Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-157/2021 Ministrstvo za javno upravo

    Številka: 018-157/2021-7
    Datum sprejema: 20. 10. 2021

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter Sama Červeka in Tadeje Pušnar kot člana in članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje storitev protivlomnega in požarnega varovanja, reševanja oseb iz dvigal ter fizičnega varovanja v objektih v upravljanju Ministrstva za javno upravo« na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili subjekti SINTAL, d. o. o., Litostrojska cesta 38, Ljubljana, AKTIVA VAROVANJE., d. d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor, PROSIGNAL, d. o. o., Kersnikova ulica 17a, Celje, SINTAL FIVA d. o. o., Litostrojska cesta 38, Ljubljana in SINTAL MARIBOR, d. o. o., Perhavčeva ulica 14, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), ki jih vse zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 20. 10. 2021

    odločila:


    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

    3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

    4. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov predrevizijskega postopka se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku v treh sklopih, je bilo 8. 6. 2021 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN003811/2021-B01 in 9. 6. 2021 v Uradnem listu EU pod št. objave 2021/S 110-289394 (s popravki: pod št. objave JN003811/2021-K01 z dne 24. 6. 2021 in 2021/S 121-321161 z dne 25. 6. 2021, pod št. objave JN003811/2021-K02 z dne 8. 7. 2021 in 2021/S 131-348656 z dne 9. 7. 2021 ter pod št. objave JN003811/2021-K03 z dne 9. 7. 2021 in 2021/S 132-351901 z dne 12. 7. 2021).

    Naročnik je 6. 9. 2021 sprejel »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 4300-20/2021/40 (v nadaljevanju: Odločitev), objavljeno na Portalu javnih naročil 6. 9. 2021 (pod št. objave JN003811/2021-ODL01), s katero je javno naročilo v vseh treh sklopih oddal ponudniku VAROVANJE GALEKOM, družba za varovanje, d. o. o., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja pa v vseh treh sklopih zavrnil kot nedopustno.

    Vlagatelj je 14. 9. 2021 prek portala eRevizija zoper Odločitev v vseh treh sklopih vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in v vseh treh sklopih razveljavi Odločitev, zahteva pa tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. V zahtevku za revizijo navaja, da:
    - je naročnik netransparentno vodil postopek, saj vlagatelj ni imel dostopa do objavljene spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), navedene v popravku pod št. objave JN003811/2021-K03 z 9. 7. 2021, ker povezava do elektronskega naslova, ki se je nahajala pri objavi, ni delovala in še vedno ne deluje. Zaradi tega se vlagatelj s to spremembo razpisne dokumentacije ni seznanil in zato v nobenem sklopu ni mogel pravilno pripraviti ponudbe;
    - bi moral naročnik vlagatelju omogočiti, da zamenja gospodarski subjekt Telekom Slovenije, d. d., preden je izdal odločitev o oddaji javnega naročila, česar pa ni storil, zato mu gre očitati kršitev 81. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ter temeljno načelo enakopravnosti;
    - je naročnik brez pravne podlage v vseh treh sklopih nedopustno spremenil ponudbeno ceno izbranega ponudnika po roku za oddajo ponudb, s tem pa kršil temeljno načelo transparentnosti in enakopravnosti. Skupne vrednosti sklopov, za katere je naročnik izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, niso enake vrednostim, ki so navedene v javno objavljenem Ponudbenem predračunu izbranega ponudnika. Vlagatelj tudi meni, da izbrani ponudnik ni predložil dveh zahtevanih predračunov (predračun s skupno ponudbeno vrednostjo in predračun s specifikacijo za posamezne sklope) oziroma sta si priložena predračuna med seboj v nasprotju;
    - je ponudba izbranega ponudnika za sklop 1 nedopustna tudi zato, ker gospodarski subjekt, na katerega se sklicuje izbrani ponudnik za ta sklop, ne izpolnjuje zahtev iz točke 11.4.3 Navodil gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe za javno naročilo po odprtem postopku z oznako ODVAR-8/2021 (v nadaljevanju: Navodila), ki so bile del razpisne dokumentacije.

    Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN izbranemu ponudniku, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana, posredoval kopijo zahtevka za revizijo in prejel njegovo izjasnitev z dne 20. 9. 2021. Izbrani ponudnik nasprotuje vsem navedbam vlagatelja, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

    Naročnik je s Sklepom št. 4300-20/2021/51 z dne 29. 9. 2021 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) zahtevek za revizijo vlagatelja v celoti zavrnil, zavrnil je tudi zahtevo vlagatelja in izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, sam pa je priglasil stroške predrevizijskega postopka. Naročnik navaja, da:
    - vlagatelj kršitev netransparentnega vodenja postopka uveljavlja prepozno, saj bi jo moral uveljavljati v desetih delovnih dneh od objave spremembe, torej najpozneje do 26. 7. 2021 (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN), poleg tega pa v tem delu tudi ni aktivno legitimiran, saj bi moral na Portalu javnih naročil opozoriti naročnika na očitano dejstvo, da sprememba razpisne dokumentacije ni dostopna (tretji odstavek 16. člena ZPVPJN). Naročnik dodaja, da vlagatelj tudi ne ugovarja vsem razlogom za izločitev njegove ponudbe; vlagateljeva ponudba je bila namreč v sklopih 2 in 3 izločena tudi zaradi preseganja naročnikovih zagotovljenih sredstev, zaradi česar, četudi bi bil uspešen v dokazovanju očitkov v zahtevku za revizijo, v teh dveh sklopih ne more uspeti. Naročnik še pojasnjuje, da ne deluje le aktivna (hiperpovezava) spletna povezava do objavljene spremembe, ki je navedena v objavljenem popravku pod št. objave JN003811/2021-K03, v poglavju VII.2 Druge dodatne informacije, še vedno pa deluje (in je delovala) tudi v popravku navedena spletna stran http://www.djn.mju.gov.si/javna-narocila, na kateri so bile spremembe razpisne dokumentacije dejansko objavljene;
    - je v 3. točki obrazložitve v izpodbijani odločitvi le pojasnil, da Telekom Slovenije, d. d sicer ne izpolnjuje pogojev iz točk 9.1.4.3 in 9.1.4.4. Navodil, ker pa te pogoje izpolnjujejo že skupni ponudniki sami (vlagatelj), je tem pogojem že zadoščeno. Naročnik je razloge za nedopustnost vlagateljeve ponudbe zapisal in pojasnil v drugi, tretji in četrti alineji 3. točke obrazložitve izpodbijane Odločitve;
    - je v točki 11.2.1 Navodil podal navodila, katere obrazce naj ponudniki predložijo, kakšna naj bo njihova vsebina ter v katere dele sistema e-JN naj jih naložijo, nima pa vpliva na to, kako ponudniki ta navodila dejansko upoštevajo. Naročnik je tudi predvidel svoja ravnanja v primeru razhajanj. Dejstvo je, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel dve različni ceni za vse tri posamezne sklope na enakih obrazcih, kot jih je naročnik objavil, naložene v različne razdelke. Naročnik je vsled navedenega dejstva pristopil k pregledu ponudb na način, kot ga je vnaprej določil v točki 11.2.1 Navodil, zato nikakor ni bilo kršeno temeljno načelo transparentnosti javnega naročanja niti načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je naročnik glede razhajanj med različnimi podatki zgolj sledil določbam lastne razpisne dokumentacije;
    - je izpolnjevanje pogoja iz točke 9.1.4.3. Navodil (veljavna licenca za upravljanje z varnostno nadzornim centrom - VNC, izdana s strani Ministrstva za notranje zadeve) izbrani ponudnik izkazal s predložitvijo veljavne pogodbe o zagotavljanju uporabe VNC ter s predložitvijo fotokopije veljavne licence iz novembra 2009, izdane s strani Ministrstva za notranje zadeve za podjetje PROTECT INFRA d. o. o.. Podatke o veljavnosti priložene licence je naročnik ob preverjanju ponudb skladno z razpisno dokumentacijo preveril na uradni spletni strani Ministrstva za notranje zadeve in ob preverjanju ugotovil, da je bila ob zadnji posodobitvi seznama licenc dne 22. 7. 2021 predmetna licenca veljavna. Glede na navedeno, izbrani ponudnik izpolnjuje zahtevani pogoj iz točke 9.1.4.3 Navodil. Izbrani ponudnik je s predložitvijo kopije veljavnega certifikata izkazal, da izpolnjuje tudi pogoj iz točke 9.1.4.4 Navodil, kar pomeni, da ima podjetje PROTECT INFRA d. o. o. vzpostavljen VNC, ki je v skladu s standardom SIST EN 50518, za kar ima tudi pridobljen veljaven certifikat. Naročnik je torej skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveril, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji za sodelovanje ter da je tudi v tem delu dopustna, zato so vse navedbe vlagatelja glede tega, ali izbrani ponudnik oziroma njegova zmogljivost razpolaga z nadomestnim VNC, nerelevantne. Vlagatelj razpolaga s podatki, da podjetje PROTECT INFRA d. o. o. ne razpolaga več z nadomestnim VNC pri drugem podjetju zgolj zato, ker to drugo podjetje v tem postopku sodeluje skupaj z vlagateljem. Ali podjetje PROTECT INFRA d. o. o. ne razpolaga več z nadomestnim VNC, ali ima vzpostavljen nadomestni VNC na kakšen drugačen način, ni predmet tega postopka. V kolikor namreč podjetje teh pogojev ne izpolnjuje, je to razlog za odvzem licence (pogoje za pridobitev licence mora podjetje izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti in ne zgolj ob pridobitvi licence, šesti odstavek 11. člena ZZasV-1), kar pa ni del sprejema odločitve v tem postopku temveč del izvajanja pogodbenih obveznosti, saj bo moral izbrani ponudnik navedeno zagotavljati ves čas trajanja pogodbe.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji 30. 9. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

    Vlagatelj se je 4. 10. 2021 s prvo pripravljalno vlogo opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo; odločitev naročnika prereka ter vztraja pri očitkih iz zahtevka za revizijo in jih še dodatno utemeljuje. Med drugim navaja, da ne drži obrazložitev naročnika, da je prekludiran glede očitka o nemožnosti seznanitve s spremembo razpisne dokumentacije, ter da tudi tretjeuvrščeni ponudnik kljub drugačnemu zatrjevanju naročnika ni bil seznanjen s spremembo razpisne dokumentacije in glede tega kot dokaz prilaga njegovo izjavo. V zvezi z očitkom glede ponudbenih cen izbranega ponudnika vlagatelj dodatno navaja, da je javno odpiranje ponudb namenjeno temu, da so podatki o tem, za kolikšno vrednost je oddano javno naročilo, dostopni vsem, ki sodelujejo, predvsem za to, da v fazi pregleda in vrednotenja ponudb ne bi prišlo do nedopustnega popravljanja ponudb v tem delu. Vlagatelj dodatno navaja tudi, da bi mu moral naročnik, preden je o zahtevku za revizijo odločil, posredovati pisno opredelitev izbranega ponudnika in mu omogočiti, da se do nje opredeli, ker pa tega ni storil, mu gre očitati, da je kršil 11. člen ZPVPJN in s tem vlagatelju odvzel možnost učinkovitega pravnega varstva.

    Državna revizijska komisija je vlagatelju posredovala izjasnitev izbranega ponudnika v predrevizijskem postopku in 11. 10. 2021 od vlagatelja prejela drugo pripravljalno vlogo, v kateri ta še vedno vztraja pri vseh revizijskih očitkih in jih še dodatno utemeljuje.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

    Med vlagateljem in naročnikom je spor v tem, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-3 in razpisno dokumentacijo, ko je ponudbo vlagatelja v vseh treh sklopih označil kot nedopustno, ponudbo izbranega ponudnika pa označil kot dopustno ter mu oddal javno naročilo v vseh treh sklopih. Naročnikovo ravnanje je tako treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev.

    1) Glede spremembe razpisne dokumentacije

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek vlagatelja, da se zaradi napake oziroma malomarnosti naročnika ni mogel seznaniti s spremembo razpisne dokumentacije in s tem pravilno izpolniti zahteve, ki jo je naročnik postavil v tej spremembi.

    Državna revizijska komisija je za razjasnitev dejanskega stanja glede predmetnega očitka najprej preverila objave revidiranega javnega naročila na Portalu javnih naročil in ugotovila, da je naročnik v objavi tretjega popravka (št. JN003811/2021-K03 z 9. 7. 2021) v poglavju VII.2 Druge dodatne informacije res zapisal napačno (nedelujočo) hiperpovezavo do objavljene spremembe (http://www.djn.mju.gov.si/javna-narocila.), saj je bila na koncu zapisa hiperpovezave vključena tudi pika, ki pa ni del naslova naročnikove spletne strani, zaradi česar hiperpovezava ne deluje. Deluje pa spletna stran, na katero usmerja naročnik v spremnem besedilu spornega popravka (Poglavje VII.1.2 Besedilo, ki ga je treba popraviti v izvirnem obvestilu) in kjer so spremembe tudi dejansko objavljene (http://www.djn.mju.gov.si/javna-narocila).

    Naročnik je v spremnem besedilu spornega popravka tudi pojasnil, katere dele razpisne dokumentacije je s popravkom spremenil, zapisal je namreč: »Spremeni se točka 4 poglavja 9.1.4 Navodil gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe za javno naročilo po odprtem postopku z oznako ODVAR-8/2021(v nadaljevanju: navodila), spremenita se prvi in peti odstavek točke 11.4.2 (Ponudba s podizvajalci) iz navodil in spremeni se tretji odstavek točke 11.4.3 (Uporaba zmogljivosti drugih subjektov). Spremembe so razvidne iz spremembe razpisne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po odprtem postopku z oznako ODVAR-8/2021, JN003811/2021-B01 z dne 8.6.2021, ki je objavljena na naročnikovi spletni strani na naslovu: http://www.djn.mju.gov.si/javna-narocila.«

    Hkrati je naročnik 12. 7. 2021 ob 10:14 na Portalu javnih naročil objavil tudi pojasnilo, v katerem je zapisal: »V zvezi s prvo alineo 2. točke Spremembe razpisne dokumentacije št. 4300-20/2021/8 z dne 2. 7. 2021, naj ponudnik v izpolnjenem obrazcu ESPD (v delu IV: Pogoji za sodelovanje, C: Tehnična in strokovna sposobnost: Delež podizvajanja) pred zaporedne številke postavk, iz priloženih predračunov, ki jih bo podizvajalec izvajal, navede tudi sklop, na katerega se navedeno nanaša«.

    Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se skladno z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na Portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.

    Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju in ob upoštevanju procesnega pravila iz tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN (ki določa, da vlagatelj po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom) je Državna revizijska komisija dolžna zaključiti, da so vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na njegovo (ne)možnost dostopa do spremembe razpisne dokumentacije v smislu določil ZPVPJN formalno prepozni oziroma je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen, zato njihova obravnava ni več dopustna. Očitek vlagatelja, da povezava do spremembe razpisne dokumentacije naj ne bi bila dosegljiva, se namreč ne nanaša odločitev o oddaji naročila, temveč na določbe razpisne dokumentacije, za kar pa bi lahko vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v roku iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Pri tem ni smiselno sklicevanje vlagatelja v drugi pripravljalni vlogi na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-074/2020 in št. 018-22/2021 (o transparentnosti javnega naročanja) in na odločitev v zadevi št. 018-117/2021 (o ravnanju naročnika skladno s pravili, ki jih sam določi v razpisni dokumentaciji).

    Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da omenjena določba tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN uveljavlja načelo hitrosti, saj mora ponudnik zoper kršitev, ki mu je ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila; določba tudi omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila oziroma jim ne dopušča, da bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje (če naročnikova odločitev o oddaji naročila zanje ne bi bila ugodna) izrazili nestrinjanje s predhodnim ravnanjem naročnika.

    Glede na navedeno se zavrne dokazni predlog vlagatelja za imenovanje izvedenca računalniške stroke, ki bi podal strokovno mnenje o tem, ali je povezava do spremenjene razpisne dokumentacije delovala do roka za oddajo ponudb; iz istega razloga je nerelevantna tudi prvi pripravljalni vlogi priložena izjava tretjeuvrščenega ponudnika z dne 30. 9. 2021 (VARNOST VIČ varovanje premoženja d.d., Koprska ulica 94, Ljubljana) o njegovi neseznanitvi s spremembo razpisne dokumentacije.

    2) Glede gospodarskega subjekta, na zmogljivosti katerega se sklicuje vlagatelj

    Kot nadaljnji očitek nepravilnega ravnanja naročnika v sklopu 1 vlagatelj navaja, da bi moral naročnik pred izdajo odločitve o oddaji naročila vlagatelju omogočiti, da zamenja gospodarski subjekt, na zmogljivosti katerega se vlagatelj sklicuje (Telekom Slovenije, d. d.), česar pa ni storil, zato gre naročniku očitati kršitev 81. člena ZJN-3 ter temeljnega načela enakopravnosti.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik (kot pojasnjuje tudi sam v odločitvi o zahtevku za revizijo) odločitve o nedopustnosti ponudbe vlagatelja ni oprl na neizpolnjevanje pogojev za sodelovanje s strani družbe Telekom Slovenije, d. d., temveč se je le opredelil do sodelovanja te družbe. V prvi alineji 3. točke obrazložitve Odločitve je naročnik namreč pojasnil, »da gospodarski subjekt Telekom Slovenije d.d., v povezavi s četrtim odstavkom točke 11.4.3 (Uporaba zmogljivosti drugih subjektov) ne izpolnjuje pogojev iz točke 9.1.2 Navodil za Sklop 1. Pogoje iz točk 9.1.4.3 in 9.1.4.4. Navodil izpolnjujejo skupni ponudniki sami.«.

    Glede na zgoraj citirano tudi ne drži očitek vlagatelja, da je naročnik pri ponudbi vlagatelja zapisal, da podjetje Telekom Slovenije d.d. ne razpolaga z VNC in da je torej to dejstvo presojal kot odločilno.

    Naročnik je razlog za nedopustnost vlagateljeve ponudbe v sklopu 1 pojasnil v drugi alineji 3. točke obrazložitve izpodbijane Odločitve. Zapisal je: »predložena ponudba v vseh treh sklopih ne ustreza zahtevam naročnika v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj ponudnik v izpolnjenem obrazcu »ESPD« (v delu IV: Pogoji za sodelovanje, C: Tehnična in strokovna sposobnost: Delež podizvajanja) ni navedel zaporednih številk postavk, iz priloženih predračunov, ki jih bo posamezni podizvajalec izvajal, kot je bilo zahtevano v Navodilih, ter sklopa, na katerega bi se navedeno nanašalo, ampak je navedel zgolj deleže podizvajanja podizvajalcev. Iz navedenega v ponudbi ponudnika torej ni razvidna konkretna vsebina del javnega naročila, ki ga namerava ponudnik oddati v podizvajanje posameznemu podizvajalcu, kot je bilo zahtevano v Navodilih«.

    Razlog za nedopustnost vlagateljeve ponudbe v sklopu 2 in 3 pa je naročnik opredelil v tretji alineji 3. točke obrazložitve izpodbijane Odločitve, v kateri je zapisal: »skupni ponudbeni vrednosti v EUR z DDV v Sklopu 2 in Sklopu 3 presegata zagotovljena sredstva naročnika v navedenih sklopih, kot so opredeljena v točki 4 te odločitve,«.

    Naročnik je nadalje v četrti alineji 3. točke obrazložitve izpodbijane Odločitve svojo odločitev, da je ponudba vlagatelja nedopustna v vseh treh sklopih, oprl na zgoraj navedeni drugo in tretjo alinejo in zapisal: »iz razlogov, navedenih v predhodnih dveh alineah je ponudba v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v vseh treh sklopih nedopustna.«

    Državna revizijska komisija predmetni očitek vlagatelja glede zamenjave družbe Telekom Slovenije, d. d. zavrača kot neutemeljenega, saj so, kot jasno izhaja iz Odločitve, pogoji za sodelovanje iz točk 9.1.4.3 in 9.1.4.4 razpisne dokumentacije na strani vlagatelja izpolnjeni (izpolnjujejo jih že skupni ponudniki sami, brez sklicevanja na zmogljivosti družbe Telekom Slovenije d.d.), neizpolnjevanje pogoja s strani družbe Telekom Slovenije, d. d. pa torej ni razlog, zaradi katerega je naročnik ponudbo vlagatelja označil kot nedopustno.

    3) Glede ponudbenih cen izbranega ponudnika

    Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije s tem, ko pri izbranem ponudniku kot pravilnih ponudbenih cen ni upošteval cen, ki so v sistemu e-JN javno vidne.

    Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v Navodilih (točka 11.2.1) med drugim zapisal:

    »Ponudnik v sistem e-JN v razdelek »Skupna ponudbena vrednost« v zato namenjeno tabelo vpiše skupni ponudbeni znesek brez davka v EUR in znesek davka v EUR za posamezen sklop. Znesek skupaj z davkom v EUR za posamezni sklop in vse vrednosti, ki prikazujejo skupno ponudbeno vrednost, se izračunajo samodejno. V del »Predračun« naloži izpolnjen obrazec »Predračun – skupna ponudbena vrednost« v obliki word, excel ali pdf, obrazec »Ponudbeni predračun« pa naloži v razdelek »Dokumenti«, v del »Ostale priloge«. Vse vrednosti, ki prikazujejo skupno ponudbeno vrednost v razdelku »Skupna ponudbena vrednost«, vrednosti iz tabele po posameznih sklopih, ki so bile vpisane v istoimenski razdelek in dokument, ki bo naložen kot predračun – skupna ponudbena vrednost v del »Predračun«, bodo razvidni in dostopni na javnem odpiranju ponudb.

    V primeru razhajanj med podatki, navedenimi v razdelku »Skupna ponudbena vrednost«, podatki v obrazcu »Predračun - skupna ponudbena vrednost«, naloženim v razdelek »Skupna ponudbena cena«, del »Predračun«, in obrazcem »Ponudbeni predračun«, naloženim v razdelek »Dokumenti«, del »Ostale priloge«, kot veljavni štejejo podatki v dokumentu »Ponudbeni predračun« za sklop(a)(e), za katerega(e) bo oddal ponudbo, ki je/sta/so predložen(a)(i) v razdelku »Dokumenti«, del »Ostale priloge«.«

    Državna revizijska komisija je vpogledala na spletno stran sistema e-JN in ugotovila, da je izbrani ponudnik v razdelek »Skupna ponudbena vrednost« (podatki so javno dostopni) v za to namenjeno tabelo vpisal zneske (brez davka, davek, z davkom), po sklopih:
    - v sklopu 1: znesek brez davka 214.320,00 eurov, znesek davka 47.150,40 eurov, znesek z davkom 261.470,40 eurov;
    - v sklopu 2: znesek brez davka 4.608.049,60 eurov, znesek davka 1.013.770,91 eurov, znesek z davkom 5.621.820,51 eurov;
    - v sklopu 3: znesek brez davka 1.217,560,05 eurov, znesek davka 267.863,21 eurov, znesek z davkom 1.485.423,26 eurov.

    Z vpogledom v sistem e-JN je Državna revizijska komisija nadalje ugotovila, da izbrani ponudnik v del »Predračun« sicer ni naložil izpolnjenega obrazca »Predračun – skupna ponudbena vrednost« (kot je naročnik to zahteval v sedmem odstavku točke 11.2.1 Navodil), temveč dokument, ki ga je vlagatelj poimenoval »predračun sklop 1, 2, 3« (navedeno med naročnikom in vlagateljem tudi ni sporno). Kot vsak dokument, ki ga ponudniki v sistemu e-JN naložijo v del »Predračun«, je tudi dokument »predračun sklop 1, 2, 3«, ki ga je naložil izbrani ponudnik, javen, zabeležen pa je tudi v zapisniku o odpiranju ponudb.

    Državna revizijska komisija je v zvezi z dokumentom »predračun sklop 1, 2, 3« ugotovila, da gre po vsebini za (s strani izbranega ponudnika izpolnjen in podpisan) obrazec »Ponudbeni predračun«, iz katerega izhaja (ločeno po sklopih) tako podrobna specifikacija cen kot tudi skupna ponudbena cena. Posledično gre ugotoviti, da dokument »predračun sklop 1, 2, 3« kot tak vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih je naročnik previdel v obrazcu »Predračun – skupna ponudbena vrednost«, in še več (tudi podrobno specifikacijo).

    Pregled zneskov, vpisanih v dokumentu »predračun sklop 1, 2, 3« in primerjava zneskov z zneski, ki jih je izbrani ponudnik vpisal v sistemu e-JN v tabelo »Skupna ponudbena vrednost«, pokaže, da so zneski (brez davka, davek, z davkom) identični.

    Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala v (v okviru odstopljene dokumentacije predloženi) dokument »ZAPISNIK O ODPIRANJU PONUDB« z dne 26. 7. 2021, ki ga samodejno kreira sistem e-JN in ki vsebuje seznam ponudnikov in predloženih dokumentov ob oddaji ponudb. Iz zapisnika med drugim izhaja, da je bila ponudba izbranega ponudnika oddana 26. 7. 2021 ob 10.06 in je poleg že zgoraj omenjenega dokumenta »predračun sklop 1, 2, 3« vsebovala (med vsemi ostalimi dokumenti) tudi dokumente »Ponudbeni predračun – Sklop 1«, »Ponudbeni predračun – Sklop 2« in »Ponudbeni predračun – Sklop 3«.

    Državna revizijska komisija je v zvezi s temi tremi dokumenti ugotovila dvoje. Prvič, da jih je izbrani ponudnik (skladno z naročnikovo zahtevo) naložil v sistemu e-JN v razdelek »Dokumenti«, del »Ostale priloge«. In drugič, da gre, tako kot v primeru dokumenta »predračun sklop 1, 2, 3«, po vsebini za s strani izbranega ponudnika izpolnjene obrazce »Ponudbeni predračun«, iz katerih izhaja (ločeno po sklopih) tako podrobna specifikacija cen kot tudi skupna ponudbena cena, s to razliko, da ti trije obrazci s strani izbranega ponudnika niso podpisani (zahteva po podpisu v razpisni dokumentaciji niti ni bila določena).

    Pregled navedenih treh dokumentov pokaže, da je izbrani ponudnik v njih vpisal drugačne zneske od tistih, ki jih je vpisal v sistemu e-JN v tabelo v razdelku »Skupna ponudbena vrednost« in v dokumentu »predračun sklop 1, 2, 3«. Izbrani ponudnik je namreč v teh treh dokumentih navedel zneske:
    - v sklopu 1: znesek brez davka 155.950,00 eurov, znesek davka 34.309,00 eurov, znesek z davkom 190.259,00 eurov;
    - v sklopu 2: znesek brez davka 4.542.984,60 eurov, znesek davka 999.456,61 eurov, znesek z davkom 5.542.441,21 eurov;
    - v sklopu 3: znesek brez davka 1.247.859,55 eurov, znesek davka 274.529,10 eurov, znesek z davkom 1.522.388,65 eurov.

    Naročnik je z izpodbijano Odločitvijo javno naročilo v vseh treh sklopih oddal izbranemu ponudniku po cenah, kot so navedene v prejšnjem odstavku, to je po cenah, kot jih je izbrani ponudnik vpisal v dokumentih »Ponudbeni predračun – Sklop 1«, »Ponudbeni predračun – Sklop 2« in »Ponudbeni predračun – Sklop 3«.

    Državna revizijska komisija v zvezi s tem napake pri ravnanju naročnika ni ugotovila. Ne glede na to, da so bile na javnem odpiranju za ponudbo izbranega ponudnika pri vseh sklopih vidne (le) skupne ponudbene vrednosti in dokument »predračun sklop 1, 2, 3«, ki so res drugačne od tistih, po katerih je naročnik izbranemu ponudniku oddal naročilo, Državna revizijska komisija na podlagi pregleda dokumentacije zaključuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno vnaprej zapisal, kako bo v takšnih situacijah ravnal ter da je pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika pravilno sledil določbam lastne razpisne dokumentacije in kot veljavne (pravilne) štel cene, ki jih je izbrani ponudnik navedel v dokumentih »Ponudbeni predračun – Sklop 1«, »Ponudbeni predračun – Sklop 2« in »Ponudbeni predračun – Sklop 3«, ki jih je izbrani ponudnik naložil v sistemu e-JN v razdelek »Dokumenti«, del »Ostale priloge«. Kakršno koli drugačno ravnanje naročnika v konkretnem primeru bi bilo v izrecnem nasprotju z določilom, ki ga je zapisal v lastni razpisni dokumentaciji in s katerim so bili vnaprej seznanjeni vsi ponudniki.

    Vsled navedenega Državna revizijska komisija zavrača predmetni vlagateljev očitek zoper nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika v vseh treh sklopih. Iz zgoraj navedenih razlogov se zavrne tudi dokazni predlog vlagatelja za imenovanje izvedenca računalniške stroke, s katerim naj bi vlagatelj dokazal sum naknadnega poseganja v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

    4) Glede gospodarskega subjekta, na zmogljivosti katerega se sklicuje izbrani ponudnik

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da subjekt PROTECT INFRA d. o. o., na katerega zmogljivosti se sklicuje izbrani ponudnik, v sklopu 1 ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje iz točke 9.1.4.3 in 9.1.4.4 Navodil, posledično pa ne izpolnjuje zahtev iz točke 11.4.3 Navodil. Subjekt PROTECT INFRA d. o. o., tako vlagatelj, ne zagotavlja VNC in tudi ne razpolaga z zahtevanim veljavnim certifikatom o skladnosti s standardom SIST EN 50518. Pogodba, s katero je subjektu PROTECT INFRA d. o. o. nadomestni VNC zagotavljala druga družba (X), ni več veljavna, saj je bila 23. 6. 2021 odpovedana, v mesecu avgustu 2021 pa je bil izveden tudi popoln odklop od nadomestnega VNC.

    Državna revizijska komisija je glede predmetnih očitanih kršitev najprej preverila določbe razpisne dokumentacije in ugotovila, da je naročnik v točki 11.4.3 Navodil (Uporaba zmogljivosti drugih subjektov) navedel:

    »Ponudnik lahko glede pogojev v zvezi ekonomsko, tehnično in kadrovsko sposobnostjo za predmetno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti, vendar le v primeru, če bodo slednji izvajali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Ponudnik v informacijskem sistemu e-JN označi, da gre za uporabo zmogljivosti drugih subjektov ter navede vse sodelujoče gospodarske subjekte.

    V primeru uporabe zmogljivosti drugih subjektov, mora v ponudbi dokazati, da bo gospodarski subjekt imel na voljo sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov za ta namen. To dokazilo je lahko pisni dogovor med ponudnikom in gospodarskim subjektom, avtorska pogodba, podjemna pogodba, ipd.

    Gospodarski subjekt, katerega zmogljivost se uporabi, lahko namesto ponudnika izpolnjuje ekonomsko sposobnost iz točke 9.1.3. in tehnično sposobnost iz prve (za Sklop 1) oziroma druge (za Sklop 2 in 3) točke 9.1.4. teh navodil le, v kolikor bo v ponudbi za posamezen sklop nastopal kot izvajalec teh storitev v petinosemdesetih odstotkih (85 %) ali več v posameznem sklopu.

    Gospodarski subjekt, katerega zmogljivost se uporabi, lahko namesto ponudnika izpolnjuje pogoj iz točke 9.1.4.3 in pogoj iz točke 9.1.4.4 teh navodil, pri čemer mora izpolnjevati točko 9.1.2 teh navodil.

    Naročnik bo v tem primeru ravnal v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZJN-3. V primeru, da se bo ponudnik v tem delu skliceval na uporabo zmogljivosti drugih subjektov, mora ESPD izpolniti na način, kot je to zahtevano v tem obrazcu. Ponudnik mora v ponudbi za te subjekte predložiti tudi njihove izpolnjene obrazce ESPD. V kolikor bodo pri teh subjektih obstajali razlogi za izključitev iz točke 9.1.1 Navodila gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe, jih bo naročnik zavrnil.«.

    Naročnik je v točki 9.1.4.3 Navodil zahteval, da ima ponudnik (oziroma, skladno s točko 11.4.3 Navodil, drugi gospodarski subjekt, če se ponudnik sklicuje na njegove zmogljivosti) »veljavno licenco za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, ki jo izda Ministrstvo za notranje zadeve, v skladu z ZZasV-1, ali pogodbo o zagotavljanju uporabe varnostno-nadzornega centra ter veljavno licenco njegovega lastnika za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom«. S pogojem za sodelovanje iz točke 9.1.4.4 Navodil (pogoj je bil spremenjen s tretjo spremembo razpisne dokumentacije, objava na Portalu javnih naročil pod objavo št. JN003811/2021-K03 z dne 9. 7. 2021), pa je naročnik zahteval, da ima ponudnik (oziroma, skladno s točko 11.4.3 Navodil, drugi gospodarski subjekt, če se ponudnik sklicuje na njegove zmogljivosti) »za VNC veljaven certifikat pooblaščene institucije o skladnosti s standardom SIST EN 50518, ki ga izda priglašeni certifikacijski organ«.

    Uvodoma gre ugotoviti, da od objave spremembe razpisne dokumentacije pri pogoju za sodelovanje v sklopu 1 ni več navedbe »primarni in nadomestni VNC«, temveč zgolj »VNC« (v prvotni razpisni dokumentaciji je bilo pri pogoju za sodelovanje iz točke 9.1.4.4 Navodil navedeno, da mora imeti ponudnik »veljaven certifikat pooblaščene institucije o skladnosti s standardom SIST EN 50518, ki ga izda priglašeni certifikacijski organ za primarni in nadomestni VNC«). Navedeno pomeni, da se od spremembe razpisne dokumentacije dalje nobena naročnikova zahteva več ne nanaša na nadomestni VNC. Vlagatelj sicer navaja, da ta naročnikova zahteva (da mora ponudnik izkazati certifikat za standard SIST EN 50518 za »primarni in nadomestni VNC«) s spremembo razpisne dokumentacije ni bila spremenjena na način, da morajo ponudniki imeti zgolj za VNC veljaven certifikat pooblaščene institucije o skladnosti s standardom SIST EN 50518, ki ga izda priglašeni certifikacijski organ, saj bi s tem šlo za nedopustno prilagajanje razpisih zahtev izbranemu ponudniku. Če je očitek vlagatelja mogoče razumeti na način, da nasprotuje določbam razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija kot že glede prvega vlagateljevega očitka (glede dostopa do spremenjene razpisne dokumentacije) tudi na tem mestu poudarja, da je vlagatelj v tem primeru z očitkom prepozen.

    Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju presojala (le), ali je izbrani ponudnik priložil dokazila, ki jih je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval kot izkaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, in ali je z njimi izpolnil pogoje, kot so bili določeni v razpisni dokumentaciji.

    Pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se je izbrani ponudnik pri izpolnjevanju pogojev za sodelovanje, navedenih v točkah 9.1.4.3. in 9.1.4.4 Navodil, v skladu s prvim odstavkom 81. člena ZJN-3 in določbami razpisne dokumentacije skliceval na zmogljivosti podjetja PROTECT INFRA d. o. o., za katerega je tudi priložil ustrezen ESPD.

    Iz pregleda ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je ta ponudbi priložil pogodbo med subjektom PROTECT INFRA d. o. o. in družbo X o zagotavljanju storitev VNC z dne 1. 10. 2018 z veljavnostjo za nedoločen čas in certifikat o licenci podjetja PROTECT INFRA d. o. o. za upravljanje z VNC iz novembra 2009, ki ga je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve. S tema dokumentoma je izbrani ponudnik izkazoval izpolnjevanje pogoja iz točke 9.1.4.3. Navodil, pri čemer je iz odstopljene dokumentacije naročnika razvidno, da je naročnik ob preverjanju ponudb, kot je to določil v razpisni dokumentaciji, preveril podatke o veljavnosti priložene licence na uradni spletni strani Ministrstva za notranje in ugotovil, da je bila ob zadnji posodobitvi seznama licenc dne 22. 7. 2021 predmetna licenca veljavna. Enako je ob pregledu navedene spletne strani ugotovila tudi Državna revizijska komisija. Tudi izbrani ponudnik je v izjasnitvi z dne 20. 9. 2021 glede tega priložil še odgovor Ministrstva za notranje zadeve, iz katerega izhaja, da po datumu 22. 7. 2021 ni bilo sprememb in da je seznam imetnikov licenc ažuriran.

    Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah (npr. sklepi št. 018-010/2011, 018-179/2013, 018-193/2013, 018-345/2013, 018-168/2017, 018-107/2019 itd.), morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnosti postopka oddaje javnega naročila pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb (razen če ni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila glede na naravo pogoja izrecno določeno drugače). Ob upoštevanju zgornjega stališča stanje na dan 26. 7. 2021 (tj. na dan poteka roka za predložitev ponudb) predstavlja trenutek, v katerem se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila lahko presoja dopustnost predloženih ponudb. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pravilna ugotovitev naročnika, da izbrani ponudnik izpolnjuje zahtevani pogoj iz točke 9.1.4.3 Navodil.

    Državna revizijska komisija iz pregleda ponudbe izbranega ponudnika nadalje ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudbi priložil certifikat, ki ga je za imetnika PROTECT INFRA d. o. o. dne 15. 4. 2021 in z veljavnostjo do 5. 2. 2022 izdal TÜV SÜD Product Service GmbH o skladnosti VNC centra s standardom EN 50518:2013. Veljaven certifikat pooblaščene institucije o skladnosti VNC s standardom SIST EN 50518, ki ga izda priglašeni certifikacijski organ, je skladno z zahtevo iz točke iz 9.1.4.4 Navodil (poleg izpolnjenega ESPD) edino dokazilo za izkazovanje predmetnega pogoja, zato Državna revizijska komisija glede na določbe razpisne dokumentacije ugotavlja, da so vsi argumenti in predlagani dokazi vlagatelja o tem, da podjetje PROTECT INFRA d. o. o. ne zagotavlja nadomestnega VNC, ter glede razmerja med subjektoma PROTECT INFRA d. o. o. in družbo X, nerelevatni. Iz tega razloga sta neutemeljena tudi dodatna očitka vlagatelja, da naročnik pred oddajo javnega naročila ni preveril izjav iz ponudbe izbranega ponudnika, s čimer naj bi kršil določbe ZJN-3 in temeljno načelo enakopravnosti, ter da je naročnik opustil dolžno skrbnost pri presoji dokumentov, ki jih je predložil izbrani ponudnik oziroma da je zavestno spregledal pravno odločilna dejstva, ki vplivajo na presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika.

    V zvezi s podajo izjave izbranega ponudnika, da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel, da izbrani ponudnik naročniku certifikata ne bi smel predložiti, saj pogodbe zaradi nezagotavljanja nadomestnega VNC dejansko ne bo mogel izvajati; s tem, ko ga je predložil, pa je naročniku naklepno podal neresnično izjavo o izpolnjevanju pogoja za sodelovanje, zato je naročniku predlagal, da skladno z enajstim odstavkom 89. člena ZJN-3 Državni revizijski komisiji poda predlog za uvedbo postopka o prekršku. Ugotoviti gre, da naročnik predloga Državni revizijski komisiji ni podal, ne glede na to pa Državna revizijska komisija iz razlogov, ki jih je pojasnila v prejšnjem odstavku, očitek zavrača kot neutemeljen.

    Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje še na strokovno mnenje Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja (v nadaljevanju: Zbornica) z dne 17. 6. 2021, iz katerega med drugim izhaja, da mora imetnik licence pred opravljanjem zasebnega varovanja z naročnikom storitve skleniti pisno pogodbo o varovanju, iz katere sta skladno s tretjim odstavkom 11. členom Zakona o zasebnem varovanju jasno razvidna oblika in obseg varovanja ter izvajalci posameznih storitev; če pri opravljanju zasebnega varovanja pri istem naročniku storitve za varovanje iste stvari sodeluje več imetnikov licence, mora biti to razvidno iz pogodbe; pogodba o varovanju, ki ni sklenjena v pisni obliki in v skladu z določbami tega zakona ali je sklenjena z gospodarsko družbo oziroma samostojnim podjetnikom posameznikom, ki nima ustrezne licence iz tega zakona, je nična. Državna revizijska komisija v zvezi s tem pojasnjuje, da je bila zahteva za izpolnjevanja pogoja za sodelovanje v sklopu 1 jasna in med strankama nesporna (vlagatelj vlaga zahtevek zoper odločitev in ne zoper razpisno dokumentacijo), zato mnenje Zbornice na presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika ne more vplivati.

    5) Glede podizvajalca podizvajalca (podizvajalska veriga)

    Vlagatelj naročniku očita, da ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel označiti kot dopustne tudi zato, ker izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil ESPD družbe, ki bo subjektu PROTECT INFRA d. o. o. zagotavljala nadomestni VNC. Vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-076/2016-6 in 018-124/2020.

    Državna revizijska komisija v zvezi s tem očitkom ugotavlja, da je naročnik poleg že zgoraj citirane zahteve po predložitvi ESPD za subjekte, katerih zmogljivosti uporablja ponudnik (peti odstavek točke 11.4.3 Navodil), zahtevo, za katere subjekte mora ponudnik predložiti ESPD, zapisal tudi v četrtem odstavku točke 11.2.2 Navodil, in sicer:

    »Izpolnjen in podpisan ESPD mora biti v ponudbi predložen za vse gospodarske subjekte, ki v kakršnikoli vlogi sodelujejo v ponudbi (ponudnik, sodelujoči ponudniki v primeru skupne ponudbe, gospodarski subjekti, na katerih kapacitete se sklicuje ponudnik in podizvajalci).«.

    Glede vlagateljevega sklicevanja na prakso Državne revizijske komisije je treba pojasniti, da se obe odločitvi, ki jih navaja vlagatelj, nanašata na drugačno pravno in/ali dejansko podlago, drži pa, da je Državna revizijska komisija v teh odločitvah, kot tudi v več drugih, pojasnila institut uporabe zmogljivosti drugih subjektov, ki ga zakonsko dopušča 81. člen ZJN-3, in dolžnost predložitve dokazil za te subjekte. Tudi na tem mestu pojasnjuje, da mora ESPD skladno z drugim odstavkom 79. člena ZJN-3 vsebovati informacije glede neobstoja izključitvenih razlogov izpolnjevanja ustreznih pogojev za sodelovanje tudi v zvezi s subjekti, katerih zmogljivosti uporablja v skladu z 81. členom ZJN-3. Naročnik je namreč v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZJN-3 tudi za subjekte, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, dolžan preveriti, ali zanje obstajajo razlogi za izključitev oziroma ali izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje. Zato mora ponudnik oziroma kandidat, če se pri izkazovanju svoje usposobljenosti sklicuje na druge gospodarske subjekte, tudi zanje predložiti ESPD obrazce.

    Dolžnost predložitve dokumentacije na eni strani in dolžnost preverjanja izpolnjevanja pogojev in obstoja izključitvenih razlogov na drugi strani velja ne glede na to, ali drugi subjekt kot podizvajalec sam izvede del posla, za katerega izkazuje zmogljivosti, ali pa ponudniku le posodi svoje zmogljivosti. Če namreč subjekt, na katerega zmogljivosti se sklicuje ponudnik, tudi sam neposredno izvede del predmeta javnega naročila, gre za subjekt, ki izpolnjuje definicijo podizvajalca skladno s prvim odstavkom 94. člena ZJN-3, saj gre za gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila (tako npr. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-050/2018).

    Obveznost predložitve ESPD za podizvajalce določa drugi odstavek 94. člena ZJN-3, pri čemer je v osmem odstavku tega člena navedeno, da lahko naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila obveznosti, ki v tem členu veljajo za podizvajalce, določi tudi za podizvajalce podizvajalcev glavnega izvajalca ali nadaljnje podizvajalce v podizvajalski verigi.

    Ker naročnik takšne zahteve (t.j. da mora ponudnik priložiti ESPD tudi za podizvajalce v verigi) ni postavil v razpisni dokumentaciji, izbrani ponudnik pa je ponudbi priložil ustrezen ESPD (le) za subjekt PROTECT INFRA, d. o. o, ne pa tudi za subjekt, ki bo subjektu PROTECT INFRA d. o. o. zagotavljal nadomestni VNC, je očitek vlagatelja, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel označiti kot dopustne, neutemeljen.

    6) Glede ostalega

    Vlagatelj naročniku očita še netransparentnost, ker je v izpodbijani Odločitvi označil gospodarskega subjekta, na zmogljivosti katerega se sklicuje izbrani ponudnik z inicialko »P.« in ne s polnim imenom. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve v zadevah, št. 018-096/2016, 018-163/2016, 018-134/2017, 018-218/2017, 018-004/2018 itd.) je namen odločitve o (ne)oddaji javnega naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ne glede na to, da podatek, kdo (neposredno ali posredno) sodeluje pri javnem naročilu, po roku za odpiranje ponudb ne more biti več zaupen (prim. npr. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-050/2011), pa neoznačitev podizvajalca v odločitvi o oddaji naročila s polnim imenom ne onemogoča učinkovitega pravnega varstva oziroma si vlagatelj z razkritjem polnega imena ne bi v ničemer izboljšal pravnega položaja. Nenazadnje vlagatelj v zahtevku za revizijo že sam navaja, da gre za družbo PROTECT INFRA d. o. o., kar pomeni, da je s podatkom že seznanjen. Državna revizijska komisija glede na pojasnjeno vlagateljev očitek o netransparentnem ravnanju naročnika zavrača.

    V okviru očitka o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1 vlagatelj dodatno navaja, da izbrani ponudnik v sklopu 1 ne zagotavlja izvedbe vseh del, saj da iz pisne izjave subjekta PROTECT INFRA d. o. o. z dne 10. 9. 2021, ki jo je poslal Zbornici, izhaja, da bosta dela v sklopu 1 prevzela do polovice podizvajalec in podjetje T. Predmetni očitek se zavrne, saj navedeno iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, tudi sicer pa naročnik izjave pri preverjanju ponudbe ni mogel upoštevati, saj z njo ni mogel biti seznanjen (podana je bila 10. 9. 2021), kar je po objavi izpodbijane Odločitve na Portalu javnih naročil (6. 9. 2021).

    Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da je upoštevajoč očitke iz zahtevka za revizijo, dejansko stanje popolno, je vlagateljev dokazni predlog za ogled nadomestnega VNC na naslovu podjetja X, zavrnila kot nepotreben, saj je dejansko stanje, ki je relevantno za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, mogoče pravilno in popolno ugotoviti že na podlagi dokumentacije iz postopka javnega naročanja in predrevizijskega postopka, zato izvedba predlaganih dokazov ne bi v ničemer vplivala ali spremenila odločitve Državne revizijske komisije.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal tudi izvedbo ustne obravnave. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni predlagal izvedbe ustne obravnave, zaradi česar pogoj za njeno obvezno izvedbo ni podan. Izvedba ustne obravnave je namreč obvezna le, če njeno izvedbo predlagata tako vlagatelj kot naročnik, torej oba (gl. tretjo poved iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN v povezavi z drugo povedjo iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN). Čeprav lahko Državna revizijska komisija, skladno s prvo povedjo 35. člena ZPVPJN, na pobudo vlagatelja (ali naročnika ali na lastno pobudo) izvede ustno obravnavo z namenom pridobitve natančnejših pojasnil o dejanskih okoliščinah, od katerih je odvisna odločitev v revizijskem postopku, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dejanske okoliščine, dejansko stanje in pravna dejstva, relevantna za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, mogoče pravilno in popolno ugotoviti na podlagi dokumentacije iz postopka javnega naročanja in predrevizijskega postopka, ne da bi bilo treba izvesti še ustno obravnavo. Državna revizijska komisija je zato upoštevajoč drugo poved iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN zavrnila vlagateljevo pobudo za izvedbo ustne obravnave.

    7) Zaključno

    Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja v celoti zavrnila kot neutemeljenega.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    Izbrani ponudnik je 20. 9. 2021 v vlogi, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi revizije. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).
    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
    Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo odločil, da mu mora vlagatelj povrniti stroške postopka, ki so mu nastali zaradi odločanja o zahtevku za revizijo. Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od končne odločitve o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija odločila tudi o naročnikovi zahtevi za povrnitev stroškov.
    Naročnikovo stroškovno zahtevo je potrebno zavrniti že zato, ker naročnik v predrevizijskem postopku na podlagi določb ZPVPJN sprejema odločitve v vlogi organa odločanja oziroma pravnega varstva (1. alineja 2. člena ZPVPJN v povezavi z 28. členom ZPVPJN), ne pa v vlogi stranke predrevizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN), zato do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen.
    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

    Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

    V Ljubljani, dne 20. 10. 2021




    Predsednik senata:
    Marko Medved, univ. dipl. prav.
    član Državne revizijske komisije




    Vročiti (prek portala e-Revizija):
    - vlagatelj po pooblaščencu,
    - naročnik,
    - izbrani ponudnik po pooblaščencu,
    - Ministrstvo za javno upravo.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran