EN

018-152/2021 Bolnišnica Sežana

Številka: 018-152/2021-9
Datum sprejema: 26. 10. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Andraža Žvana in Marka Medveda kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava medicinskega potrošnega materiala za obdobje 4 let« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Medias International, d. o. o., Leskoškova cesta 9 d, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Cukrov, d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Bolnišnica Sežana, Cankarjeva ulica 4, Sežana (v nadaljevanju: naročnik), 26. 10. 2021

odločila:


1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki ga naročnik ni zavrgel, zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 8. 7. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004328/2020-B01, in 9. 7. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 131-320705), razdeljenega v sklope (točka II.2 obvestila o javnem naročilu), ki ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu), z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 23. 6. 2021, ki je bil 5. 7. 2021 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004328/2020-ODL01, obvestil ponudnike o izbiri ponudb v posameznih sklopih, pri čemer je za vlagateljevo ponudbo navedel, da je »v celoti nedopustn[a]«, saj vlagatelj »ni predložil obrazca C.01 Ponudba, zato ni mogoče preveriti niti veljavnosti ponudbe, niti ni podal vseh zavez, zahtevanih na tem obrazcu«. Naročnik je nato z dokumentom »Odločitev« z dne 8. 7. 2021, ki je bil 8. 7. 2021 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004328/2020-ODL01P1, obvestil ponudnike, da »se v celoti« razveljavi odločitev z dne 23. 6. 2021. Temu dokumentu je sledil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021, ki je bil 1. 9. 2021 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004328/2020-ODL02, s katerim je naročnik obvestil ponudnike o novi izbiri ponudb v posameznih sklopih, pri čemer je za vlagateljevo ponudbo znova navedel, da je »v celoti nedopustn[a]«, saj vlagatelj »ni predložil obrazca C.01 Ponudba, zato ni mogoče preveriti niti veljavnosti ponudbe, niti ni podal vseh zavez, zahtevanih na tem obrazcu«. Naročnik je nato z dokumentom »Odločitev« z dne 7. 9. 2021, ki je bil 8. 7. 2021 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004328/2020-ODL02P1, obvestil ponudnike, da se razveljavi odločitev z dne 1. 9. 2021 v delu, ki se nanaša na idente NM00163, NM00167, NM00225 in NM00399, in se javno naročilo zanje odda drugim ponudnikom. Naročnik je v dokumentu z dne 1. 9. 2021 navedel obrazložitev, pri čemer je za vlagateljevo ponudbo navedel enako, kot je to že prej navedel v dokumentih »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 23. 6. 2021 in »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021. Naročnik je nazadnje obvestil ponudnike še z dokumentom »Odločitev« z dne 9. 9. 2021, ki je bil 10. 9. 2021 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004328/2020-ODL02P2, da razveljavi odločitev z dne 1. 9. 2021 v delu, ki se nanaša na sklop ARL04020S07, in ne odda javnega naročila za ta sklop, saj »ni prejel dopustne ponudbe za ta sklop«, pri čemer je za vlagateljevo ponudbo ponovil že predhodno podano obrazložitev, da »je izločena, ker ponudnik ni predložil obrazca C.01 Ponudba, zato ni mogoče preveriti niti veljavnosti ponudbe, niti ni podal vseh zavez, zahtevanih na tem obrazcu«.

Vlagatelj je 10. 9. 2021 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne »24. 9. 2021« in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklopa ARL04020S07 in ARL04020S08, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- naročnik ne bi smel izločiti njegove ponudbe zaradi pomanjkljive dokumentacije, še posebej ne zato, ker drugih ponudb ni izločil na tej podlagi,
- bi ga moral naročnik zaradi upoštevanja 7. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) pozvati na dopolnitev ponudbe, kot je pozval ponudnike Hum – Med, d. o. o., Interpart, d. o. o., Minamed, d. o. o., pfm medical s, d. o. o., in Ram 2, d. o. o., pri čemer so bili za tako ravnanje izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, z dopolnitvijo ponudbe pa ne bi posegal v elemente iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3,
- je naročnik v sklopu ARL04020S07 izbral ponudbo, čeprav ponujeni predmet ni skladen s tehničnimi specifikacijami, saj nima funkcije slušnega signala ob pravilni namestitvi igle na brizgo, kar bo potrdil izvedenec medicinske stroke,
- je neupravičeno izločil vlagateljevo ponudbo v sklopu ARL04020S08,
- je naročnik v neskladju s 6. členom ZJN-3 obrazložil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021, saj je pravni pouk pomanjkljiv glede višine takse, poleg tega pa naročnik ni ne pojasnil ne dokazal, da »gre v primeru vlagateljeve ponudbe za elemente iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3«,
- naročnik kršitve 7. člena ZJN-3 ni saniral niti z odločitvijo, v zvezi s katero je obvestil ponudnike z dokumentom »Odločitev« z dne 7. 9. 2021,
- naročnik v dokumentu »Odločitev« z dne 7. 9. 2021 »ni navedel razlogov za priznanje sposobnosti sodelovanja v postopku javna naročila 14 ponudnikom. Poleg navedenega, naročnik ni pojasnil, kako bo ocenjeval sklope, katere je že oddal na podlagi Odločitve z dne 1.9.2021. Namreč, naročnik ne more v eni odločitvi določbe ponudbe oceniti za nedopustne, oddati dela javnega naročila, naknadno pa ponudnikom, ki so oddali nedopustne ponudbe, priznati sposobnosti za sodelovanje v postopku javnega naročila«, zato je v zvezi z obrazložitvijo odločitve kršil »določila 90. člena ZJN-3«, z »naknadnim priznanjem sposobnosti 14 ponudnikom« pa je kršil načelo iz 6. člena ZJN-3.

Naročnik je z dopisom z dne 13. 9. 2021, ki ga je vlagatelju poslal 14. 9. 2021 prek portala eRevizija, vlagatelja zaradi tega, ker »v pravnem pouku taksa ni bila natančno določena za vsak sklop posebej«, pozval, naj predloži potrdilo o doplačilu takse. Vlagatelj je z dopisom z dne 15. 9. 2021, ki mu je predložil potrdilo o doplačilu takse, naročniku 15. 9. 2021 prek portala eRevizija posredoval potrdilo o doplačilu takse za sklop ARL04020S07. Vlagatelj je predložil stroškovnik za sestavo dopisa z dne 15. 9. 2021 in izdatke.

Naročnik je z dokumentom z dne 21. 9. 2021 zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop ARL04020S07 zavrgel, v delu, ki se nanaša na sklop ARL04020S08, pa zavrnil. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik je navedel, da:
- je bila odločitev iz dokumenta »Odločitev« z dne 9. 9. 2021, da ne odda javnega naročila za sklop ARL04020S07, objavljena 10. 9. 2021 ob 15.12 na portalu javnih naročil, kar se je zgodilo, preden je vlagatelj 10. 9. 2021 ob 15.21 na portalu javnih naročil vložil zahtevek za revizijo, zato je vlagatelj zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop ARL04020S07, vložil zoper neobstoječo odločitev in zato zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na ta sklop, ni dopusten, poleg tega pa vlagatelj zaradi nezmožnosti nastanka škode ni aktivno legitimiran za izpodbijanje odločitve iz dokumenta »Odločitev« z dne 9. 9. 2021, da naročnik ne odda javnega naročila za sklop ARL04020S07,
- vlagatelj ni vložil zahtevka za revizijo zoper odločitev, da ne odda javnega naročila za sklop ARL04020S07,
- v zvezi z oddajo javna naročila za sklop ARL04020S08 ni sporno, da vlagatelj ni predložil obrazca C.01 Ponudba,
- obrazec C.01 Ponudba vsebuje izjave, ki jih ne vsebuje noben drug del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je zaveze iz teh izjav mogoče preveriti le v primeru predložitve izpolnjenega in podpisanega obrazca C.01 Ponudba v ponudbi, saj se s tem preveri dejanski obstoj ponudnikove volje v trenutku oddaje ponudbe, naročnik pa ne more ponudnikove volje domnevati ali jo razlagati,
- je neutemeljena navedba, da je mogoče objektivno preveriti veljavnost ponudbe,
- ni utemeljeno vlagateljevo sklicevanje na 26. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.; v nadaljevanju: OZ), saj je treba upoštevati, da je postopek oddaje javnega naročila specifičen, vlagateljevo tolmačenje pa bi pomenilo, da bi bila ponudba glede na tretji odstavek 90. člena ZJN-3 veljavna le 90 dni, kar je 60 dni manj, kot je zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagatelj pa tudi ni upošteval, da je bil rok za prejem ponudb spremenjen, sam pa priznava, da naročnik ni mogel sam preveriti podatkov iz obrazca C.01 Ponudba,
- vlagatelj ni zadostil trditvenemu bremenu glede izpolnjevanja pogojev iz petega odstavka 89. člena ZJN-3,
- ponudniki, ki jih je vlagatelj izpostavil, niso predložili ponudbe v sklopih, v katerih je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, »zato je obravnava njihovih ponudb z vidika enakopravne obravnave povsem nepomembna in ne more vplivati na položaj vlagatelja«, vlagatelj pa tudi nima pravnega interesa »za predmetne navedbe, saj se ne nanašajo na ponudnike, ki vlagatelju niso konkurirali v sklopu ARL04020S08«,
- ti ponudniki sicer niso bili pozvani za predložitev obrazca C.01 Ponudba, ni pa podana niti kršitev načela enakopravne obravnave, če naročnik enega ponudnika pozove na dopustno dopolnitev ponudbe, drugega ponudnika pa ne, če njegova dopolnitev ponudbe ni dopustna (zadevi št. 018-059/2019 in 018-119/2021), saj je treba primerljive položaje obravnavati enako, različne pa različno, kot je to tudi uveljavljal vlagatelj s sklicevanjem na odločitev v zadevi št. 018-199/2016,
- so »nerazumljive, nepojasnjene in pavšalne« »nadaljnje trditve vlagatelja, ki se nanašajo na spremembo odločitve z dne 7. 9. 2021. Ker se predmetni postopek vodi v zvezi z odločitvijo z dne 1. 9. 2021, se naročnik do navedb, ki se nanašajo na drugo odločitev, ne opredeljuje in jih ne presoja, saj za odločanje v tem postopku niso relevantne.«

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 9. 2021, ki jo je vložil 23. 9. 2021 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in med drugim navedel, da bi moral naročnik vprašanje veljavnosti ponudbe »presojati z vidika OZ, točneje 26. člena OZ«, kot je navajal že v zahtevku za revizijo, in upoštevati, da je ponudba veljala vsaj zahtevanih 150 dni, če pa bi Državna revizijska komisija sledila naročnikovemu stališču, bi bilo treba upoštevati, da bi ga moral naročnik zaradi upoštevanja 7. člena ZJN-3 pozvati na dopolnitev ponudbe, kot je pozval ponudnike Abena – Helpi, d. o. o., Impakta Ortomed, d. o. o., Iris, d. o. o., Kimi, d. o. o., Labohem, d. o. o., Labormed, d. o. o., Medical Intertrade, d. o. o., Matjaž Kavnik, s. p., Medicare Mojca Meško - Vinković, s. p., Profarmakon International, d. o. o., Valencia Stoma-Medical, d. o. o., in Venofarmacija, d. o. o., ki jim je »priznal sposobnost nastopati v postopku, po tem ko so predložili dopolnjeno ponudbo«. Vlagatelj je navedel, da je naročnik vse te ponudnike pozval k dopolnitvi ponudbe, »saj so predložili ponudbe, ki so imele veljavnost ponudbe krajše od 18.2.2021, kot je to zahteval naročnik«, te »trditve« pa »ne predstavljajo novitet, vendar zgolj odgovor na očitke naročnika, ki jih je slednji podal v Sklepu. Namreč, naročnik je v Sklepu navedel, da je razumel, da veljavnost ponudbe vlagatelja traja zgolj 90 dni. Do slednjega se vlagatelj mora opredeliti, saj gre za eno od ključnih vprašanj predmetnega spora.« Vlagatelj je v nadaljevanju navajal, da se je že v ponudbi zavezal spoštovati vse zaveze, ki jih je naročnik določil v obrazcu C.01 Ponudba, zato bi naročnik lahko objektivno preveril, da ga že ob oddaji ponudbe zavezujejo. Vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila blaga (točka II.1.3 obvestila o javnem naročilu), ki je razdeljeno v sklope (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu), prejel ponudbe 35 ponudnikov, med drugim tudi vlagateljevo ponudbo. Vlagatelj je predložil ponudbo le za nekatere sklope. Ne glede na to, da je naročnik večkrat obveščal ponudnike o odločitvah v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je prvotno odločitev razveljavil v celoti, drugo sprejeto odločitev pa je dvakrat razveljavil deloma, je v vseh dokumentih, v katerih se je skliceval na vlagateljevo ponudbo, v zvezi z vlagateljevo ponudbo enotno navajal, da vlagatelj ni predložil obrazca C.01 Ponudba, pri čemer je iz teh dokumentov razvidno, da je ni izbral v nobenem izmed sklopov, čeprav bi bila vsaj v nekaterih sklopih po merilu cena (točka II.2.5 obvestila o javnem naročilu, točka B.11 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 19) najugodnejša, zaradi česar je očitno, da jo je izločil in jo je torej zavrnil. Naročnik je torej po vsebini uveljavljal, da vlagateljeva ponudba v vseh sklopih, v katerih jo je vlagatelj predložil, ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3, da bi vlagatelju lahko oddal javno naročilo v katerem izmed sklopov. Tak zaključek tako velja tudi za sklop ARL04020S08, v zvezi s katerim naročnik v tabeli k dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021 (enako kot v tabeli k dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 23. 6. 2021) ni zapisal ne ugotovitve »izbran« ne ugotovitve »izločen«, ki ju je zapisal pri drugih sklopih. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo in uveljavljal, da naročnik zaradi odsotnosti obrazca C.01 Ponudba v ponudbi ne bi smel izločiti in torej zavrniti ponudbe za sklopa ARL04020S07 in ARL04020S08, poleg tega je naročnik pri oddaji javnega naročila za ta sklopa kršil načelo iz 7. člena ZJN-3, pri še drugih sklopih pa je kršil tudi pravila, ki urejajo sprejem in obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je zavrgel zahtevek za revizijo zoper odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila za sklop ARL04020S07, saj je štel, da ni dopusten, ker ga je vlagatelj vložil šele po razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila za sklop ARL04020S07, zahtevek za revizijo zoper odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila za sklop ARL04020S08 pa je zavrnil, saj da niso podane kršitve, ki jih je očital vlagatelj. Naročnik je poleg tega navedel, da so »nerazumljive, nepojasnjene in pavšalne« »nadaljnje trditve vlagatelja, ki se nanašajo na spremembo odločitve z dne 7. 9. 2021«, pri čemer se, zato »ker se predmetni postopek vodi v zvezi z odločitvijo z dne 1. 9. 2021«, »do navedb, ki se nanašajo na drugo odločitev, ne opredeljuje in jih ne presoja, saj za odločanje v tem postopku niso relevantne«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik odločil o zahtevku za revizijo, saj je v zvezi z njim izdal dokument z dne 21. 9. 2021, kar sicer ni sporno niti vlagatelju, saj je vlagatelj po seznanitvi z dokumentom z dne 21. 9. 2021 vložil vlogo z dne 23. 9. 2021 in se v njej skliceval na dokument z dne 21. 9. 2021. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je iz uvoda dokumenta z dne 21. 9. 2021 (str. 1) razvidno, da se je naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo oprl na dve različni pravni podlagi, in sicer 26. in 28. člen ZPVPJN. Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil tako, da ga je deloma zavrgel, kar je utemeljil na ravnanju po tretjem odstavku 26. člena ZPVPJN (gl. dokument z dne 21. 9. 2021, str. 4), deloma pa ga je zavrnil, kar je ravnanje, ki temelji na prvi alinei prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, čeprav se naročnik v obrazložitvi dokumenta z dne 21. 9. 2021 ni izrecno skliceval na slednjo pravno podlago. Ker je naročnik zahtevek za revizijo deloma zavrgel, deloma pa zavrnil, je za (vsebinsko, meritorno) odločanje Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo tudi v delu, v katerem ga je naročnik zavrgel, treba najprej ugotoviti, ali so za to izpolnjeni pogoji iz ZPVPJN. V primeru zavrženja zahtevka za revizijo namreč ne obstaja »avtomatizem«, da se začne revizijski postopek že na podlagi tega, da naročnik Državni revizijski komisiji posreduje zahtevek za revizijo in dokumentacijo, kot to velja pri zavrnitvi zahtevka za revizijo (gl. prvo poved iz 30. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN), temveč je morebiten sprejem zahtevka za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo odvisen od ugoditve pritožbi (gl. drugi odstavek 55. člena ZPVPJN), kar torej tudi pomeni, da mora vlagatelj zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo vložiti pritožbo (gl. prvo poved iz 50. člena ZPVPJN v povezavi s prvo povedjo iz petega odstavka 26. člena ZPVPJN).

Naročnik je z dokumentom z dne 21. 9. 2021 zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop ARL04020S07, zavrgel, saj je štel, da ni izpolnjena ena izmed obveznih (postopkovnih, procesnih) predpostavk iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, pri čemer je v pravnem pouku, kot to določa 22. člen ZPVPJN, vlagatelja pravilno poučil, da lahko zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo prek portala eRevizija (kar je način, ki ga določa drugi odstavek 13.a člena ZPVPJN) vloži pritožbo (kar je pravno sredstvo, ki ga določa prva poved iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN) v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo (kar je rok, ki ga določa prvi odstavek 51. člena ZPVPJN). Naročnik je vlagatelja tudi poučil, da mora pritožba obsegati sestavine iz 52. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je vpogledala na portal eRevizija, vendar ni mogla ugotoviti, da se na njem v zvezi s tem javnim naročilom nahajajo podatki o vložitvi pritožbe. Državna revizijska komisija je sicer ugotovila, da je vlagatelj 23. 9. 2021 prek portala eRevizija vložil vlogo z dne 23. 9. 2021, vendar ne le, da vloga z dne 23. 9. 2021 po imenu ni pritožba, ta vloga ni pritožba niti po vsebini. Vlagatelj namreč v vlogi z dne 23. 9. 2021 ni niti navedel, da je naročnik zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop ARL04020S07, zavrgel, iz nobene navedbe pa tudi ni razvidno, da bi vlagatelj nasprotoval temu, da je naročnik zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop ARL04020S07, zavrgel, niti ni nasprotoval razlogom, s katerimi je naročnik utemeljil to odločitev. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je dokument z dne 21. 9. 2021 v delu, ki se nanaša na odločitev v sklopu ARL04020S07, postal pravnomočen (šesti odstavek 26. člena ZPVPJN) s 27. 9. 2021 [datum, izračunan glede na prvo poved iz četrtega odstavka 13.a člena ZPVPJN, peti odstavek 1. člena ZPVPJN in drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN]. Državna revizijska komisija zato nima podlage v ZPVPJN, da bi lahko v revizijskem postopku odločala o zakonitosti naročnikovega ravnanja v zvezi z oddajo javnega naročila v sklopu ARL04020S07. Zato je treba tudi ugotoviti, da ni mogoče izvesti niti dokaza z imenovanjem izvedenca medicinske stroke, ki ga je vlagatelj v zvezi s sklopom ARL04020S07 predlagal v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija glede na podani zaključek v zvezi s sklopom ARL04020S07 ne more v revizijskem postopku (vsebinsko, meritorno) odločati o zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) zaradi očitane nepreglednosti pravnega pouka iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021 glede višine takse v delu, ki naj bi bil relevanten za sklop ARL04020S07 (prim. zahtevek za revizijo, str. 5–6). Državna revizijska komisija pa v zvezi z zahtevkom za revizijo v delu, ki se nanaša na kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) zaradi očitane nepreglednosti pravnega pouka iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021 glede višine takse v delu, ki je lahko relevanten za sklop ARL04020S08 (zahtevek za revizijo, str. 5–6), ki bi se kazala v tem, da naročnik ni pravilno izpolnil obveznosti iz druge alinee enajstega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvo povedjo iz petega odstavka 71. člena ZPVPJN, ker ni navedel konkretne višine takse za izpodbijanje odločitve za sklop ARL04020S08 v pravnem pouku dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021 (prim. zadeve št. 018-066/2013, 018-026/2017, 018-002/2018, 018-096/2019 in 018-115/2021), ugotavlja, da četudi bi bila podana očitana kršitev temeljnega načela iz 6. člena ZJN-3, se ta kršitev ne bi nanašala na vprašanje oddaje javnega naročila, zato ne bi bistveno vplivala na oddajo javnega naročila v smislu 16.a člena ZPVPJN. Očitana kršitev pa bi lahko vplivala na uveljavljanje pravnega varstva. Sprejem zahtevka za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo je namreč tako pri naročniku (gl. drugi odstavek 26. člena ZPVPJN ter drugo alineo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN v povezavi z 8. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in peto povedjo iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN) kot pri Državni revizijski komisiji (gl. drugi odstavek 31. člena ZPVPJN ter drugo alineo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN v povezavi z 8. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in peto povedjo iz četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN) odvisen od tega, ali zahtevek za revizijo vsebuje (tudi) potrdilo o plačilu takse v pravilni višini, za predložitev takega potrdila pa mora poskrbeti vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo, če je bil o tem pravilno poučen ob seznanitvi z odločitvijo v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. drugo alineo enajstega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi z drugim odstavkom 90. člena ZJN-3 ter prvo in tretjo poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). V primeru izpodbijanja odločitve za sklop ARL04020S08, ker naročnik ni oddal javnega naročila, se višina takse določi na podlagi pravila iz tretje povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, zaradi česar taksa znaša 1.000 eurov. Vlagatelj bi moral torej za izpodbijanje odločitve za sklop ARL04020S08 k zahtevku za revizijo predložiti potrdilo o plačilu takse v višini 1.000 eurov, kar je vlagatelj storil (potrdilo z dne 10. 9. 2021; gl. tudi zahtevek za revizijo, str. 5), zaradi česar je treba ugotoviti, da kršitev 6. člena ZJN-3, če naj bi jo naročnik storil, kot je uveljavljal vlagatelj, ni vplivala na vlagateljevo uveljavljanje pravnega varstva zoper odločitev za sklop ARL04020S08.

Naročnik je vlagateljevo ponudbo za sklop ARL04020S08 izločil in s tem zavrnil, saj je ugotovil, da vlagatelj ni v ponudbi predložil obrazca C.01 Ponudba. Slednje dejstvo ni sporno niti vlagatelju, saj vlagatelj ni uveljavljal, da bi naročnik napačno ugotovil, da v ponudbi ni predložil obrazca C.01 Ponudba. Vendar je vlagatelj uveljavljal, da je naročnik nekaterim ponudnikom omogočil dopolnitev ponudbe, zato bi moral naročnik ravnati skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in to omogočiti tudi njemu, saj noben izmed manjkajočih elementov oziroma podatkov zaradi odsotnosti obrazca C.01 Ponudba ne predstavlja izjeme iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, v katere ni mogoče posegati zaradi dopolnitve ponudbe. Vlagatelj je tudi navedel, da naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021 »ni pojasnil (še manj pa dokazal), da gre v primeru vlagateljeve ponudbe za elemente iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3«.

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in v njej:
- v točki A.07 (str. 5–6) določil pravila za predložitev ponudbe prek informacijskega sistema e-JN, pri čemer je v petem odstavku določil:
»V razdelek "Predračun" se pripne izpolnjen in podpisan obrazec C.01 PONUDBA«,
- v sedmih odstavkih točke B.02.1 (str. 13) določil navodila za pripravo ponudbe, pri čemer sta za reševanje zadeve relevantna prva dva:
»Ponudnik mora pripraviti ponudbo (priloga št. C.01 PONUDBA) v skladu s pogoji iz javnega razpisa in te razpisne dokumentacije.
Ponudniki v informacijskem sistemu e-JN:
• v razdelek "Predračun" naložijo natisnjen, podpisan in žigosan predračun iz spletne aplikacije programa GOSOFT v .pdf datoteki, ki bo dostopen na javnem odpiranju ponudb,
• v razdelek "Drugi dokumenti" naložijo izpolnjen in podpisan obrazec C.01 PONUDBA v .pdf datoteki ter vse ostale dokumente«,
- na str. 21–22 obrazec C.01 Ponudba, ki ga ponudniki pred predložitvijo v ponudbo izpolnijo in podpišejo (gl. točko A.07 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 6), sestavljajo pa ga razdelki:
 »I. Ponudnik oz. partnerji v skupnem nastopu (navesti naziv in naslov)«, v katerem ponudnik predstavi sebe in morebitne partnerje,
 »II. Vrednost ponudbe«, v katerem je navedena izjava:
»Preučili smo razpisno dokumentacijo, pogodbene pogoje in ostalo dokumentacijo, ki je na voljo za izvedbo naročila Nabava medicinskega potrošnega materiala, jih razumeli, pregledali in smo ugotovili, da ne vsebujejo nobenih napak ali drugih pomanjkljivosti. V skladu s tem vam ponujamo dobavo medicinskega potrošnega materiala po cenah, ki so razvidne iz ponudbenega predračuna, ki je sestavni del ponudbe. Ponudbo oddajamo le za blago, za katerega smo navedli ceno v ponudbenem predračunu.«
in
 »III. Pogoji ponudbe«, ki vsebuje izjave:
»1. Veljavnost ponudbe je do ________ (najmanj 150 dni od roka za oddajo ponudb).
2. Cene v ponudbi vključujejo vse stroške, davke in morebitne popuste tako, da naročnika ne bremenijo kakršni koli drugi stroški, povezani s predmetom javnega naročila. Popust je vključen v končno ponudbeno vrednost. Ponujene cene so fiksne in nespremenljive za ves čas trajanja pogodbe. Zavedamo se, da naročnik ne bo priznaval nikakršnih povišanj cene.
3. Strinjamo se, da naročnik ni zavezan sprejeti nobene od ponudb, ki jih je prejel, ter da v primeru odstopa naročnika od izvajanja investicije ne bodo povrnjeni ponudniku nobeni stroški v zvezi z izdelavo ponudb.
4. Ponudbeno dokumentacijo smo pripravili v skladu s predpisi o varstvu pri delu, zaposlovanju in delovnih pogojih, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Svoje pogodbene obveznosti bomo izpolnili po navodilih naročnika in predpisi o varstvu pri delu, zaposlovanju in delovnih pogojih, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
5. Zavedamo se, da vsaka neresnična izjava ali dokazilo v tej ponudbi lahko povzroči, da bomo izključeni iz postopka oddaje javnega naročila, ter navedeno v celoti sprejemamo.«

Naročnik je na vprašanji o nejasnosti zaradi predložitve obrazca C.01 Ponudba odgovoril z odgovoroma, ki sta bila objavljena 23. 7. 2021 ob 9.00 in 23. 7. 2021 ob 9.04 na portalu javnih naročil, in v njiju enako navedel, da »[v] razdelek "Predračun" se vloži tako predračun iz spletne aplikacije programa GOSOFT kot tudi obrazec C.01 Ponudba«. Ta odgovora sta skladno s tretjo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 postala del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj je z navedbo, da naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021 »ni pojasnil (še manj pa dokazal), da gre v primeru vlagateljeve ponudbe za elemente iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3«, po vsebini očital kršitev pravil iz ZJN-3, ki se nanašajo na obveščanje gospodarskih subjektov, in sicer v tem primeru le vlagatelja.

Državna revizijska komisija poudarja, da je treba razlikovati med vprašanjem, ali je naročnik pripravil obrazložitev skladno z ZJN-3, in vprašanjem, ali lahko naročnik s tako obrazložitvijo utemelji svojo odločitev v postopku javnega naročanja. Četudi obrazložitev odločitve ne bi mogla utemeljiti naročnikove odločitve v postopku javnega naročanja, to ne bi tudi že pomenilo, da naročnik ni zakonsko skladno obvestil gospodarskih subjektov. Tako je treba razlikovati med vprašanjem količine razlogov/podatkov/informacij in vprašanjem kakovosti razlogov/podatkov/informacij. Enako je Državna revizijska komisija navedla že npr. v zadevi 018-115/2021.

Naročnik skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 odločitev (ki je lahko tudi odločitev, da ne odda javnega naročila za nek sklop) obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3, pri čemer mora razloge v primeru odločitve, da ne odda javnega naročila za nek sklop, ker ugotovi razloge na strani ponudb ali ponudnikov, navesti v obsegu, ki ga določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3, in sicer le glede na alinee, ki so lahko relevantne za položaj konkretnega javnega naročila v takem sklopu. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je za vlagateljev položaj zaradi naročnikove obravnave vlagateljeve ponudbe za sklop ARL04020S08 in sprejete odločitve, da ne odda javnega naročila za sklop ARL04020S08, relevantna prva alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki določa, da mora sprejeta odločitev vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo. Ker je iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021 razvidno, da naročnik v zvezi z vlagateljevo ponudbo za sklop ARL04020S08 ni uveljavljal razlogov, ki bi se nanašali na primere iz sedmega, osmega ali devetega odstavka 68. člena ZJN-3 (tj. nekateri primeri uporabe tehničnih specifikacij), je treba ugotoviti še, ali je naročnik pripravil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021 v obsegu »razlog[ov] za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran«. Tak obseg razlogov dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021 v zvezi z vlagateljevo ponudbo za sklop ARL04020S08 (pa tudi druge sklope) vsebuje. Naročnik je namreč navedel, da je vlagateljevo ponudbo »v celoti« obravnaval kot »nedopustn[o]«, ker vlagatelj ni predložil obrazca C.01 Ponudba. Ker naročnik ni v nobenem sklopu oddal javnega naročila vlagatelju, čeprav je bila vlagateljeva ponudba po merilu v nekaterih sklopih najugodnejša, je očitno, da je za odločitev v zvezi z vsemi sklopi in torej s tem tudi za odločitev v zvezi s sklopom ARL04020S08 uporabil enako obrazložitev. Naročnik je tako za vlagateljevo ponudbo za vsakega izmed sklopov, v katerih je vlagatelj predložil ponudbo, štel, da ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ker vlagatelj ni že v ponudbi predložil obrazca C.01 Ponudba. Pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe, ki je naročniku omogočila ugotovitev, da ponudba ni taka, kot jo opisuje 29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3, je torej bila v tem, da vlagatelj v ponudbi ni predložil enega izmed zahtevanih obrazcev. Kar po vsebini tudi pomeni, da niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3 za oddajo javnega naročila vlagatelju. Vlagatelj je sicer uveljavljal, da bi moral naročnik pojasniti in tudi dokazati, da je nezmožnost poziva po petem odstavku 89. člena ZJN-3 posledica tega, da naj bi vlagatelj posegal v elemente iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, vendar tako pojasnjevanje, še manj pa dokazovanje, ne izhaja ne iz prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne iz katere druge določbe ZJN-3. Morebitno naročnikovo napačno ali pomanjkljivo upoštevanje petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 pri obravnavi vlagateljeve ponudbe se lahko uveljavlja z zahtevkom za revizijo (gl. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN v povezavi s 16.a členom ZPVPJN).

Ker se v vlagateljevi ponudbi ne nahaja tudi obrazec C.01 Ponudba, katerega predložitev je zahteval naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila [gl. točki A.07 (str. 5–6) in B.02.1 (str. 13), pa tudi odgovora, objavljena 23. 7. 2021 ob 9.00 in 23. 7. 2021 ob 9.04 na portalu javnih naročil], vlagateljeva ponudba vsebuje pomanjkljivost in kot taka zaradi nje ni dopustna v pomenu iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Naročnik glede na pojem lahko, ki je določen v prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, nima dolžnosti pozvati nekega ponudnika, da predloži manjkajoči dokument. Predstavljenemu tolmačenju ZJN-3 ne nasprotuje niti vlagatelj, saj vlagatelj priznava, da ZJN-3 naročniku »ne nalaga obveznosti, da ponudnike pozove k dopolnitvi pomanjkljive ponudbe« (zahtevek za revizijo, str. 7). Vendar je vlagatelj opozoril (zahtevek za revizijo, str. 6), da je naročnik pozval na dopolnitev ponudbe ponudnike Hum – Med, d. o. o., Interpart, d. o. o., Minamed, d. o. o., pfm medical s, d. o. o., in Ram 2, d. o. o., ne pa tudi vlagatelja. Tako dejansko stanje potrjujejo dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021 in dopisi z dne 27. 10. 2020, ki so dokumentacija, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji zaradi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, čeprav po prejemu dopisa št. 018-152/2021-4 z dne 29. 9. 2021, s katerim ga je Državna revizijska komisija pozvala na dopolnitev dokumentacije (četrti odstavek 29. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 6–8), da mora naročnik zagotoviti spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) tudi pri omogočanju dopolnitve ponudbe po petem odstavku 89. člena ZJN-3. Na spoštovanje tega temeljnega načela se sklicuje tudi prva poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3. Iz temeljnega načela iz 7. člena ZJN-3 tako izhaja, da mora naročnik enake položaje obravnavati enako, različne pa različno (prim. tudi zadevo št. 018-199/2016, na katero se je skliceval vlagatelj; zahtevek za revizijo, str. 8). Različno obravnavanje ponudnikov, ki so v enakem položaju, bi bilo mogoče le, če bi bila takšna obravnava objektivno utemeljena (zadeva št. 018-199/2016). Sodišče Evropske unije je tako v sodbi z dne 29. 3. 2012, SAG ELV Slovensko in drugi, C-599/10, EU:C:2012:191, točka 43 navedlo, da »zahteva [za pojasnila] mora biti enako naslovljena na vsa podjetja, ki so v enakem položaju, če ne obstaja objektivno preverljiv razlog, ki bi upravičeval različno obravnavanje kandidatov v zvezi s tem, zlasti če je treba ponudbo glede na druge dejavnike vsekakor zavrniti«. Sodišče Evropske unije je tako v izpostavljeni sodbi navedlo primer, ko naročniku ni treba pozvati ponudnika na pojasnilo (v tem primeru javnega naročila pa dopolnitev) ponudbe, in sicer je to takrat, ko tak poziv ne bi imel učinka, ker bi bilo treba ponudbo vsekakor zavrniti. Preneseno na položaje iz ZJN-3 bi to bilo takrat, ko bi poziv na dopolnitev ponudbe pomenil poziv na dopolnitev ponudbe v npr. elementih, v katere ponudnik (razen v primeru popravka ali dopolnitve očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne sme posegati (tj. šesti odstavek 89. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali bi bilo treba slediti naročnikovemu izhodišču (dokument z dne 21. 9. 2021, str. 7–8), da vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa za obravnavo kršitve temeljnega načela iz 7. člena ZJN-3, čeprav je naročnik ponudnikom Hum – Med, d. o. o., Interpart, d. o. o., Minamed, d. o. o., pfm medical s, d. o. o., in Ram 2, d. o. o., omogočil dopolnitev ponudbe, saj da ti ponudniki niso bili konkurenčni vlagatelju, ker niso predložili ponudbe v sklopu ARL04020S08 (kar potrjuje vpogled v tabelo k dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021), s čimer je naročnik uveljavljal, da je treba kršitev temeljnega načela iz 7. člena ZJN-3 v zvezi s pozivanjem na dopolnitev ponudbe ugotavljati glede na posamezen sklop (ker je sklop del javnega naročila, ki je samostojna celota; npr. zadevi št. 018-144/2019 in 018-130/2021), ali pa je treba kršitev temeljnega načela iz 7. člena ZJN-3 v zvezi s pozivanjem na dopolnitev ponudbe obravnavati glede na ravnanja naročnika pri javnem naročilu kot celoti ne glede na to, za katere sklope je naročnik pozval ponudnike Hum – Med, d. o. o., Interpart, d. o. o., Minamed, d. o. o., pfm medical s, d. o. o., in Ram 2, d. o. o., da dopolnijo ponudbe, kar je implicitno uveljavljal vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 6), kar bi bilo stališče, ki bi ga bilo mogoče razumeti, da bi izhajalo vsaj iz izhodišča, da delitev javnega naročila v sklope ni objektiven razlog za neupoštevanje 7. člena ZJN-3 pri uporabi petega odstavka 89. člena ZJN-3, temveč je upoštevala kot osnovo pri odločanju, da vlagatelj ni navedel nič glede vsebin, v zvezi s katerimi je naročnik pozval ponudnike Hum – Med, d. o. o., Interpart, d. o. o., Minamed, d. o. o., pfm medical s, d. o. o., in Ram 2, d. o. o., da dopolnijo ponudbe. Državna revizijska komisija je tako upoštevala, da vlagatelj ni navedel nič, kar bi lahko kazalo, da pozivanje na dopolnitev ponudb teh ponudnikov ne bi bilo skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 in da bi ti ponudniki ponudbe dopolnili v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, naročnik pa bi jim to neupravičeno spregledal. Vlagatelj ne v zahtevku za revizijo ne v vlogi z dne 23. 9. 2021 tudi ni uveljavljal, da je bil kakorkoli omejen pri navajanju dejstev v zvezi z dopolnjevanjem ponudb ponudnikov Hum – Med, d. o. o., Interpart, d. o. o., Minamed, d. o. o., pfm medical s, d. o. o., in Ram 2, d. o. o. Predstavljeno tako pomeni, da bi bila opredelitev, kateremu izmed izpostavljenih izhodišč je treba slediti pri obravnavi vlagateljevih navedb o kršitvi 7. člena ZJN-3 pri naročnikovi uporabi petega odstavka 89. člena ZJN-3, relevantna šele v primeru, če bi bilo treba zaključiti, da je pomanjkljivost v vlagateljevi ponudbi taka, da bi jo bilo mogoče odpraviti v mejah možnosti iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Če tega ni mogoče zaključiti, potem ni mogoče niti zaključiti, da je bil vlagatelj s svojo ponudbo v enakem položaju, kot so bili ponudniki Hum – Med, d. o. o., Interpart, d. o. o., Minamed, d. o. o., pfm medical s, d. o. o., in Ram 2, d. o. o., s svojimi ponudbami. Vlagatelj bi bil v takem primeru s svojo ponudbo v različnem položaju. Različen položaj pa upravičuje različno obravnavo in v takem primeru ne bi bilo mogoče ugotoviti kršitve 7. člena ZJN-3 pri uporabi petega odstavka 89. člena ZJN-3 (prim. s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 29. 3. 2012, SAG ELV Slovensko in drugi, C-599/10, EU:C:2012:191, točka 43).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj ni že v zahtevku za revizijo za vse elemente iz obrazca C.01 Ponudba (gl. zlasti razdelek II. in nekatere točke razdelka III.; vlagatelj je v zvezi s slednjim razdelkom uveljavljal le stališča o roku veljavnosti ponudbe, ravnanju v skladu s predpisi o varstvu pri delu in naročnikovi pravici, da zavrne vse ponudbe) konkretizirano uveljavljal, da jih je mogoče dopolniti v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3 z naknadno predložitvijo tega obrazca v ponudbo, ne da bi posegel v elemente iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Mogoče pa je ugotoviti, da je vlagatelj posplošeno uveljavljal posamezna stališča glede »zavez ter podatkov iz Obrazca C.01« (zahtevek za revizijo, str. 8) in za »ostale zaveze, ki izhajajo iz Obrazca 01« in se ne nanašajo na rok veljavnosti ponudbe (zahtevek za revizijo, str. 10), čeprav je v nadaljevanju konkretiziral stališča le za ravnanje v skladu s predpisi o varstvu pri delu in naročnikovo pravico, da zavrne vse ponudbe (zahtevek za revizijo, str. 10–11). Že navedeno zadošča za ugotovitev, da vlagatelj ni uspel utemeljiti, da bi bilo mogoče v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3 dopolniti ponudbo v vseh elementih iz obrazca C.01 Ponudba. Obravnava tistih navedb, ki se nanašajo na ravnanje v skladu s predpisi o varstvu pri delu in naročnikovo pravico, da zavrne vse ponudbe, v takih okoliščinah ni bistvena. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da se 4. točka III. razdelka obrazca Ponudba ne nanaša le na ravnanja v skladu s predpisi o varstvu pri delu, kot je uveljavljal vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 11), temveč tudi na ravnanja v skladu s predpisi o zaposlovanju in delovnih pogojih. Je pa treba še ugotoviti, da je vlagatelj omenil (zahtevek za revizijo, str. 11) kratico ZDR-1, ki je kratica za Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 s sprem.), čeprav se je skliceval na napačno objavo v Uradnem listu RS, in sicer 43/2011, ki je objava Zakona o varstvu pri delu, na katerega se je tudi skliceval (zahtevek za revizijo, str. 11). Če je treba vlagateljeve navedbe (zahtevek za revizijo, str. 11) o naročnikovi pravici, da zavrne vse ponudbe, razumeti, da se je vlagatelj skliceval na 3. točko razdelka III. obrazca C.01 Ponudba, je to mogoče razumeti le s tistim delom te točke, ki vsebuje izjavo ponudnika, da se strinja, da »naročnik ni zavezan sprejeti nobene od ponudb, ki jih je prejel«, ne naslavlja pa tistega dela te točke, ki se nanaša na strinjanje (in torej izjavo ponudnikove volje), da »v primeru odstopa naročnika od izvajanja investicije ne bodo povrnjeni ponudniku nobeni stroški v zvezi z izdelavo ponudb«. Kot je razvidno iz 3. točke III. razdelka obrazca C.01 Ponudba, ta točka vsebuje izjavo o dveh različnih položajih, pri čemer drugega položaja ne ureja ZJN-3.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj v vlogi z dne 23. 9. 2021 (str. 5–10) sicer uveljavljal, da elementi iz obrazca C.01 Ponudba (ki se ne nanašajo na veljavnost ponudbe) izhajajo iz drugih delov ponudbe, vendar neodvisno od tega, ali bi bilo treba te vlagateljeve utemeljitve razumeti le kot opredelitve do naročnikovih navedb iz dokumenta z dne 21. 9. 2021 ali pa bi jih bilo treba šteti kot novote in ugotavljati, ali bi bil izpolnjen pogoj iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da vlagatelj navaja tudi te utemeljitve (kot npr. dejstva, iz katerih delov ponudbe so razvidni posamezni elementi), je treba vseeno ugotoviti vsaj to, da vlagatelj ni navedel npr., iz katerega dela ponudbe naj bi izhajal njegova izjava, da se strinja, da »v primeru odstopa naročnika od izvajanja investicije ne bodo povrnjeni ponudniku nobeni stroški v zvezi z izdelavo ponudb« (gl. drugi del izjave iz 3. točke razdelka III. obrazca C.01 Ponudba). Taka izjava je izjava ponudnikove volje.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da obrazec C.01 Ponudba sestavljajo posamezne izjave, ki zahtevajo vpis določenih podatkov le v primeru razdelka I. in 1. točke razdelka III.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj predložil izpolnjen in podpisan obrazec ESPD z dne 24. 8. 2020 zase, pri čemer je v delu II, oddelek A na vprašanje »Ali gospodarski subjekt sodeluje pri postopku oddaje javnega naročila skupaj z drugimi subjekti?« odgovoril »Ne«. Iz vlagateljeve ponudbe tudi ni razviden še kakšen drug obrazec ESPD. Navedeno zadošča za ugotovitev, da je vlagatelj že s predložitvijo obrazca ESPD z dne 24. 8. 2020 konkludentno seznanil naročnika s podatki iz razdelka I. obrazca C.01 Ponudba, da s ponudbo nastopa sam (prim. zahtevek za revizijo, str. 9, kjer je vlagatelj navedel »ali ponudnik nastopa sam ali s podizvajalci«, pri čemer je sicer napačno uveljavljal seznanjanje naročnika s podatki o nastopanju s podizvajalci, je pa pravilno uveljavljal seznanjanje naročnika s podatki o samostojnem nastopanju). Navedeno zadošča za ugotovitev, da bi bilo mogoče v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3 dopolniti ponudbo v tem elementu iz obrazca C.01 Ponudba, pri čemer Državna revizijska komisija dodaja, da ni ugotavljala, ali bi to bilo tudi dejansko potrebno, če že obrazec ESPD vsebuje podatke o tem, in ali bi za ta primer naročnik to lahko storil sam (prim. drugo poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da niti vlagatelj ni z ničimer uveljavljal, da je mogoče že v ponudbi najti konkreten podatek za element iz 1. točke razdelka III. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da se v vlagateljevi ponudbi ne nahaja časovno opredeljena točka, do katere velja ponudba. Da mora biti veljavnost ponudbe opredeljena s časovno točko, je treba razbrati iz naveznih okoliščin in formulacije 1. točke razdelka III. obrazca C.01 Ponudba, saj je uporabljen predlog do, besedilo iz oklepaja pa zahteva ponudnikovo časovno opredelitev, ker mora biti veljavnost vsaj minimalna (pojem »najmanj«). Dejstvo, da je naročnik uporabil pojem »najmanj«, jasno kaže na to, da mora ponudnik oblikovati svojo voljo, koliko dolgo bo veljavna njegova ponudba. Ponudnik namreč lahko določi veljavnost ponudbe le 150 dni od roka za oddajo ponudbe in navede datum v 1. točki razdelka III. obrazca C.01 Ponudba, lahko določi tudi daljšo veljavnost ponudbe, ne more pa biti uspešen v postopku oddaje javnega naročila, če določi rok, ki je krajši od minimalnega. Čeprav je iz dodatnega pojasnila, ki je bilo objavljeno 9. 9. 2020 ob 12.50 na portalu javnih naročil in je postalo del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), razvidno, da je naročnik opredelil, da je veljavnost ponudb 18. 2. 2021, to ne vpliva na to, da bi lahko ponudniki glede na 1. točko razdelka III. obrazca C.01 Ponudba določili veljavnost ponudb, ki bila kasnejša kot 18. 2. 2021. Je pa z objavo datuma 18. 2. 2021 vsak ponudnik lahko enostavno in jasno ugotovil minimalni datum, do katerega mora veljati ponudba.

Čeprav se v vlagateljevi ponudbi ne nahaja časovno opredeljena točka, do katere velja ponudba, je vlagatelj opozoril (zahtevek za revizijo, str. 10), da je treba ta položaj tolmačiti ob upoštevanju tretjega odstavka 26. člena OZ, ki določa, da ponudba, dana odsotni osebi, v kateri ni določen rok za sprejem, veže ponudnika toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 10, opomba 10), da se je v svoji praksi sklicevala na OZ, vendar se zadeve št. 018-267/2003, 018-126/2006, 018-145/2010, 018-198/2010, 018-219/2012, 018-345/2012 in 018-013/2018, na katere se je skliceval vlagatelj, ne nanašajo na identičen položaj, kot je v obravnavani zadevi, saj se je v izpostavljenih odločitvah odprlo vprašanje, povezano s podaljševanjem veljavnosti ponudbe (ko so ponudniki že sami določili veljavnost ponudbe in s tem podatkom seznanili naročnika), ne pa vprašanje določitve veljavnosti ponudbe. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se obravnavana zadeva ne nanaša niti na vprašanje, da je ponudnik sam zapisal datum, ki kaže na to, da je veljavnost ponudbe prekratka (npr. zadevi št. 018-240/2007 in 018-122/2021). V obravnavani zadevi namreč vlagatelj ni navedel nobenega datuma. Tako je treba upoštevati, da se v vlagateljevi ponudbi (v zvezi z veljavnostjo ponudbe) nahaja pomanjkljivost glede na zahtevo iz točk A.07 (str. 5–6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in B.02.1 (str. 13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) o predložitvi izpolnjenega obrazca C.01 Ponudba. Na to, da mora biti obrazec C.01 Ponudba izpolnjen, v ničemer ne vpliva začetno in nato z odgovoroma, objavljenima 23. 7. 2021 ob 9.00 in 23. 7. 2021 ob 9.04 na portalu javnih naročil, razjasnjeno razhajanje, kam je treba vložiti obrazec C.01 Ponudba, saj sta izpolnitev obrazca in njegova vložitev dve različni opravili. Izpolnitev obrazca C.01 Ponudba tudi v 1. točki razdelka III. je pomembna, ker s tem ponudniki navzven jasno zaznavno izrazijo svojo voljo. Ponudniki z jasnim izrazom svoje volje omogočijo naročniku, da do vseh ponudnikov (ne glede na sklope, v katerih so ponudniki predložili ponudbe) ravna skladno s 7. členom ZJN-3, saj lahko ponudbe brez arbitriranja loči med tistimi, v katerih je dosežena minimalna veljavnost, od tistih, v katerih ta minimalna veljavnost ni dosežena. To potrjuje tudi dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021, s katerim je naročnik izločil in s tem zavrnil ponudbe ponudnikov Abena – Helpi, d. o. o., Impakta Ortomed, d. o. o., Iris, d. o. o., Kimi, d. o. o., Labohem, d. o. o., Labormed, d. o. o., Medical Intertrade, d. o. o., Matjaž Kavnik, s. p., Medicare Mojca Meško - Vinković, s. p., Profarmakon International, d. o. o., Valencia Stoma-Medical, d. o. o., in Venofarmacija, d. o. o., ki so navedli datume veljavnosti ponudbe, ki so nastopili pred 18. 2. 2021.

Tretja povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 določa, da se predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Kot je razvidno iz te pravne podlage, ni mogoča vsaka predložitev dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije, temveč je to omejeno in vezano na izpolnjen pogoj, če gre za elemente ponudbe, katerih obstoj je mogoče objektivno preveriti pred potekom roka, določenim za prejem ponudb (gl. tudi sodbo Sodišča Evropske unije z dne 10. 10. 2013, Manova, C-336/12, EU:C:2013:647, točka 39: »Tako lahko naročnik zahteva, naj se podatki iz take dokumentacije popravijo ali dopolnijo v omejenem obsegu, če se taka zahteva nanaša na elemente ali podatke, kot je objavljena bilanca, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev kandidature, je mogoče objektivno preveriti.«). Volja ponudnika že po naravi stvari načeloma, če ni kako jasno izražena (npr. enoznačen zapis), ni objektivno preverljiva (prim. z zadevo št. 018-122/2021).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tretji odstavek 26. člena OZ zahteva tolmačenje besedila »toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči ter o njej odloči in da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika« in pojmov, ki ga sestavljajo, med drugim pojma »običajno potrebno«. Vlagatelj je sicer navedel (zahtevek za revizijo, str. 10), da je treba to besedilo in pojme, ki ga sestavljajo, tolmačiti tako, da »velja vsaj do roka za oddajo javnega naročila«, vendar vlagatelj spregleda, da niti tako tolmačenje ne bi odgovorilo na to, da vlagateljeva ponudba velja skladno z naročnikovo zahtevo za vsaj minimalno časovno veljavnost. Če bi namreč upoštevali, da naročnik skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 sprejme odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila »najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb«, bi bila že po vlagateljevem tolmačenju njegova ponudba veljavna največ 90 dni od roka za oddajo ponudb. Pri tem pa ni mogoče spregledati niti dejstva, da je vlagatelj, kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 21. 9. 2020, predložil ponudbo 8. 9. 2020 ob 11. uri in torej še pred spremembo roka za prejem ponudb (21. 9. 2020 ob 10. uri), o čemer je naročnik seznanil gospodarske subjekte najprej z dodatnim pojasnilom (2. točka), ki je bilo objavljeno 9. 9. 2020 ob 12.38 na portalu javnih naročil, nato pa tudi še z objavo obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (objava 11. 9. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004328/2020-K03, in 14. 9. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 178-429895). Kot je razvidno iz teh podatkov, je vlagatelj torej predložil ponudbo v času, ko njegova volja ni mogla upoštevati še dejstva, da se je rok za oddajo ponudb spremenil, saj v času predložitve ponudbe 8. 9. 2020 ob 11. uri vlagatelju dejstvo, da se je rok za prejem ponudb spremenil, ni moglo biti znano. To, da se je rok za prejem ponudb spremenil, je vlagatelju lahko postalo znano šele z 9. 9. 2020, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dodatno pojasnilo (2. točka). Vlagatelj se je z objavo dodatnega pojasnila 9. 9. 2021 na portalu javnih naročil lahko tudi seznanil z datumom, do katerega mora veljati ponudba. Pri tem je treba dodati, da vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ni navedel, da bi bilo treba šteti, da njegova ponudba velja (vsaj) do 18. 2. 2021. Vlagatelj konkretnega datuma sploh ni navedel.

Četudi bi bilo treba upoštevati, da bi naročnik lahko v smislu prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 vlagatelju omogočil, da predloži obrazec C.01 Ponudba glede nekaterih elementov, to ne zadošča, da bi Državna revizijska komisija ugotovila kršitev 7. člena ZJN-3, saj naročnik ne bi mogel vlagatelju v smislu prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 omogočiti, da to stori vsaj v zvezi s podatkom iz 1. točke III. razdelka obrazca C.01 Ponudba. Naročnik namreč ne bi mogel upoštevati pogoja iz tretje povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 o objektivni preverljivosti manjkajočega podatka o datumu, do katerega velja ponudba. Vlagateljevo sklicevanje na tretji odstavek 26. člena OZ je v okoliščinah, ki so relevantne za obravnavano zadevo, in ob upoštevanju pravnih podlag iz ZJN-3, ki so ključne za tolmačenje teh okoliščin, neutemeljeno. Državna revizijska komisija ne more drugače zaključiti niti na podlagi vlagateljeve navedbe (zahtevek za revizijo, str. 10), da »v kolikor bi« vlagatelj »želel omejiti rok za sprejem ponudbe, bi slednje nedvomno v ponudbi tudi izrecno določil«, saj s tem vlagatelj le še potrjuje, da je določitev datuma, do katerega velja ponudba, ponudnikovo voljno ravnanje in je predmet tolmačenja, ne pa ugotavljanja podatka, katerega obstoj je mogoče objektivno preveriti še pred potekom roka za prejem ponudb. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj ni uspel utemeljiti, da se je nahajal v enakem položaju kot so bili ponudniki Hum – Med, d. o. o., Interpart, d. o. o., Minamed, d. o. o., pfm medical s, d. o. o., in Ram 2, d. o. o., s svojimi ponudbami. Državna revizijska komisija pa nasprotno ugotavlja, da se je vlagatelj v zvezi s podatkom iz 1. točke III. razdelka obrazca C.01 Ponudba nahajal v položaju, ki je v bistvenem primerljiv položaju ponudnikov Abena – Helpi, d. o. o., Impakta Ortomed, d. o. o., Iris, d. o. o., Kimi, d. o. o., Labohem, d. o. o., Labormed, d. o. o., Medical Intertrade, d. o. o., Matjaž Kavnik, s. p., Medicare Mojca Meško - Vinković, s. p., Profarmakon International, d. o. o., Valencia Stoma-Medical, d. o. o., in Venofarmacija, d. o. o., ki so v 1. točki III. razdelka obrazca C.01 Ponudba navedli datume veljavnosti ponudbe, ki so nastopili pred 18. 2. 2021. Ne za vlagatelja ne za ponudnike Abena – Helpi, d. o. o., Impakta Ortomed, d. o. o., Iris, d. o. o., Kimi, d. o. o., Labohem, d. o. o., Labormed, d. o. o., Medical Intertrade, d. o. o., Matjaž Kavnik, s. p., Medicare Mojca Meško - Vinković, s. p., Profarmakon International, d. o. o., Valencia Stoma-Medical, d. o. o., in Venofarmacija, d. o. o., namreč na podlagi njihovih ponudb ni mogoče ugotoviti, da bi bila veljavnost njihovih ponudb vsaj 18. 2. 2021. Iz tega je razvidno, da je naročnik pri celotnem javnem naročilu ne glede na sklope enake položaje obravnaval enako, različne pa različno, zato Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti kršitve 7. člena ZJN-3 pri uporabi petega odstavka 89. člena ZJN-3 glede vlagateljeve ponudbe v sklopu ARL04020S08.

Na podane ugotovitve ne vpliva vlagateljevo opozarjanje (zahtevek za revizijo, str. 11–12) na dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 7. 9. 2021, s katerim je naročnik razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila za idente NM00163, NM00167, NM00225 in NM00399 (ki so samostojni sklopi), kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021. Kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 7. 9. 2021, je naročnik tudi izrecno na več delih tega dokumenta navedel, da je razveljavil odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila le za idente NM00163, NM00167, NM00225 in NM00399, pri čemer je iz tabele, ki je priloga dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 7. 9. 2021, razvidno, da je vlagatelj predložil ponudbo le za identa NM00167 in NM00225, ne pa tudi za identa NM00163 in NM00399. Ne glede na to, da vlagatelj sicer ne bi imel aktivne legitimacije v smislu prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN za izpodbijanje odločitve o oddaji javnega naročila v zvezi z identoma NM00163 in NM00399, saj zaradi nepredložitve ponudbe za ta identa ne obstaja interes (gl. zadevo št. 018-144/2017; gl. tudi sodbi Sodišča Evropske unije z dne 12. 2. 2004, Grossmann Air Service, C-230/02, EU:C:2004:93, točki 39 in 40, in z dne 28. 11. 2018, Amt Azienda Trasporti e Mobilità SpA in drugi, C-328/17, EU:C:2018:958, točka 46), za vse te štiri idente pa Državni revizijski komisiji za rešitev zadeve tudi ni relevantno, da bi ugotavljala, ali bi bila sicer izpolnjena (postopkovna, procesna) predpostavka iz druge alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN oziroma druge alinee prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, oboje v povezavi z 8. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, je treba upoštevati, da je vlagatelj v zvezi s temi štirimi identi napačno povzel dejansko stanje. Kot je razvidno iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 7. 9. 2021, je naročnik sicer navedel, da je do roka za prejem ponudb prejel ponudbe 35 ponudnikov, kar je enako besedilo, kot ga je navedel v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021, vendar je na str. 4 dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 7. 9. 2021 navedel krajši seznam ponudnikov, katerih ponudbe je izločil in s tem zavrnil, kot jih je navedel v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021. V dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 1. 9. 2021 so bile izločene in s tem zavrnjene ponudbe 18 ponudnikov (vlagatelj, Hum – Med, d. o. o., Interpart, d. o. o., Minamed, d. o. o., pfm medical s, d. o. o., in Ram 2, d. o. o., poleg teh tudi Abena – Helpi, d. o. o., Impakta Ortomed, d. o. o., Iris, d. o. o., Kimi, d. o. o., Labohem, d. o. o., Labormed, d. o. o., Medical Intertrade, d. o. o., Matjaž Kavnik, s. p., Medicare Mojca Meško - Vinković, s. p., Profarmakon International, d. o. o., Valencia Stoma-Medical, d. o. o., in Venofarmacija, d. o. o.), v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 7. 9. 2021 pa le še ponudbe štirih ponudnikov (vlagatelj, Interpart, d. o. o., Minamed, d. o. o., in Ram 2, d. o. o.). Vendar je vlagatelj napačno uveljavljal (zahtevek za revizijo, str. 11 in 12), da je naročnik »priznal sposobnost« še 14 ponudnikom oziroma da je štel, da so ti 14 ponudniki oddali dopustne ponudbe. Naročnik je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 7. 9. 2021 na str. 4 pred naštetjem izpostavljenih štirih ponudnikov navedel, da »za ponudbe naslednjih ponudnikov je naročnik ugotovil, da so v celoti nedopustne iz razlogov, navedenih ob vsakem ponudniku«, to besedilo pa je opremil z opombo št. 1 (»Navedeni so samo ponudniki, ki so oddali ponudbo za artikle, ki so predmet te odločitve (artikle, v katerih se odločitev spreminja.«). Kot je razvidno iz opombe št. 1, se je naročnik opredelil do ponudb le tistih ponudnikov, ki so predložili ponudbe za idente NM00163, NM00167, NM00225 in NM00399. To potrjuje tudi tabela, ki je predložena k dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 7. 9. 2021, saj iz nje ni razvidno, da bi ponudniki Abena – Helpi, d. o. o., Hum – Med, d. o. o., Impakta Ortomed, d. o. o., Iris, d. o. o., Kimi, d. o. o., Labohem, d. o. o., Labormed, d. o. o., Medical Intertrade, d. o. o., Matjaž Kavnik, s. p., Medicare Mojca Meško - Vinković, s. p., pfm medical s, d. o. o., Profarmakon International, d. o. o., Valencia Stoma-Medical, d. o. o., in Venofarmacija, d. o. o., predložili ponudbe tudi za idente NM00163, NM00167, NM00225 in NM00399. Ker je vlagatelj izhajal iz napačnega dejanskega stanja, tudi navedbe o kršitvi 6. in 90. člena ZJN-3 izhajajo iz napačnega izhodišča. Kršitev, kot jih je uveljavljal vlagatelj, ni, ker jih tudi ne more biti. In ker naročnik z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 7. 9. 2021 ni »priznal sposobnosti« še 14 ponudnikom in tudi ni štel, da so ti 14 ponudniki oddali dopustne ponudbe, vlagateljeve navedbe, kolikor bi jih bilo treba razumeti kot uveljavljanje kršitve 7. člena ZJN-3 zaradi različnega obravnavanja vlagatelja do teh 14 ponudnikov (prim. tudi vlogo z dne 23. 9. 2021, str. 3–4), ne morejo biti utemeljene. Ker je vlagatelj že v zahtevku za revizijo uveljavljal napačno dejansko stanje, je treba enako ugotoviti za navedbe dejanskega stanja v vlogi z dne 23. 9. 2021 (str. 3–4). Poleg tega naročnik ni, kot je napačno uveljavljal vlagatelj v vlogi z dne 23. 9. 2021 (str. 4), pozval ponudnikov Abena – Helpi, d. o. o., Impakta Ortomed, d. o. o., Iris, d. o. o., Kimi, d. o. o., Labohem, d. o. o., Labormed, d. o. o., Medical Intertrade, d. o. o., Matjaž Kavnik, s. p., Medicare Mojca Meško - Vinković, s. p., Profarmakon International, d. o. o., Valencia Stoma-Medical, d. o. o., in Venofarmacija, d. o. o., ki so v 1. točki III. razdelka obrazca C.01 Ponudba navedli datume veljavnosti ponudbe, ki so nastopili pred 18. 2. 2021, da dopolnijo (morebiti celo popravijo ali spremenijo) ponudbe v zvezi z veljavnostjo ponudb. Ob navedeni ugotovitvi Državni revizijski komisiji tudi ni treba ugotavljati, ali bi bilo treba navedbe iz vloge z dne 23. 9. 2021 o domnevnem nezakonitem naročnikovem ravnanju s ponudbami ponudnikov Abena – Helpi, d. o. o., Impakta Ortomed, d. o. o., Iris, d. o. o., Kimi, d. o. o., Labohem, d. o. o., Labormed, d. o. o., Medical Intertrade, d. o. o., Matjaž Kavnik, s. p., Medicare Mojca Meško - Vinković, s. p., Profarmakon International, d. o. o., Valencia Stoma-Medical, d. o. o., in Venofarmacija, d. o. o., kot (ne)dopustne novote in torej ugotavljati, ali je izpolnjen pogoj iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da je vlagatelj sicer pravilno citiral (vloga z dne 23. 9. 2021, str. 3) naročnika, ki je dokumentu z dne 21. 9. 2021 (str. 7) navedel, da je vlagatelj »ponudbo oddal 8. 9. 2021 in zanemaril dejstvo, da je naročnik na portalu javnih naročil dne 9. 9. 2020 obvestil ponudnike, da je v objavo posredoval obvestilo o popravku, s katerim je določil nov rok za oddajo ponudbe in da mora biti temu prilagojen tudi datum veljavnosti ponudbe« in »popravek je bil na portalu objavljen 11. 9. 2021« (Državna revizijska komisija pripominja, da sta obe letnici 2021 napačni in bi morali biti 2020, česar vlagatelj sicer ni problematiziral), vendar ta citata v ničemer ne dokazujeta, kot je vlagatelj uveljavljal v vlogi z dne 23. 9. 2021 (str. 3), da »je naročnik neupravičeno razlikoval med ponudniki«. Ta citata se nanašata le na dejansko stanje v postopku oddaje javnega naročila o spreminjanju roka za prejem ponudb, pri čemer je naročnik pred potekom roka za prejem ponudb (10. 9. 2020 do 10. ure), kot je bil določen od objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (objava 1. 9. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004328/2020-K02, in 2. 9. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 170-411371), z dodatnim pojasnilom (2. točka), objavljenim 9. 9. 2020 ob 12.38 na portalu javnih naročil, obvestil ponudnike, da več ne bo relevanten rok za prejem ponudb 10. 9. 2020 do 10. ure, temveč bo to 21. 9. 2020 do 10. ure. Naročnik je že 9. 9. 2020 poslal v objavo obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki je bilo nato objavljeno 11. 9. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004328/2020-K03, in 14. 9. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 178-429895 (gl. točko VI.5 tega obvestila), iz njega pa izhaja, da se je rok za prejem ponudb premaknil z 10. 9. 2020 do 10. ure na 21. 9. 2020 do 10. ure (gl. točko VII.1.2 tega obvestila).

Državna revizijska komisija na podlagi vsega predhodno navedenega ni mogla zaključiti, da je naročnik kršil načelo iz 7. člena ZJN-3 pri obravnavi vlagateljeve ponudbe za sklop ARL04020S08.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija glede na to, kar je uveljavljal vlagatelj, zahtevek za revizijo v delu, ki ga naročnik ni zavrgel, skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 26. 10. 2021

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije





Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran