Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-127/2021 Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica

    Številka: 018-127/2021-14
    Datum sprejema: 25. 10. 2021

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »ČISTILA IN PRIBOR«, v sklopu 2: »Sredstva za strojno pomivanje posode«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba KIMI d.o.o., proizvodno trgovsko podjetje, Planjava 1, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. FRANCA DERGANCA Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13A, Šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 10. 2021

    odločila:


    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 14. 7. 2021 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika v sklopu 2, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o izidu javnega naročila, št. 263-1/2021-77 z dne 5. 7. 2021.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.073,20 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo dne 30. 3. 2021 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001902/2021-W01. Naročnik je javno naročilo razdelil na dva sklopa: čistila in pripomočki za čiščenje (sklop 1) ter sredstva za strojno pomivanje posode (sklop 2).

    Naročnik je dne 5. 7. 2021 sprejel Odločitev o izidu javnega naročila, št. 263-1/2021-77, s katero je (med drugim) odločil, da bo v sklopu 2 sklenil okvirni sporazum s ponudnikom ECOLAB d.o.o., Vajngerlova ulica 4, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa je označil kot nedopustno (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila). V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik v obrazložitvi odločitve zapisal:
    - Glede artikla št. 299531 – sredstvo trdo za strojno izpiranje posode: naročnik v opisu artikla zahteva izpiralno sredstvo, pakirano v prozorni foliji po 1,1 kg, vlagatelj pa je kot vzorec posredoval artikel v foliji, ob izvajanju testiranja pa je vsebina izpiralnega sredstva bila pakirana v vračljivi kartuši; mokra posoda po koncu pranja (pladnji pvc, pokrovi pvc, skodelice ornamin) ves čas testiranja – pladnji, pokrovi so bili mokri, od njih se je cedilo, v robu se je nabirala voda; občasno so bili mokri tudi porcelan krožniki; v kartuši ostaja ostanek pralnega sredstva; ob zaključku pomivanja dne 7. 6. 2021 in 8. 6. 2021 je v stroju nastajala pena, ki je segala do vrat oz. tekočega traku in kipela iz stroja; ob svetlobnem opozorilu se je zamenjalo pralno sredstvo – zvočni signal je šibek.
    - Glede artikla št. 298006 – sredstvo trdo za strojno pomivanje posode: mokra posoda po koncu pranja (pladnji pvc, pokrovi pvc, skodelice ornamin) ves čas testiranja – pladnji, pokrovi so bili mokri, od njih se je cedilo, v robu se je nabirala voda; občasno so bili mokri tudi porcelan krožniki; v kartuši ostaja ostanek pralnega sredstva; ob zaključku pomivanja dne 7. 6. 2021 in 8. 6. 2021 je v stroju nastajala pena, ki je segala do vrat oz. tekočega traku in kipela iz stroja; ob svetlobnem opozorilu se je zamenjalo pralno sredstvo – zvočni signal je šibek; neustrezno pakiranje izpiralnega sredstva.

    Navedena odločitev je bila dne 7. 7. 2021 objavljena na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001902/2020-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

    Vlagatelj je dne 14. 7. 2021 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo. Naročniku oz. Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila v sklopu 2, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka. Vlagatelj naročniku očita kršitev 89. člena ZJN-3 in načela enakopravne obravnave ponudnikov ter kršitev določil lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj navaja, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ne navaja razlogov za domnevno neustreznost vsakega od spornih sredstev, ampak navaja razloge skupno za obe sredstvi, pri čemer že po naravi stvari domnevna neustreznost enega sredstva ne more biti argument za neustreznost drugega, ločenega in neodvisnega sredstva. Na posamezne naročnikove ugotovitve iz odločitve o oddaji naročila vlagatelj odgovarja sledeče:
    - Glede naročnikove navedbe o neustreznem pakiranju: kot vzorec, kot tudi v okviru testiranja, je naročniku predložil izdelek v enakem pakiranju, in sicer 1,1 kg v foliji; kartuša/posoda, kamor se to izpiralno sredstvo vstavi, pa je sestavni del dozirne opreme (in ne embalaže). Naročnik bi moral ta svoj očitek dokazati, česar pa ni storil.
    - Glede naročnikove navedbe o nastajanju pene v stroju: sam je bil prisoten v času testiranja njegovih izdelkov pri naročniku, pri čemer pene ni nikdar zaznal, sploh pa ne v količinah, ki jo zatrjuje naročnik. Naročnik tudi za ta očitek ni predložil nobenega dokaza.
    - Glede naročnikove navedbe o šibkem zvočnem signalu, kadar je potrebna zamenjava pralnega sredstva: naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni nikjer postavil zahteve, vezane na jakost opozorilnega signala za zamenjavo pralnega sredstva. Naročnik ne more zavrniti vlagateljeve ponudbe iz razloga, ki ga ni navedel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj to pomeni spreminjanje dokumentacije po poteku roka za oddajo ponudb.
    - Glede naročnikove navedbe o ostanku pralnega sredstva v kartuši: od naročnika ni mogel pridobiti informacije, kakšna so nihanja vodnega pritiska v njegovi vodovodni napeljavi, zato je bila njegova tehnična služba primorana ob začetku testiranja nastaviti vodni pritisk v dozirni opremi na pričakovano vrednost po svojih najboljših predvidevanjih. Če namreč vodni pritisk v napeljavi pade pod določeno vrednost, dozirna oprema ne more zagotoviti, da vodni curek, ki izpira pomivalno sredstvo, dosega polno višino kartuše. Navedeno se je zgodilo v konkretnem primeru, kar je posledica dejstva, da občasno v vodovodnem omrežju velikih porabnikov pride do večjih nihanj v pritisku vode zaradi nihanj v porabi. Vodni curek tako ni dosegel dna kartuše in sprožil se je alarm za pomanjkanje pomivalnega sredstva. Težava se enostavno odpravi s povečanjem pritiska na ventilu vlagateljevega dozirnega sistema in tako ne gre za nikakršno napako ali slabost ponujenega izdelka. Za potrditev navedenega vlagatelj predlaga imenovanje strokovnjaka za področje strojev in naprav. Pa tudi sicer naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni nikjer določil, da v kartuši ne bi smelo ostati nič pralnega sredstva, testiranje pa tudi ni bilo temu namenjeno.
    - Glede naročnikove navedbe o mokri posodi po koncu pranja: testiranje njegovih izdelkov je bilo izvedeno povsem neustrezno in v razmerju do izbranega ponudnika neenakopravno. Plastična posoda je material z nizko toplotno kapaciteto, zato jo je treba pomivati ločeno od posode, ki toplotno kapaciteto ima. V primeru naročnika, ko se oba tipa posode pomivata na enem stroju, je logično, da bo posoda iz PVC materialov (pri obstoječi temperaturi izpiranja) ostala mokra. Drugi razlog, da se vsa posoda ob koncu pranja ni popolnoma posušila, pa je prenizka temperatura izpiralne vode ves čas izvajanja testiranja. Ta je namreč znašala dne 2. 6. 2021 72℃, dne 3. 6. 2021 75℃, dne 4. 6. 2021 73℃, dne 5. 6. 2021 72℃, dne 6. 6. 2021 79℃, dne 7. 6. 2021 72℃, dne 8. 6. 2021 72℃ in dne 9. 6. 2021 67℃, HACCP normativi pa zahtevajo temperaturo izpiranja vsaj 82℃, nekateri viri navajajo celo zahtevano temperaturo 85℃. Test, ki je bil izveden v nasprotju z najbolj osnovnim in za naročnika obveznim standardom zagotavljanja higiene pri pomivanju posode (HACCP) ne more biti veljaven in kot tak ne more biti podlaga za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Na tem mestu vlagatelj še dodaja, da se je na ekranu pomivalnega stroja dne 9. 6. 2021 pojavil znak, ki kaže na potrebo po servisu, zaradi česar vlagatelj utemeljeno dvomi v ustreznost naročnikovega stroja pri izvajanju testiranja vlagateljevih izdelkov. Pa tudi sicer naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni nikjer določil zahtev glede sušenja posode, zato zavrnitev vlagateljeve ponudbe iz omenjenega razloga predstavlja dopolnjevanje oz. širjenje zahtev po poteku roka za oddajo ponudb.

    Vlagatelj še poudarja, da ga je naročnik v razmerju do izbranega ponudnika v sklopu 2 neenakopravno obravnaval. Iz naročnikovega poziva k izvedbi testiranja izhaja, da bo naročnik testiral ponujene izdelke obeh ponudnikov, torej tako izdelke vlagatelja, kot tudi izdelke izbranega ponudnika. Vlagatelj je naročnika večkrat vprašal, ali je testiral tudi izdelke izbranega ponudnika, vendar mu naročnik na to vprašanje ni hotel odgovoriti. V kolikor je naročnik testiral tudi izdelke izbranega ponudnika ter pri tem ugotovil, da ponujena sredstva izbranega ponudnika izpolnjujejo razpisne zahteve ter elemente, ki jih očita vlagatelju kot neustrezne, vlagatelj navaja, da pogoji tega testa pri izbranem ponudniku nikakor niso bili enaki, kot pri vlagatelju. Ponujeni sredstvi s strani izbranega ponudnika sta po sestavi, postopku proizvodnje ter drugih bistvenih značilnostih toliko podobni sredstvom, ki ju je ponudil vlagatelj, da v enakih pogojih uporabe nikakor ne moreta producirati popolnoma nasprotujočih si rezultatov. Zlasti pa do tako nasprotujočih si rezultatov, kot izhajajo iz zatrjevanj naročnika, ne more priti, ker na intenziteto sušenja posode ne more vplivati niti sredstvo za pomivanje niti sredstvo za izpiranje. Ob ustreznem testiranju bi torej naročnik ugotovil, da sta dopustni obe ponudbi, tako ponudba izbranega ponudnika, kot tudi ponudba vlagatelja. Enako velja tudi v primeru, da bi naročnik trdil, da sredstev izbranega ponudnika ni testiral iz razloga, ker ta sredstva že uporablja in jih pozna, saj tudi v tem primeru rezultati uporabe sredstev izbranega ponudnika ne morejo biti povsem nasprotni od rezultatov uporabe vlagateljevih sredstev in je lahko zato edini razlog za drugačne rezultate oz. drugačen sklep naročnika dejstvo, da naročnik sredstev izbranega ponudnika ne uporablja pod enakimi pogoji in v enakih okoliščinah, kot je testiral sredstva vlagatelja. Vlagatelj zato predlaga ogled postopka in pogojev strojnega pomivanja posode pri naročniku oz. testiranje sredstev izbranega ponudnika pod enakimi pogoji, kot ponujenih sredstev vlagatelja oz. imenovanje izvedenca kemijske oz. fizikalne stroke. V izpostavljenem oziru je relevantno tudi dejstvo, da je bila vlagatelju v pogovoru pred uradnim vabilom na montažo in izvedbo testiranja s strani vodje kuhinje pri naročniku podana informacija, da bo naročnik v postopek vključil tudi serviserja stroja, ki pa ga na testiranju izdelkov vlagatelja ni bilo, ker ga je naročnik odpovedal.

    Naročnik je izbranega ponudnika dne 19. 7. 2021 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasnitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo ni izjasnil.

    Naročnik je dne 27. 7. 2021 sprejel Odločitev, št. 263-1/2021-98, s katero je zavrnil tako vlagateljev zahtevek za revizijo, kot tudi vlagateljev zahtevek za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Omenjeno odločitev je dne 30. 7. 2021 preko portala eRevizija vročil vlagatelju in izbranemu ponudniku. Naročnik uvodoma pojasnjuje, da je z izvajanjem testiranja preverjal skladnost ponudbe z vidika ustreznosti zagotavljanja zahtev, svoje ugotovitve pa je dokumentiral v Poročilu: Testiranje vzorcev JN »Čistila in pribor« Sklop 2: Sredstva za strojno pomivanje posode; JR 1475-2 za obdobje od 2. 6. 2021 do 9. 6. 2021 (v nadaljevanju: Poročilo o izvedenem testiranju). Glede vlagateljevega očitka, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila razloge za domnevno neustreznost sredstev vlagatelja navaja skupno, naročnik navaja, da je ravnal tako, ker sta sredstvi komplementarni oz. je za zagotavljanje optimalnega delovanja potrebno pralno in izpiralno sredstvo. Pa tudi sicer skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila že neustreznost enega ponujenega artikla iz sklopa 2 pomeni zavrnitev ponudbe za celoten sklop. Glede razlogov, ki se nanašajo na posredovani vzorec, naročnik navaja, da vlagatelj ni ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, kar izhaja iz slikovnega gradiva (fotografij) posredovanega vzorca izpiralnega sredstva in testiranega sredstva, dostavljenega na dan testiranja. Glede razlogov, vezanih na nastajanje pene, naročnik pojasnjuje, da se je pena pojavila pri pomivanju obroka – večerje dne 7. 6. in 8. 6. 2021, kjer predstavnik vlagatelja ni bil prisoten, čeprav je to možnost imel. Glede razlogov, ki se nanašajo na zvočni signal, naročnik pojasnjuje, da dovolj slišen zvočni signal vsekakor sodi v okvir optimalnega delovanja. Šibek opozorilni signal lahko privede do pranja posode brez sredstev. Ob tem je treba upoštevati, da v času pomivanja posode v pomivalnici delujeta oba stroja, kot tudi v celotni prehrambeni službi ostali aparati, parno-konvekcijske peči, mikserji. Prav tako zaposleni svetlobnega signala ne vidijo, ker so locirani na drugi strani stroja oz. zidu. Glede razlogov, ki se nanašajo na ostajanje pralnega sredstva v kartuši, naročnik navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v točki 2.7.1 v okviru posebnih zahtev zahteval celovito oskrbo v smislu optimalnega delovanja, ter v zvezi s tem pojasnjuje, da optimalno delovanje zajema ustrezno čistočo/higieno posode, kot tudi čim boljši izkoristek pralno/izpiralnih sredstev. V kolikor v kartušah ostaja neizrabljeno sredstvo, se s tem poveča poraba in posledično morebitna najugodnejša ponudba ni več najcenejša. V kartušah vlagatelja je ostalo neizprano pralno sredstvo, in sicer v kartuši 1: 0,485 kg, v kartuši 2: 0,522 kg, oboje tehtano s kartušo. V posledici navedenega naročnik ugotavlja, da bi bila poraba sredstev (zaradi ostajanja neizrabljenega sredstva v kartušah) večja. Naročnik dodaja, da je bilo ugotovljeno, da je bila poraba pralnega sredstva, ki ga je ponudil vlagatelj, višja od porabe pralnega sredstva izbranega ponudnika, in sicer je bila pri vlagatelju ugotovljena poraba 10,159 kg/teden, pri izbranem ponudniku pa 6,3 kg/teden. Naročnik še poudarja, da vlagatelj ni z ničemer izkazal, da je od naročnika poskušal dobiti informacije o tem, kakšna so nihanja vodnega pritiska v vodni napeljavi naročnika, prav tako ni izkazal, da teh informacij ni mogel pridobiti. Glede razlogov, ki se nanašajo na neustrezno izvedbo testiranja in zahteve glede sušenja posode, naročnik pojasnjuje, da je testiranje izvajal na enak način, kot opravlja delo – pomivanje »bele« posode že vrsto let (predpriprava posode, zlaganje posode v stroj,…) in ob enakih pogojih, skladno z dokumentacijo HACCP ter zahtevami epidemiološke situacije, kot ga opravlja trenutni izvajalec. Testiranje je naročnik izvedel s tunelskim pomivalnim strojem Hobart Premax FTP, pri čemer so bile temperature vode ves čas izvajanja skladne z navodili za uporabo za navedeni model pomivalnega stroja. Naročnik skladno s HACCP načeli hrani in vodi ustrezne evidence/dokumentacijo HACCP, kar redno preverja NLZOH, reden inšpekcijski nadzor pa izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V zvezi z navedbo vlagatelja, da je bil odstotek neposušene posode majhen ter da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni vsebovala zahtev glede sušenja posode, se naročnik sklicuje na posebne zahteve v okviru točke 2.7.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter pojasnjuje, da mokra posoda po koncu pranja ni primerna in ne ustreza kriteriju optimalnega delovanja. Mokra oz. vlažna posoda je namreč izredno dovzetna za nastanek bakterij, glivic in ostalih podobnih mikroorganizmov. Glede vlagateljeve navedbe o pojavu znaka, ki kaže na potrebo po servisu, naročnik pojasnjuje, da navedena oznaka ne pomeni okvare/nepravilnega delovanja stroja, temveč izkazuje zgolj časovnico, ki se vklopi po določenem številu ur delovanja. Glede vlagateljevega očitka o neprisotnosti serviserja pri izvedbi testiranja, se naročnik sklicuje na odgovor serviserja tunelskega stroja Hobart Premax FTP, ki je navedel, da njegova prisotnost pri testiranju čistilnih sredstev ni potrebna, o čemer je bil z elektronskim sporočilom obveščen tudi vlagatelj. Vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na izvedbo testiranja sredstev izbranega ponudnika, ter očitke o kršitvi načela enakopravne obravnave, naročnik ocenjuje kot pavšalne in dokazno nepodprte, zato se do njih ne opredeljuje. Naročnik za konec še dodaja, da soglaša s postavitvijo s strani vlagatelja predlaganih izvedencev.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 3. 8. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

    Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 4. 8. 2021 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vlagatelj prereka odločitev naročnika ter vztraja pri očitkih iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj se dodatno opredeljuje do navedb naročnika, vezanih na neustreznost ponujenih vzorcev, ter izpostavlja kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov kot eno najpomembnejših navedb v zahtevku za revizijo. V zvezi s slednjim navaja, da je logično, da se lahko testiranje izvede v različnih (ustreznih ali neustreznih) okoliščinah in tako producira različne rezultate. Če bi naročnik testiral izdelke izbranega ponudnika v enakih okoliščinah, kot izdelke vlagatelja, bi dobil enake rezultate.

    Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom z dne 19. 8. 2021 pozvala k predložitvi celotne dokumentacije, vezane na izvedbo testiranja vzorcev ponujenih izdelkov, in sicer tako izdelkov, ponujenih s strani vlagatelja, kot tudi izdelkov, ponujenih s strani izbranega ponudnika.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji zahtevano dokumentacijo, vključno s predloženimi vzorci, posredoval z vlogo dne 23. 8. 2021.

    Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom z dne 31. 8. 2021 seznanila z naročnikovo vlogo z dne 23. 8. 2021 ter vlagatelju omogočila, da se do nje opredeli.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 9. 2021 opredelil do vloge naročnika z dne 23. 8. 2021. Vlagatelj opozarja na elektronsko sporočilo ene od članic strokovne komisije z dne 20. 8. 2021, v katerem ta navaja, da naročnik izbranega ponudnika ni pozval k dostavi vzorcev, ker je v ponudbi ponudil identične izdelke, kot jih naročnik že pozna in uporablja. To po oceni vlagatelja potrjuje, da je naročnik vlagatelja v razmerju do izbranega ponudnika neenakopravno obravnaval, saj je vlagatelja podvrgel dodatnemu testiranju ponujenih izdelkov, izbranega ponudnika pa ne. Vlagatelj zato vztraja pri dokaznem predlogu, da se izvede ogled postopka in pogojev strojnega pomivanja posode pri naročniku s sredstvi izbranega ponudnika oziroma testiranje sredstev izbranega ponudnika pod enakimi pogoji, kot spornih sredstev vlagatelja, s strani Državne revizijske komisije oz. imenovanega izvedenca kemijske oz. fizikalne stroke.

    Naročnik se je z vlogo z dne 8. 9. 2021 opredelil do vloge vlagatelja z dne 7. 9. 2021. Naročnik vztraja pri svojih ugotovitvah iz odločitve o oddaji naročila in odločitve o zahtevku za revizijo.

    Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja v sklopu 2 označil kot nedopustno ter odločil, da z vlagateljem ne bo sklenil okvirnega sporazuma za obdobje 24 mesecev. Kot je razvidno iz izpodbijane odločitve, je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil na podlagi ugotovitve, da so se testirani vzorci artikla št. 299531 – sredstvo trdo za strojno izpiranje posode ter artikla št. 298006 – sredstvo trdo za strojno pomivanje posode izkazali kot neustrezni. Vlagatelj v zahtevku za revizijo prereka ugotovitve naročnika ter naročniku očita neustrezen način izvajanja testiranja njegovih izdelkov ter kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov zaradi neizvedbe testiranja ponujenih izdelkov izbranega ponudnika.

    V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna zgolj ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

    Naročnik predmet javnega naročila opredeli s tehničnimi specifikacijami. Tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, mora naročnik v skladu s 68. členom ZJN-3 opredeliti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ker je ponudnik tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.). Ob tem ZJN-3 v okviru ugotavljanja tehnične sposobnosti ponudnika predvideva, da lahko naročnik v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, od ponudnikov zahteva tudi predložitev vzorcev, opisov ali fotografij, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik (1. alineja točke k) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

    Naročnik je tehnične zahteve za SKLOP 2, torej med drugim tudi za artikel št. 299531 – sredstvo trdo za strojno izpiranje posode ter artikel št. 298006 – sredstvo trdo za strojno pomivanje posode, določil v dokumentu Specifikacija_razpisanih_artiklov_1475-2.xlsx, kjer je navedel:

    »SREDSTVO TRDO ZA STROJNO IZPIRANJE POSODE: Trdo sredstvo v bloku, skladno z Uredbo o ZJN, pH delovne raztopine 6,5-8,5, pak. v proz. foliji po 1,1kg.

    Učinkovito odstranjuje najtrdovratnejše nečistoče. Proizvod ne vsebuje NTA, EDTA, fosfatov, klora. Naročnik zahteva, da izbrani dobavitelj brezplačno zamenja obstoječe dozatorje z novimi brezplačnimi dozatorji, vendar izključno na ista mesta (naročnik ne bo dovolil vrtati nove luknje za pritrditev dozatorja na steno in v pomivalni stroj). Naročnik zahteva od ponudnika celovito oskrbo v smislu optimalnega delovanja, zagotovitev rednega servisa, odzivnost 24 ur, pravilne nastavitve doziranja na stroju (v primeru, da posoda in pribor nista ustrezno pomita) mora dobavitelj v roku 24 ur zadevo urediti na lastne stroške; Naročnik zahteva mesečno kontrolo z avtomatski izpisom iz dozirnega sistema (podpisan in potrjen s strani končnega uporabnika). Servis zajema brezplačno popravilo in menjavo z novimi dozatorji. Naročnik zahteva, da ponudnik predloži VELJAVEN certifikat - dokazilo znak za okolje tipa I (certifikat Ecolabel, Nordic Swan,...), tehnične in varnostne liste v slovenskem jeziku.

    SREDSTVO TRDO ZA STROJNO POMIVANJE POSODE: Alkalno trdo sred. v bloku, brez vonja, pH vred. 1%: 12-13, pak. kartuša 4-5kg/kos, Eco-label.

    Sred. je pH nevtralno, ustreza Uredbi o Zelenem javnem naročanju, pH delovne raztopine je 6,5 do 8,5. Pakirano v prozorni foliji po 1,1 kg, brez dodatne odpadne embalaže. Naročnik zahteva, da izbrani dobavitelj brezplačno zamenja obstoječe dozatorje z novimi brezplačnimi dozatorji, vendar izključno na ista mesta (naročnik ne bo dovolil vrtati nove luknje za pritrditev dozatorja na steno in v pomivalni stroj). Naročnik zahteva od ponudnika celovito oskrbo v smislu optimalnega delovanja, zagotovitev rednega servisa, odzivnost 24 ur, pravilne nastavitve doziranja na stroju (v primeru, da posoda in pribor nista ustrezno pomita) mora dobavitelj v roku 24 ur zadevo urediti na lastne stroške. Naročnik zahteva mesečno kontrolo z avtomatski izpisom iz dozirnega sistema (podpisan in potrjen s strani končnega uporabnika). Servis zajema brezplačno popravilo in menjavo z novimi dozatorji.«

    Dalje je naročnik v dokumentu Navodila za izdelavo ponudbe v točki 2.7.1 Opis in zahteve določil:

    »Ponudnik bo moral na zahtevo naročnika posredovati pojasnilo ponudbe, vzorec ponujenega artikla. Rok za predložitev zahtevanega bo 5 delovnih dni od odpošiljanja zahteve s strani naročnika.«
    Zahtevo v zvezi s predložitvijo vzorcev ponujenih artiklov je naročnik ponovil tudi v dokumentu Navodila za izdelavo ponudbe v točki 7 Pogoji za sodelovanje, kjer je med drugim določil:
    »Ponudnik zagotavlja:

    […]

    10. da bo na zahtevo in poziv naročnika najpozneje v roku 5-ih delovnih dni šteto od datuma prejema poziva naročniku dostavil vzorce ponujenih artiklov in sicer po en brezplačni vzorec v originalno zaprti embalaži in na stroške ponudnika v količini kot je navedena v opisu artikla (npr. Pakiranje 5l, pakiranje 10l,…).
    Dostavljeni vzorci morajo odražati dejansko ponujene artikle v ponudbi (deklaracije, opis, tehnične specifikacije). Če kateri od predloženih vzorcev ne bo ustrezal zahtevam naročnika, po kvaliteti, tehničnih in drugih lastnostih, uporabi … bo ponudba ponudnika kot nepravilna izločena.
    Na vzorcih čistil in pripomočkov za čiščenje mora ponudnik napisati šifro JR (npr. 1475-1,1475-2), šifro artikla naročnika ter naziv ponudnika oz. naziv podjetja. Vzorce bo naročnik pregledal in jih po oceni in pregledu ponudniku ne bo vračal.«
    Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-234/2013, 018-210/2014, 018-012/2016, 018-160/2017), da je naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb upravičen preizkusiti prejete vzorce ponujenih artiklov in pri tem preveriti izpolnjevanje tistih lastnosti, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Čeprav morajo biti zahtevane tehnične lastnosti blaga vnaprej opredeljene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pa je potrebno upoštevati, da so nekatere lastnosti blaga, glede na njegovo običajno rabo, pričakovane in jih mora ponujeno blago izpolnjevati ne glede na to, ali jih je naročnik izrecno navedel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Gre za lastnosti, ki so v povezavi s predmetom javnega naročila in namenom, ki ga naročnik zasleduje z izvedbo javnega naročila, same po sebi umevne in posledično pričakovane, naročnik pa je pri preizkušanju vzorcev, glede na namen uporabe blaga, upravičen preveriti tudi te lastnosti. Ali gre pri določeni stvari za lastnost, ki jo naročnik upravičeno pričakuje, pa je odvisno od konkretnih okoliščin posameznega javnega naročila.

    Kot je razvidno iz citiranih sklepov Državne revizijske komisije, je ta v podobnih primerih zavzela stališče, da mora naročnik postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb izvesti po določenih kriterijih, da mora pri tem ravnati v skladu z načelom transparentnosti in načelom enakopravne obravnave vseh ponudnikov ter da mora zagotoviti možnost naknadne preverljivosti postopka ocenjevanja. Naročnik mora tako postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb ustrezno dokumentirati, seveda tudi v primeru, če v okviru tega postopka izvede preizkušanje prejetih vzorcev. Iz dokumentacije mora biti razvidno, na kakšen način je izvedel postopek preizkušanja vzorcev, katere lastnosti je ugotavljal, katera dejstva je pri tem ugotovil itd. Ugotovitev naročnika mora biti objektivno preverljiva, saj mora naročnik ponudnike v skladu z drugim in tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 obvestiti o svoji odločitvi ter navesti ugotovitve in razloge zanjo, ponudniki pa morajo imeti možnost (tudi v postopku pravnega varstva) preveriti, ali je naročnik odločitev sprejel v skladu z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in pravili javnega naročanja. Z drugimi besedami to pomeni, da mora naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb vse prejete ponudbe oceniti na enak način in jih razvrstiti na podlagi enakih kriterijev.

    V predmetnem postopku pravnega varstva gre za vprašanje pravilnosti postopka pregledovanja predloženih vzorcev in ugotovitev, do katerih je na tej podlagi prišel naročnik, kar je del postopka pregledovanja in ocenjevanja ponudb oz. del presoje dopustnosti ponudb. Vzorci, ki so predloženi v postopku oddaje javnega naročila, so reprezentativne narave – ponudnik se z njimi predstavi naročniku in dokazuje, da ponujeno blago izpolnjuje tehnične zahteve naročnika ter da ima tudi vse tiste lastnosti, ki so pričakovane glede na običajno rabo stvari. Če se vzorci, ki so predloženi, v postopku pregledovanja izkažejo za neustrezne oz. če se ugotovi, da že ob običajni uporabi nimajo zahtevanih in pričakovanih lastnosti, je treba ugotoviti, da takšna ponudba ni dopustna.

    Glede na navedeno je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila odgovoriti na dve vprašanji, in sicer 1) ali je bil postopek testiranja vzorcev ponujenih artiklov ustrezno izveden in dokumentiran ter 2) ali so napake, ki jih je naročnik odkril ob testiranju vlagateljevih vzorcev ponujenih artiklov (neustrezna embalaža posredovanih vzorcev, mokra posoda po koncu pranja, ostajanje pralnega sredstva v kartuši, nastajanje pene ob zaključku pomivanja, šibek zvočni signal), take narave, da je bil upravičen zavrniti vlagateljevo ponudbo kot nedopustno.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vprašanje ustreznosti izvedbe postopka testiranja vzorcev ponujenih artiklov. Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot bistveno izpostavlja, da ga je naročnik pri izvedbi testiranja v razmerju do izbranega ponudnika neenakopravno obravnaval. V zvezi s tem vlagatelj navaja, da v kolikor naročnik izdelkov izbranega ponudnika ni testiral, je vlagatelja v razmerju do izbranega ponudnika neenakopravno obravnaval, ker ga je podvrgel dodatnemu vidiku preverjanja dopustnosti njegove ponudbe, izbranega ponudnika pa ne. V kolikor je naročnik testiral tudi izdelke izbranega ponudnika ter pri tem ugotovil, da ponujena sredstva izbranega ponudnika izpolnjujejo razpisne zahteve ter elemente, ki jih očita vlagatelju kot neustrezne, pa vlagatelj navaja, da pogoji tega testa pri izbranem ponudniku niso bili enaki, kot pri vlagatelju. Enako velja tudi v primeru, če naročnik sredstev izbranega ponudnika ni testiral iz razloga, ker ta sredstva že uporablja in jih pozna, saj tudi v tem primeru rezultati uporabe sredstev izbranega ponudnika ne morejo biti povsem nasprotni od rezultatov uporabe vlagateljevih sredstev in je lahko zato edini razlog za drugačne rezultate dejstvo, da naročnik sredstev izbranega ponudnika ne uporablja pod enakimi pogoji in v enakih okoliščinah, kot je testiral sredstva vlagatelja. Naročnik se do vlagateljevih očitkov v tem delu ni opredelil oz. jih je označil kot pavšalne.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno dokumentacijo in ugotovila, da je bil postopek testiranja vzorcev ponujenih artiklov dokumentiran s Poročilom o izvedenem testiranju z dne 11. 6. 2021, ki vsebuje (zgolj) ugotovitve naročnika v zvezi s testiranjem ponujenih artiklov vlagatelja. Na poziv Državne revizijske komisije je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval dodatno dokumentacijo, povezano s testiranjem vzorcev, iz katere izhaja, da naročnik izbranega ponudnika ni pozval k dostavi vzorcev, ker je ta v ponudbi ponudil identične izdelke, kot jih naročnik že uporablja in jih zato pozna.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vzorcev ponujenih artiklov izbranega ponudnika ni testiral oz. je testiral zgolj vzorce ponujenih artiklov vlagatelja. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da iz predložene dokumentacije ni razvidno, da je naročnik vzorce ponujenih artiklov vlagatelja testiral pod enakimi (primerljivimi) pogoji oz. na enak (primerljiv) način, kot uporablja artikle izbranega ponudnika. Slednjega naročnik v postopku pravnega varstva niti konkretizirano ne zatrjuje niti ne dokazuje. Takšno ravnanje naročnika je v nasprotju z načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kot tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja.

    Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi zgoraj navedenega ugotovila, da je vlagatelj uspel izkazati naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonita zavrnitev njegove ponudbe kot nedopustne zaradi neustrezne izvedbe postopka testiranja), preostalih navedb vlagatelja (vezanih na ugotovitve naročnika o neustreznosti ponujenih proizvodov – tj. neustrezna embalaža posredovanih vzorcev, mokra posoda po koncu pranja, ostajanje pralnega sredstva v kartuši, nastajanje pene ob zaključku pomivanja, šibek zvočni signal) ni obravnavala, niti ni izvedla s temi navedbami povezanih predlaganih dokazov (zaslišanje V. S., postavitev strokovnjaka za področje strojev in naprav, postavitev strokovnjaka kemijske oz. fizikalne stroke). Usmerjene so namreč v zatrjevanje skladnosti vlagateljeve ponudbe z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in v zatrjevanje iste kršitve naročnika, tj. nezakonita zavrnitev njegove ponudbe kot nedopustne, njihova obravnava pa ne bi mogla v ničemer vplivati na presojo že ugotovljene kršitve in na položaj vlagatelja v predmetnem postopku.

    Upoštevaje zgoraj navedeno je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopu 2, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o izidu javnega naročila, št. 263-1/2021-77 z dne 5. 7. 2021.

    Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka napotuje, da upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, ter sprejme katero od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če bo naročnik ob tem ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, naj upošteva ugotovitev, da ima pravico oceniti in testirati vzorce ponujenih artiklov, vendar mora to storiti tako, da bo postopek in svoje ugotovitve ustrezno dokumentiral ter pri tem zagotovil objektivno preverljivost ocenjevanja, ob spoštovanju načela transparentnosti in načela enakopravne obravnave ponudnikov.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo, v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ter v vlogi, s katero se je opredelil do vloge naročnika z dne 23. 8. 2021, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so: taksa za predrevizijski in revizijski postopek ter drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov (prvi odstavek 70. člena ZPVPJN).

    V zvezi s stroški dela, katerih povrnitev zahteva vlagatelj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne ZPVPJN ne ZPP, ki se uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN), ne določata, kateri stroški so potrebni za pravno varstvo, zato je treba v vsakem posameznem primeru, ob skrbni presoji vseh okoliščin, odločiti, kateri vlagateljevi stroški so bili potrebni ter koliko znašajo (155. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

    Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s sprem.) v 20. členu določa, da sodišča in drugi organi o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporabljajo odvetniško tarifo. Skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) je vlagatelj, ki je zastopan po odvetniku, upravičen do povračila stroškov odvetniških storitev, in sicer do povračila nagrade (oziroma plačila) za sestavo zahtevka za revizijo, ki zajema tudi povračilo nagrade (oziroma plačila) za zastopanje vlagatelja v postopku pravnega varstva. Vlagatelju, ki je imel takega pooblaščenca, gre v primeru uspeha v revizijskem postopku znesek, določen v Odvetniški tarifi, ki zajema oboje, tj. tako plačilo za delo odvetnika za sestavo zahtevka za revizijo kot plačilo za zastopanje. Vlagatelj, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam (oziroma ni zastopan po odvetniku), ni upravičen do plačila za zastopanje (vlagatelj že po naravi stvari ne more zastopati samega sebe), niti ni upravičen do plačila (nagrade) za svoje delo (sestavo zahtevka za revizijo), ampak je upravičen zgolj do povračila stroškov, ki jih je imel s sestavo zahtevka za revizijo. Po ustaljeni praksi Državne revizijske komisije je mogoče vlagatelju, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam, kot potrebne stroške dela priznati petino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku.

    Na podlagi navedenega in ob upoštevanju dejstva, da bi v konkretnem primeru, če bi vlagatelj nastopal z odvetnikom, vrednost odvetniške storitve (ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta, prve točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife in vrednosti točke v višini 0,60 EUR, povečano za 22 % DDV) znašala 366,00 EUR, je Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne priznala stroške dela za pripravo zahtevka za revizijo v višini 73,20 EUR. Prav tako je Državna revizijska komisija vlagatelju ob upoštevanju 70. člena ZPVPJN kot potreben strošek priznala strošek vplačane takse v višini 2.000,00 EUR, skupaj torej 2.073,20 EUR.

    Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ter za sestavo vloge, s katero se je opredelil do vloge naročnika z dne 23. 8. 2021, saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v omenjenih vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


    V Ljubljani, 25. 10. 2021



    Predsednica senata:
    dr. Mateja Škabar,
    članica Državne revizijske komisije






    Vročiti (e-Revizija):
    - vlagatelj,
    - naročnik,
    - izbrani ponudnik,
    - RS, MJU.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran