzema partner GMW d.o.o., kar po poteku roka za prejem prijav ni dopustno; iz predložene dokumentacije tudi ni razvidno, da bo navedeni partner, ki zagotavlja vodjo del za linijske objekte, le-tega zagotavljal tudi za glavnino trase, izvedbe katere partner sam sicer ne prevzema;
- vlagatelj ni prevzel zahtevane neomejene solidarne odgovornosti v razmerju do naročnika.

Zoper Odločitev z dne 16. 9. 2021 je vlagatelj pravočasno, dne 30. 9. 2021, prek portala eRevizija vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, izpodbijana odločitev pa razveljavi, saj naročnik ni ravnal pravilno, ko skupini kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, ni priznal spososbnosti za sodelovanje v drugi fazi oddaje javnega naročila; zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo).

V zvezi z naročnikovim očitkom glede neprevzete neomejene solidarne odgovornosti vlagatelj, ob sklicevanju na konzorcijsko pogodbo in dopolnitev prijave z dne 18. 8. 2021, zatrjuje, da vsi partnerji prevzemajo neomejeno solidarno odgovornost do naročnika. Sklicuje se na prvi odstavek 9. člena konzorcijske pogodbe, v katerem je določeno, da je vsaka pogodbena stranka naročniku individualno in v celoti odgovorna za svoja dejanja in iz tega izhajajoče posledice, kar po njegovo pomeni, da vsi partnerji prevzemajo odgovornost do naročnika. Ob sklicevanju na 395. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07-UPB s sprem.; v nadaljevanju: OZ) vlagatelj pojasnjuje, da je bistvo solidarne odgovornosti v tem, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in da upnik lahko zahteva njeno izpolnitev od kogarkoli hoče, vse, dokler ni popolnoma izpolnjena. Opozarja tudi, da se v skladu s 394. členom OZ solidarna odgovornost pri deljivi, z gospodarsko pogodbo nastali obveznosti domneva, razen če so jo pogodbeniki izrecno odklonili, česar v konkretnem primeru niso storili. Zatrjuje, da je v dopolnitvi prijave pojasnil in izkazal, da kljub neizrecnemu zapisu prevzema neomejeno solidarno odgovornost med partnerji, ker slednje iz konzorcijske pogodbe ni izključeno, upoštevaje 394. člen OZ pa tudi ni nikjer navedeno, da solidarno odgovornost partnerji odklanjajo. Vlagatelj se v zvezi z navedenim sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-384/2011. Vlagatelj v zahtevku za revizijo nasprotuje tudi ostalim očitkom, na podlagi katerih je naročnik sprejel izpodbijano odločitev.

Naročnik je dne 12. 10. 2021 sprejel in na portalu eRevizija tudi objavil Odločitev, s katero je zavrnil tako vlagateljev zahtevek za revizijo kot tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Glede očitka, da skupina kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, ni prevzela neomejene solidarne odgovornosti, naročnik vztraja, da vlagatelj niti s konzorcijsko pogodbo niti s pojasnilom v dopolnitvi prijave ni uspel izkazati, da je zahtevo glede prevzema neomejene solidarne odgovornosti partnerjev izpolnil. Navaja, da je 9. člen konzorcijske pogodbe potrebno, v povezavi s 6. členom iste pogodbe, razlagati na način, da je vsak pogodbeni partner individualno in v celoti odgovoren za dela in odgovornosti, ki jih je prevzel, ne pa, da je vsak odgovoren za pogodbene obveznosti v celoti. Izpostavlja, da iz 9. člena konzorcijske pogodbe izhaja dogovor pogodbenih strank za primer, če bi se napram naročniku dogovorile za skupno in solidarno odgovornost, kar nakazuje na to, da s konzorcijsko pogodbo partnerji neomejene solidarne odgovornosti do naročnika niso prevzeli, pač pa dopustili možnost, da tako obliko odgovornosti dogovorijo v pogodbi z naročnikom. Bistvo neomejene solidarne odgovornosti je v ravno tem, da posamezni član skupine ponudnikov ne odgovarja naročniku zgolj in samo za lastna dejanja, ampak tudi za dejanja vseh ostalih članov skupine in iz teh dejanj izhajajoče posledice. Čeprav je bila obravnavana zahteva iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasna in nedvoumna, je vlagatelj ni izpolnil. Naročnik vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-384/2011 zavrača kot neutemeljeno zaradi različnega dejanska stanja zadev. Ker je potrebno naročnikove zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolniti na način, kot so bile zapisane, vlagatelj odsotnosti zahtevanega zapisa ne more nadomestiti s pojasnilom, da se solidarna odgovornost pri deljivi, z gospodarsko pogodbo nastali obveznosti, domneva. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo revizijske navedbe vlagatelja, povezane s preostalimi očitki, na podlagi katerih je naročnik sprejel izpodbijano odločitev, zavrača.

Naročnik je dne 14. 10. 2021, prek portala eRevizija, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj v vlogi z dne 15. 10. 2021, istega dne vloženi prek portala eRevizija, vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in kot neutemeljene zavrača naročnikove navedbe iz odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporna zakonitost Odločitve z dne 16. 9. 2021 v delu, v katerem naročnik skupini kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v njihovi prijavi, ni priznal sposobnosti za sodelovanje v drugi fazi postopka oddaje javnega naročila. Med drugim je naročnik ugotovil, da skupina kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, niti s konzorcijsko pogodbo niti s pojasnilom v dopolnitvi prijave ni uspela izkazati, da je izpolnila zahtevo glede prevzema neomejene solidarne odgovornosti partnerjev v razmerju do naročnika, tej njegovi ugotovitvi pa vlagatelj nasprotuje.

V dokumentu Navodila ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (v nadaljevanju: dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila) je naročnik v 4. podtočki točke 11.1 med drugim navedel:

»Prijava za sodelovanje, ki jo predloži ponudnik mora vsebovati naslednje dokumente:

[…]

4. V primeru Skupne prijave za sodelovanje, ki jo predloži skupina dveh ali več partnerjev skupnega nastopanja, mora prijava za sodelovanje vsebovati tudi kopijo sporazuma ali pogodbe med partnerji skupnega nastopanja in kopije ostalih dokumentov v zvezi s takim sporazumom.«

Dalje, je naročnik v podtočki b) točke 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil tudi:

»Prijava za sodelovanje, ki jo predloži skupina gospodarskih subjektov kot partnerjev v skupni prijavi za sodelovanje, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

[…]

b) Skupina ponudnikov mora v prijavi za sodelovanje predložiti sporazum o predložitvi skupne prijave za sodelovanje, s katerim opredeli zlasti odgovornost posameznih partnerjev za izvedbo naročila ter prevzem neomejene solidarne odgovornosti vseh partnerjev v skupni ponudbi do naročnika za izvedbo pogodbenih del.

[…]«.

Kot izhaja iz predhodno navedenih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je bila predložitev »sporazum[a] o predložitvi skupne prijave za sodelovanje« obvezna (in ne izbirna) sestavina prijave. Sporazum skupine kandidatov je moral zato izpolnjevati zahteve, ki jih je naročnik vnaprej določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Iz prvega odstavka 395. člena OZ izhaja, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti. V skladu s 394. členom OZ se solidarna odgovornost upniku domneva, če je dolžnikov pri kakšni deljivi, z gospodarsko pogodbo nastali obveznosti več, razen če so pogodbeniki takšno vrsto odgovornosti izrecno odklonili.

Po vpogledu v odstopljeno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je skupina kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj,
- v prijavi predložila konzorcijsko pogodbo, v kateri so partnerji v skupni prijavi med drugim opredelili Delitev del / nalog – obveznosti v 6. členu ter Odgovornost pogodbenih strank v 9. členu. Iz 6. člena konzorcijske pogodbe izhaja, da je vsaka pogodbena stranka »individualno in izključno odgovorna, tako za tehnično kot tudi za finančno plat tistega dela del/nalog, ki so slednji bila/bile zaupana/-e, kakor tudi za obveznosti, ki iz tega izhajajo, v skladu s pogodbo«. Iz 9. člena iste pogodbe pa izhaja, da »v skladu s 6. členom te pogodbe velja za vsako pogodbeno stranko, da je slednja napram naročniku, drugi pogodbeni stranki in tretjim osebam individualno in v celoti odgovorna za svoja dejanja in iz tega izhajajoče posledice. Kolikor bi se pogodbeni stranki s pogodbo napram naročniku dogovorili za skupno in solidarno odgovornost, se ugodnosti takšne skupne in solidarne odgovornosti, razen, če to v pogodbi ni izrecno predvideno, ne nanašajo na ostale stranke ali tretje osebe. […]«.
- v fazi (ponovnega) pregleda in ocenjevanja prejetih prijav, ki ga je izvajal naročnik, na podlagi naročnikovega poziv[a] na dopolnitev prijave v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 z dne 11. 8. 2021 posredovala dopis (dopolnitev prijave) z dne 18. 8. 2021, v katerem je pojasnila, da prevzem neomejene solidarne odgovornosti do naročnika prevzemajo vsi partnerji, kar izhaja iz 9. člena konzorcijske pogodbe; pojasnila je tudi, kaj je bistvo solidarne odgovornosti ter kdaj se obstoj solidarne odgovornosti domneva.

Čeprav med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da konzorcijska pogodba ne vsebuje izrecnega zapisa (določbe) o prevzemu neomejene solidarne odgovornosti partnerjev v razmerju do naročnika, vlagatelj zatrjuje, da naj bi bil prevzem zahtevane odgovornosti razviden iz 9. člena konzorcijske pogodbe. Njegovemu zatrjevanju Državna revizijska komisija ne more slediti. V 9. členu konzorcijske pogodbe so se pogodbene stranke zavezale v razmerju do naročnika prevzeti odgovornost »individualno in v celoti« le »za svoja dejanja in iz tega izhajajoče posledice«. Čeprav Državna revizijska komisija ne nasprotuje vlagateljevim navedbam, da so se s to določbo partnerji zavezali, da »vsi prevzemajo odgovornost do naročnika«, pa dalje ugotavlja, da tako opredeljena prevzeta odgovornost ni neomejeno solidarna (tj. da vsaka pogodbena stranka naročniku odgovarja za celotno obveznost), pač pa individualna (tj. da vsaka pogodbena stranka naročniku odgovarja le za tisti del celotne obveznosti, ki ga posamezna pogodbena stranka prevzema na podlagi delitve del, opredeljene v 6. členu konzorcijske pogodbe). Konzorcijske pogodbe, iz katere ne izhaja, da so vsi partnerji v razmerju do naročnika prevzeli neomejeno solidarno odgovornost za izvedbo pogodbenih del v konkretnem primeru zato ni mogoče opredeliti kot skladne z naročnikovo izrecno zahtevo iz podtočke b) točke 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Iz ZJN-3 izhaja, da naročnik lahko, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogoji, določenimi v petem odstavku 89. člena ZJN-3. Pri tem lahko naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam, predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije pa se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Ker volje (ki ni bila ustrezno zapisana oz. dokumentirana) po naravi stvari objektivno ni mogoče preveriti, prevzem neomejene solidarne odgovornosti v razmerju do naročnika pa pomeni izraz volje posameznega kandidata (oz. skupine kandidatov) glede vrste in obsega odgovornosti, ki jo je v razmerju do naročnika pripravljen prevzeti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi v konkretnem primeru morebitno odpravljanje ugotovljene pomanjkljivosti, po poteku roka za prejem prijav, presegalo okvirje dopustnih posegov v prijavo, kot jih opredeljuje določba petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Ugotovljenega ne more spremeniti vlagateljevo sklicevanje na domnevo solidarnosti iz 394. člena OZ. Tudi, če bi bilo potrebno ugotoviti, da se vlagatelj lahko utemeljeno sklicuje na domnevo solidarnosti iz 394. člena OZ v primeru, ko je naročnik v določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno in jasno določil, da mora biti v »sporazum[u] o predložitvi skupne prijave za sodelovanje« opredeljen prevzem neomejene solidarne odgovornosti vseh partnerjev v razmerju do naročnika, vlagatelj s sklicevanjem na to domnevo v konkretnem primeru ne bi uspel. Skladno s predstavljeno zakonsko določbo se namreč solidarnost ne domneva v primeru, če so pogodbene stranke solidarno odgovornost izrecno odklonile, kar so, po presoji Državne revizijske komisije, storile s tem, ko so v konzorcijski pogodbi izrecno prevzele (le) individualno odgovornost za izvedbo pogodbenih del v razmerju do naročnika, možnost prevzema zahtevane odgovornosti v razmerju do naročnika pa samo predvidele (9. člen konzorcijske pogodbe).

Prav tako ugotovljenega ne more spremeniti vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-384/2011. Kot pravilno ugotavlja naročnik, je dejansko stanje v obravnavani zadevi drugačno od dejanskega stanja v sklicevani zadevi. Takratni naročnik je namreč v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sicer izrecno zahteval neomejeno solidarno odgovornost partnerjev v skupni ponudbi, ki so jo ponudniki, ki so predložili skupno ponudbo, morali sprejeti in po sklenitvi pogodbe o oddaji naročila (v fazi izvedbe javnega naročila) tudi upoštevati, vendar pa v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila hkrati ni določil tudi, da bi morali ponudniki v pogodbi o skupnem nastopu prevzem take odgovornosti izrecno opredeliti, kot je to storil predmetni naročnik.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je ugotovil, da konzorcijska pogodba, ki jo je v prijavi predložila skupina kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, ni skladna z zahtevo iz podtočke b) točke 4.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in posledično, ko skupini kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, ni priznal sposobnosti za sodelovanje v drugi fazi oddaje javnega naročila. Zaradi ugotovljenega, Državna revizijska komisija v nadaljevanju vsebinsko ni obravnavala preostalih revizijskih navedb vlagatelja, usmerjenih v zatrjevanje skladnosti prijave skupine kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, z zahtevami naročnika (očitki, povezani z obsegom in vrsto prevzetih del različnih gospodarskih subjektov, ki nastopajo v prijavi in očitki, povezani z referencami priglašenega podizvajalca), saj morebitna ugotovitev utemeljenosti teh vlagateljevih navedb ne bi mogla vplivati na vlagateljev položaj (oz. na drugačen status prijave skupine kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj), prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v konkretnem primeru.

Upoštevaje predhodno navedeno, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk: Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, 8. 11. 2021



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- naročnik
- vlagatelj
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran