EN

018-162/2021 Luka Koper, d.d.

Številka: 018-162/2021-4
Datum sprejema: 22. 10. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila »Postavitev 22 kW polnilnic za električne avtomobile na terminalu avtomobilov«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Petrol, d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Luka Koper, d.d., Vojkovo nabrežje 38, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 10. 2021

odločila:


1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 13. 7. 2021, pod št. objave JN004783/2021, in v Uradnem listu EU dne 14. 7. 2021, pod št. objave 2021/S 134-357762.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila«, z dne 8. 9. 2021 (istega dne objavljenim na Portalu javnih naročil), predmetno javno naročilo oddal ponudniku E prihodnost, d.o.o., Črešnjev vrh 17, Fram (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo, ki se je glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker vlagatelj v nasprotju z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni predložil obrazca OBR-1A (Popis del in materiala). Po navedbah naročnika je bil s tem dokumentom specificiran predmet javnega naročila, predvideval pa je tudi vnos cene na enoto za posamezno predračunsko postavko, zato vlagatelja, skladno s prvo alinejo šestega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ni dopustno pozvati na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 9. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna in da je neutemeljeno naročnikovo sklicevanje na prvo alinejo šestega odstavka 89. člena ZJN-3, saj je, upoštevaje dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in pogodbeno klavzulo »ključ v roke«, popis del (tj. obrazec OBR-1A), vključno s cenami na enoto, informativne narave. Naročnik bi moral vlagatelja pozvati na dopolnitev ponudbe in po dopolnitvi ponudbe kot dopustno in ekonomsko najugodnejšo ponudbo izbrati vlagateljevo ponudbo.

Naročnik je z dopisom z dne 21. 9. 2021 izbranega ponudnika obvestil o vloženem zahtevku za revizijo in ga seznanil s pravico do izjasnitve o navedbah v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik se do navedb vlagatelja ni opredelil.

Naročnik je dne 4. 10. 2021 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za vračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik zatrjuje, da je izrecno zahteval predložitev izpolnjenega obrazca OBR-1A, ki, upoštevaje 8. člen vzorca pogodbe, ni zgolj informativne narave. Naročnik pojasnjuje, da ne le, da ne obstoji obveznost pozivanja k odpravi napak, temveč da bi bilo pozivanje k odpravi napake tudi v nasprotju s prvo alinejo šestega odstavka 89. člena ZJN-3 in petim odstavkom 89. člena ZJN-3, saj manjkajoči podatki niso takšni elementi ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka za predložitev ponudb bi bilo mogoče objektivno preveriti.

Naročnik je dne 8. 10. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je dne 14. 10. 2021 prejela vlogo, ki jo je vlagatelj vložil priporočeno po pošti dne 12. 10. 2021. Omenjene vlagateljeve vloge Državna revizijska komisija ni upoštevala, saj ni bila vložena preko portala eRevizija, ki se (če zakon ne določa drugače) uporablja za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku (prvi in drugi odstavek 13.a člena ZPVPJN) in uporaba katerega je od dne 1. 1. 2021 dalje obvezna [16. člen ZPVPJN-C (Uradni list RS, št. 72/19) v povezavi z drugim odstavkom 44. člena ZPVPJN-B (Uradni list RS, št. 60/17)] (prim. tudi odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-70/2021-6 in 018-153/2021-4).

Po pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija skladno z 31. členom ZPVPJN pred meritorno (vsebinsko) obravnavo zahtevka za revizijo opravi predhodni preizkus zahtevka za revizijo ter po uradni dolžnosti preveri, ali so izpolnjeni procesni pogoji za njegovo obravnavo, med drugim tudi preveri, ali je zahtevek za revizijo dopusten (5. alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN). Preizkus izpolnjevanja tega procesnega pogoja zajema tudi preizkus, ali je v konkretnem primeru zagotovljeno pravno varstvo v (pred)revizijskem postopku. V kolikor je pravno varstvo zagotovljeno v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo (in so izpolnjene tudi druge procesne predpostavke), Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo odloči meritorno, v nasprotnem primeru mora Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, brez vsebinske obravnave, zavreči (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

ZPVPJN v prvem odstavku 1. člena določa, da se s tem zakonom ureja pravno varstvo ponudnikov in kandidatov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil in določajo organi, ki so pristojni za varstvo pravic po tem zakonu. Dalje ZPVPJN v 2. členu določa, da je pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom; v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo in v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča.

Prvi odstavek 5. člena ZPVPJN (dopustnost pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil) določa, da se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon določa drugače. V prvem odstavku 4. člena (izjeme in obseg pravnega varstva) pa ZPVPJN določa, da za javna naročila, za katera se zakon, ki ureja javno naročanje, ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo po tem zakonu ni zagotovljeno, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN ne določata drugače.

Postopke oddaje javnih naročil ureja ZJN-3, ki v prvem odstavku 21. člena (mejne vrednosti za uporabo zakona) določa, da se ta zakon uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od v tem členu navedenih mejnih vrednosti. ZJN-3 v a) točki prvega odstavka 21. člena določa mejne vrednosti na splošnem področju, v b) točki prvega odstavka 21. člena pa mejne vrednosti na infrastrukturnem področju, in sicer:

- 50.000 eurov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj;
- 100.000 eurov za javno naročilo gradenj;
- 1.000.000 eurov za javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5.

V skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3 je naročnik pri oddaji javnih naročil, katerih ocenjena vrednost je nižja od zgoraj navedenih vrednosti, dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo transparentnosti pa le na način, kot je določen v drugem odstavku 21. člena ZJN-3. Naročnik mora za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez davka na dodano vrednost, ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom ZJN-3. Naročnik mora vsako leto na svoji spletni strani ali na Portalu javnih naročil tudi objaviti seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od zgoraj navedenih vrednosti ter enaka ali višja od 10.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost, v seznamu pa mora navesti opis predmeta, vrsto predmeta, vrednost oddanega naročila ter naziv ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano.

Iz citiranih določb izhaja, da je naročnik pri oddaji javnih naročil pod določenimi mejnimi vrednostmi poleg načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (ki je splošne narave in je izraženo v vseh predpisih, ki urejajo različne vidike porabe javnih sredstev) zavezan upoštevati le tiste določbe ZJN-3, ki se nanašajo na vodenje evidence in statističnih podatkov ter na objavo določenih statističnih podatkov o teh naročilih na svojih spletnih straneh oz. Portalu javnih naročil. Za navedena javna naročila tudi velja, da, upoštevaje že citiran prvi odstavek 4. člena ZPVPJN (izjeme in obseg pravnega varstva), pravno varstvo pri njihovi oddaji ni zagotovljeno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik, ki je naročnik na infrastrukturnem področju, predmetno javno naročilo blaga (gl. točko II.1.3 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe) oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o naročilu – gospodarske javne službe). Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokument »Sklepi« z dne 30. 6. 2021, ki se nahaja v odstopljeni dokumentaciji, po vsebini predstavlja naročnikov sklep o začetku postopka, v katerem je naročnik (med drugim) opredelil ocenjeno vrednost zadevnega javnega naročila in višino zagotovljenih sredstev. Iz omenjenega dokumenta izhaja, da ocenjena vrednost zadevnega javnega naročila v skladu s 24. členom ZJN-3 (ki določa metodo za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil) znaša 15.000 EUR brez DDV. Enaka ocenjena vrednost izhaja tudi iz naročnikovega dokumenta »Izračun ocenjene vrednosti za Postavitev 22 kW polnilnic za električne avtomobile na terminalu avtomobilov«, z dne 3. 6. 2021.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ocenjena vrednost zadevnega javnega naročila blaga (tj. 15.000,00 EUR) nižja od mejne vrednost določene v prvi alineji b) točke prvega odstavka 21. člena ZJN-3 (tj. 50.000,00 EUR). V zvezi s predmetnim javnim naročilom je bil naročnik, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3, dolžan upoštevati le tiste določbe ZJN-3, ki se nanašajo na vodenje evidence in statističnih podatkov ter na objavo določenih statističnih podatkov o teh naročilih na svojih spletnih straneh. Izvedba postopka oddaje javnega naročila za naročnika (na infrastrukturnem področju) je obvezna šele, če je ocenjena vrednost naročila blaga enaka ali višja od 50.000,00 EUR (izvedba odprtega postopka pa je obvezna, če ocenjena vrednost naročila blaga znaša 443.000,00 EUR; prim. 22. člen ZJN-3). Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da je naročnik v konkretnem primeru vodil postopek po ZJN-3 oz. po pravilih, ki zanj niso obvezujoča.

Ker se za konkretno javno naročilo (tj. javno naročilo blaga na infrastrukturnem področju, katerega ocenjena vrednost je nižja od 50.000 EUR) uporablja ZJN-3 le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, v zvezi z njim, skladno s prvim odstavkom 4. člena ZPVPJN, tudi ni zagotovljeno pravno varstvo v (pred)revizijskem postopku. Pri tem gre poudariti, da odločitev naročnika, da bo objavil javno naročilo na Portalu javnih naročil in Uradnem listu EU ter da bo javno naročilo oddal po pravilih odprtega postopka (čeprav glede na ocenjeno vrednost naročnik ni bil zavezan objaviti obvestila o javnem naročilu niti v Uradnem listu EU niti Portalu javnih naročil, kot tudi ne izvajati odprtega postopka) ne more vzpostaviti pravnega varstva, če ga zakon (kot v konkretnem primeru) ne predvideva. Izvedba postopka po ZJN-3, čeprav se ta za takšna naročila ne uporablja, tudi ne pomeni izvedbe »strožjega postopka« v smislu tretjega odstavka 4. člena ZPVPJN. Strožji postopek od tistega, ki ga zahteva zakon (ZJN-3), bi naročnik v konkretnem primeru lahko izvedel le, če bi ZJN-3 (v 39. členu) za oddajo predmetnega naročila zahteval (predpisoval) kak postopek oddaje naročila, vendar pa ZJN-3 tega, kot že zapisano, ne zahteva (ne predpisuje) (prim. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-259/2011-7, 018-172/2016-9, 018-131/2017-4, 018-95/2021-3).

Upoštevaje ocenjeno vrednost je predmetno javno naročilo po izrecni volji zakonodajalca izvzeto tako iz režima urejanja postopkov oddaje javnih naročil, posledično pa je izvzeto tudi iz režima pravnega varstva, ki se na podlagi ZPVPJN zagotavlja v okviru predrevizijskega in revizijskega postopka. Na podlagi navedenega je zato Državna revizijska komisija, upoštevaje tretji odstavek 31. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot nedopustnega zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.
Državna revizijska komisija ob tem pojasnjuje, da je vlagatelj v primeru, da se zahtevek za revizijo nanaša na postopek, ki nima narave postopka oddaje javnega naročila, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 72. člena ZPVPJN, upravičen do vračila takse. V skladu s tretjim odstavkom 72. člena ZPVPJN mora vlagatelj zahtevek za vračilo takse nasloviti na Državno revizijsko komisijo v 20 delovnih dneh od prejema odločitve Državne revizijske komisije o zavrženju zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

V Ljubljani, 22. 10. 2021

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
– vlagatelj,
– naročnik,
– izbrani ponudnik,
– RS, MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran