018-164/2021 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter dr. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in servisiranje avtomatskih drsnih vrat v Splošni bolnišnici Celje za obdobje štirih (4) let«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Doorson podjetje za razvoj, inženiring, proizvodnjo in prodajo avtomatskih sistemov d.o.o., Milenkova ulica 9, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Gregorin - Štifter in Gregorin o.p., d.o.o., Ljubljanska cesta 8, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 11. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 7. 7. 2021, pod št. objave JN004580/2021-W01.

Naročnik je dne 8. 9. 2021 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. JN004580/2021-W01, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi Assa Abloy Slovenija d.o.o., Poslovna cona A18, Šenčur (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in cenovno ugodnejša od vlagateljeve ponudbe (naročnik je prejel le dve ponudbi).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 21. 9. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, naj se izpodbijana odločitev razveljavi ter zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil tehnične zahteve iz obrazca OBR-2/1, ki se glasi - »izdelava, dobava in montaža avtomatskih energijsko varčnih drsnih vrat s porabo električne energije do največ 1W v mirovanju, certificirano pri pristojnem organu«. Izbrani ponudnik namreč takšnega certifikata, ki dokazuje skladnost z navedeno tehnično specifikacijo - to je Poročila o preizkusu, ki ga izda Slovenski institut za kakovost in meroslovje skladno s SIST EN 50564:2011, SIST EN 50563:2012 in Uredbo Komisije (ES) št. 1275/2008, nima. Ker izbrani ponudnik navedene tehnične zahteve ni in ne more izpolniti, bi bilo potrebno njegovo ponudbo kot nedopustno izločiti. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval od ponudnikov, da v zvezi s tem predložijo kakršenkoli konkretni dokaz (npr. certifikat, poročilo o preizkusu …), je pa v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora biti ponudba takšna, da ne obstajajo izključitveni razlogi in da ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V ta namen so morali ponudniki izpolniti in podpisati ESPD obrazec, ki naj bi služil kot predhodni dokaz izpolnitve navedene tehnične zahteve. V skladu s tretjim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) predstavlja ESPD obrazec uradno izjavo gospodarskega subjekta, da pri njem ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. ESPD obrazec sprejme naročnik ob predložitvi ponudb kot predhodni dokaz, da gospodarski subjekt ni v kakšnem položaju iz 75. člena ZJN-3, zaradi katerega je oziroma bi lahko bil izključen iz sodelovanja v postopku javnega naročanja. V skladu s točko g) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi gospodarski subjekt, če je slednji kriv dajanja resnih zavajajočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih zaradi preverjanja obstoja razlogov za izključitev ali izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, ali če ni razkril teh informacij ali če ne more predložiti dokazil, ki se zahtevajo v skladu z 79. členom ZJN-3. Na podlagi navedenega člena naročnik pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s točko k) osmega odstavka 77. člena ZJN-3 - v konkretnem primeru je to potrdilo, ki ga izda uradno pristojna ustanova ali agencija za nadzor kakovosti, s katerim se na podlagi jasnih sklicevanj na tehnične specifikacije ali standarde potrdi skladnost blaga. Izbrani ponudnik je izpolnil in podpisal obrazec ESPD in s tem izjavil, da zanj ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje vse pogoje za sodelovanje. Glede na navedeno je izbrani ponudnik očitno zavajal naročnika, saj mu je prikazoval, da je zahtevo, ki se nanaša na certificirana vrata, izpolnil. Vlagatelj zatrjuje, da opisana ravnanja izbranega ponudnika terjajo od naročnika, da bi ga moral iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila izključiti oziroma da bi ga moral pozvati na predložitev ustreznih listin oziroma certifikata, kar velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj je vlagatelj takšen certifikat v ponudbi predložil. Naročnik bi moral preveriti, ali izbrani ponudnik izpolnjuje tehnične zahteve, pa tega ni storil, s čimer je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov ter načeli uspešnosti in sorazmernosti. Naročnik pa bi si moral tudi zaradi varovanja javnega zdravja prizadevati pridobiti tehnično ustrezna in certificirana vrata za bolnišnični objekt. Navaja še, da je naročnik opravil določeno preverjanje ponudbe izbranega ponudnika v smislu (ne)obstaja izključitvenih razlogov iz točk a) in b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 ter drugega odstavka ZJN-3. Upoštevajoč dejstvo, da izbrani ponudnik ob izpolnjevanju ESPD obrazca ni navedel uradnega organa ali tretje osebe, ki bi bila odgovorna za izdajo dokazila o izpolnjevanju tehničnih zahtev (kot to veleva tretji odstavek 79. člena ZJN-3), poleg tega iz ESPD (ali drugega dokumenta) ne izhaja konkretna izjava izbranega ponudnika o tem, da so ponujena vrata certificirana, bi naročnik vsekakor moral opraviti skrbno in celovito preverbo obstoja in vsebine navedb izbranega ponudnika oziroma preveriti, ali ponujena vrata dejansko izpolnjujejo zahtevane tehnične lastnosti. Dejstvo je, zaključuje vlagatelj, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehnične zahteve, zato je njegova ponudba nedopustna in bi morala biti izločena.
Izbrani ponudnik se je z vlogo, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, dne 22. 9. 2021 izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je pri prijavi na razpis upošteval vsa navodila in zahteve ter ponudil avtomatska drsna vrata, katera imajo lahko manjšo porabo električne energije od 1 W.

Naročnik je s sklepom št. JN004580/2021-1 z dne 6. 10. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je vlagateljevo sklicevanje na določilo 79. člena ZJN-3 pravno zmotno, saj gre v konkretnem primeru za naročilo male vrednosti, pri tovrstnem postopku pa naročnikom ni potrebno preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomijo o resničnost ponudnikovih izjav v ESPD obrazcu. Poleg tega tudi ni zahteval predložitve certifikata, izbrani ponudnik pa se je s predložitvijo ponudbe zavezal, da bo dobavil in montiral drsna vrata, ki bodo imela ustrezen certifikat. Glede na opis postavljene zahteve tako ni niti relevantno, ali predmetna vrata v trenutku oddaje ponudbe sploh obstajajo. Državna revizijska komisija je v preteklosti že zavzela stališče, da je ob upoštevanju takšnih zahtev zadošča, če ponudnik poda izjavo, da bo artikel z zahtevanimi karakteristikami dejansko dobavil (naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-93/2009 ter jo citira). Navaja še, da je tekom predrevizijskega postopka v okviru preverjanja dejstev preko Portala eRevizija od izbranega ponudnika prejel Izjavo o skladnosti, torej certifikat za ponujena vrata, iz katere izhaja, da vrata izbranega ponudnika ustrezajo tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj se je z vlogo dne 8. 10. 2021 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da se opredeljuje do navedb naročnika, pri čemer navaja nova dejstva ter predlaga nove dokaze, saj le-teh brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti že v predrevizijskem postopku. Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da ni bil dolžan upoštevati 79. člena ZJN-3. Zatrjuje, da se navedeno določilo nanaša na vse vrste postopkov, v katerih je naročnik zahteval predložitev ESPD obrazca, razen v primeru, ko gre za oddajo naročila na podlagi okvirnega sporazuma. Tretji odstavek 47. člena ZJN-3 ne izključuje uporabe 79. člena ZJN-3, saj določa le, da naročniku, ne glede na drugi odstavek 89. člena ZJN-3, ni potrebno opraviti preverbe obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen, če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav v ESPD obrazcu. Ni sporno, da naročnik ni zahteval predložitve certifikata, je pa kot predhoden dokaz, da za ponudnika ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter da je na zahtevo sposoben predložiti dokazila, ki dokazujejo neobstoj razlogov za izključitev oziroma izpolnjevanje pogojev za sodelovanje, zahteval ESPD obrazec. Da bi moral naročnik ravnati v skladu 79. členom ZJN-3, pa je razvidno že iz naročnikovega ravnanja, saj je od izbranega ponudnika tekom predrevizijskega postopka na podlagi drugega odstavka 28. člena ZPVPJN pridobil Izjavo o skladnosti s prilogo. V skladu z navedenim členom mora namreč naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral. S tem, ko je naročnik pridobil Izjavo o skladnosti (s prilogo), je dejansko potrdil, da bi jo moral pridobiti že tekom postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj še navaja, da navedena izjava ne dokazuje certificiranosti vrat v skladu s točko k) osmega odstavka 77. člena ZJN-3, ki zahteva, da se tehnične specifikacije v zvezi s proizvodi, ki jih je potrebno dobaviti, izkazujejo s potrdili, ki jih izdajajo uradne pristojne ustanove ali agencije za nadzor kakovosti in s katerimi se na podlagi jasnih sklicevanj na tehnične specifikacije ali standarde potrdi skladnost blaga. Izjavo o skladnosti je podal sam ponudnik, kar pomeni, da ne gre za izjavo v skladu s 77. členom ZJN-3. Tudi sicer iz Izjave o skladnosti izhaja, da ponujena vrata ne izpolnjujejo tehnične zahteve naročnika. Za vsa energijsko varčna drsna vrata namreč velja, da morajo biti proizvedena v skladu z veljavnimi standardi - SIST EN 50564:2011, SIST EN 50563:2012 in Uredbo Komisije (ES) št. 1275/2008. Izjava o skladnosti izkazuje standardna avtomatska drsna vrata in ne zajema (tudi) energijsko varčnih vrat. Tudi priloga ne potrjuje energijsko varčnega delovanja avtomatskih vrat, saj prikazuje elektro vezalni načrt - to je kako so vrata SL500 priključena na elektro omrežje. V kolikor se vrata povezujejo na omrežje (kot je prikazano na 2. strani), tedenska programska ura avtomatska vrata izklopi iz omrežnega napajanja za programiran čas. Tudi tukaj ne gre za energijsko varčna vrata, saj navedeno pomeni, da v tem času vrata ne delujejo. Vrata se ne odprejo in ne zaprejo. V primeru aktivnega požarnega signala je onemogočena varna evakuacija ljudi iz objekta. Na 3. strani pa so navedeni tehnični podatki o tedenski časovni uri, kar nima nikakršne povezave z energetsko učinkovitimi vrati. Vlagatelj predlaga tudi imenovanje izvedenca s področja elektro tehnike.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, zato bi morala biti izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in 2) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Iz navedenih določil ZJN-3 izhaja, da je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe tudi ta, da mora ponudba ustrezati tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oziroma opiše predmet naročila. Z njimi opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Predmet obravnavanega javnega naročila je štiriletno servisiranje 90 avtomatskih drsnih vrat ter izdelava, dobava, montaža in servisiranje 10 avtomatskih drsnih vrat. Pregled razpisne dokumentacije pokaže, da je naročnik natančnejši obseg razpisanih del navedel v obrazcu OBR-2/1 (Obseg del). Naročnik je v navedenem obrazcu v štirih točkah predstavil redna vzdrževalna dela (1. vizualni pregled, preveritev, 2. pregled, čiščenje, 3. pregled in nastavitev in 4. preveritev funkcionalnosti, nastavitve), za katera je predvidel cca. 300 ur na leto. Del navedenega obrazca predstavlja tudi ponudbeni predračun, kamor so morali ponudniki vpisati cene servisiranja (1. za redno vzdrževanje avtomatskih vrat, 2. za intervencije znotraj rednega delovnega časa, 3. za intervencije izven delovnega časa in 4. ceno za potne stroške) ter skupni ponudbeni ceni (za eno leto vzdrževanja ter za štiriletno vzdrževanje 90 avtomatskih vrat - vse cene so morale biti navedene z in brez DDV). Poleg tega so morali ponudniki v ponudbeni predračun vpisati tudi cene za izdelavo, dobavo montažo in servisiranje 10 avtomatskih drsnih vrat (ceno za izdelavo, dobavo in montažo enih vrat in skupno ceno za dobavo in servisiranje 10 vrat - obe ceni sta morali biti navedeni z in brez DDV).

Naročnik je tehnične zahteve za avtomatska drsna vrata navedel v ponudbenem predračunu, in sicer:

»Izdelava, dobava in montaža avtomatskih energijsko varčnih drsnih vrat s porabo električne energije do največ 1W v mirovanju, certificirano pri pristojnem organu. Napredno programsko stikalo z osvetljenim barvnim grafičnim zaslonom na dotik, omogoča enostavno upravljanje vrat, izbiro sedmih načinov delovanja vrat ter diagnostični opis opozoril in napak v besedi. Najvišjo varnost prehoda zagotavlja vgrajen kombiniran senzor gibanja in prisotnosti s samopreverjanjem delovanja, vse v skladu s standardom EN 16005, ki določa varnost pri uporabi avtomatskih vrat. Baterijska podpora omogoča odprtje vrat ob izpadu omrežne napetosti, elektromehanska ključavnica pa služi za zaklepanje vrat. Vitek pogonski mehanizem, višine 10 cm, s poudarjeno polkrožno linijo po celotni dolžini maske nudi možnost uporabe različnih dekorjev maske pogona po izbiri naročnika ali arhitekta. Vsi vidni kovinski deli se v barvnem tonu eloksiran aluminij ali RAL barvnem tonu po izbiri.

250 x 220 cm gradbena odprtina (Š x V),
120 x 220 cm prehodna odprtina (Š x V).

Krila sestavljajo 30 mm sistemski profili, zasteklitev varnostno izolacijsko steklo debeline 22 mm v gumi tesnilih.

2 kos drsno krilo,
2 kos obsvetloba,
1 kos nadsvetloba,
9006 RAL (prašno barvano).«

V zvezi s citiranimi tehničnimi zahtevami nihče od ponudnikov ni zahteval pojasnila (tudi sicer v postopku oddaje predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil ni bilo postavljenega nobenega vprašanja).

Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem (kar potrjujejo tudi zgoraj citirane tehnične zahteve), da naročnik v konkretnem primeru ni zahteval od ponudnikov, da morajo že v ponudbi predložiti certifikat za ponujena drsna vrata (certifikat, ki bo izkazoval/potrjeval porabo električne energije do največ 1 W v mirovanju). Kljub temu vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik iz razloga, ker je zahteval, da morajo ponudbo predložiti ponudniki, za katere ne obstajajo razlogi za izključitev ter da mora ponudba ustrezati potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (kar je izbrani ponudnik predhodno potrdil s predloženim ESPD obrazcem), izbranega ponudnika pozvati k predložitvi spornega certifikata. Ker naročnik tega ni storil, zatrjuje vlagatelj, je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo sorazmernosti. Zatrjuje tudi, da vse navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj je sam že v ponudbi predložil takšen certifikat.

Z vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. Naročnik pravilno opozarja, da » … glede na opis postavljene zahteve v predračunu niti ni relevantno, ali predmetna vrata v trenutku oddaje ponudbe sploh obstajajo«. Naročnikove zgoraj citirane zahteve (»Izdelava, dobava in montaža avtomatskih energijsko varčnih drsnih vrat s porabo električne energije do največ 1W v mirovanju. …«) je namreč mogoče razumeti tudi na način, da je potrebno drsna vrata šele izdelati, zato je razumljivo, da certifikata zanje še ni (bilo) mogoče predložiti. Navedenemu v prid govori tudi dejstvo, da naročnik ni zahteval od ponudnikov, da bi morali v ponudbi (v ponudbenem predračunu) navesti proizvajalca in tip ponujenih avtomatskih drsnih vrat oziroma kakršnekoli podatke v zvezi s tem. Poleg tega se bo pogodba za izvedbo predmetnega javnega naročila sklenila za štiri leta (2. člen Vzorca pogodbe), naročnik pa v zvezi z izdelavo in dobavo vrat (niti v zvezi s servisiranjem) ni postavil nobenih rokov, pač pa je v 4. členu Vzorca pogodbe navedel le, da bo izvajalec »… storitve opravljal v dogovorjenih rokih, ki jih bo uskladil z naročnikom«. Navedeno pa pomeni, da so se ponudniki (zgolj) z oddajo ponudbe in z vpisom cene za avtomatska drsna vrata zavezali, da bodo izdelali, dobavili in montirali takšna vrata, ki bodo skladna z vsemi zgoraj citiranimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Na tem mestu Državna revizijska komisija še opozarja, da v tej fazi postopka (po že sprejeti odločitvi o oddaji naročila) ni njena naloga niti pristojnost presojati, ali je bil naročnik pri določitvi tehničnih zahtev dovolj skrben in strog. Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 5. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe - Pojasnila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja oziroma da bi morale biti naročnikove zahteve drugačne ali pa da bi moral naročnik zahtevati že izdelana in certificirana vrata) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Četudi torej izbrani ponudnik (še) nima certifikata, to na presojo dopustnosti njegove ponudbe, glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne more vplivati. Na drugačno odločitev v obravnavani revizijski zadevi ne more vplivati niti dejstvo, da je vlagatelj že v ponudbi samoiniciativno predložil certifikat za vrata, ki jih je ponudil. Navedeno pa ne pomeni, da bo lahko izbrani ponudnik predmetno javno naročilo izvedel ne da bi pri tem upošteval vse naročnikove tehnične in strokovne zahteve, temveč pomeni le, da morebitne kršitve v fazi izvajanja predmeta javnega naročila ne morejo vplivati na presojo dopustnosti ponudbe. V fazi izvajanja pogodbe bo namreč moral izbrani ponudnik razpisani predmet izvesti v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije oziroma bo moral izdelati, dobaviti in montirati takšna avtomatska drsna vrata, kot so bila zahtevana v razpisni dokumentaciji (torej vrata, ki so tudi ustrezno certificirana), za nadzor nad pravilno izvedbo predmeta javnega naročila pa bo odgovoren tudi naročnik.

Ob navedenem je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljev predlog za postavitev izvedenca, ki naj bi se opredelil do vlagateljevih trditev o tehnični nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. Ob upoštevanju zgoraj citiranih naročnikovih zahtev je namreč predlog za postavitev izvedenca preuranjen in brezpredmeten.

Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.

V Ljubljani, dne 4. 11. 2021








Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje,
- Odvetniška družba Gregorin - Štifter in Gregorin o.p., d.o.o., Ljubljanska cesta 8, Celje,
- Assa Abloy Slovenija d.o.o., Poslovna cona A18, Šenčur,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran