018-155/2021 Pošta Slovenije d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, Marka Medveda kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Naprava za usmerjanje prostih pošiljk (s Kitajske): LISM naprava« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Prime Vision B.V., Olof Palmestraat 10, Delft, Nizozemska (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 11. 10. 2021

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 1. 12. 2020, pod številko objave JN007502/2020-E01 in v Uradnem listu EU dne 2. 12. 2020, pod številko objave 2020/S 235-581145, popravek pa dne 22. 1. 2021, pod številko objave JN007502/2020-K01 in v Uradnem listu EU dne 25. 1. 2021, pod številko objave 2021/S 016-037569.

Naročnik je dne 9. 4. 2021 sprejel in dne 2. 9. 2021 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN007502/2020-ODL01) objavil Odločitev številka 0026/2020/0026/JNB/6 (v nadaljevanju: Odločitev z dne 9. 4. 2021), s katero je ponudniku Tokam d.o.o., Spodnja Ščavnica 74a, Gornja Radgona in ponudniku Toshiba Europe GmbH, Hammfelddamm 4b, Neuss, Nemčija (v nadaljevanju: izbrana ponudnika) priznal usposobljenost za izvajanje javnega naročila, hkrati pa je odločil, da se vlagatelju usposobljenost za izvajanje javnega naročila ne prizna. Iz Odločitve z dne 9. 4. 2021 izhaja, da vlagatelj ne izpolnjuje zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je ponudil dve vrsti optičnega čitalnika OCR (v nadaljevanju: OCR ali OCR sistem), kljub temu da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila variantnih ponudb ne dopušča; v ponudbi je navedel, da se ne zavezuje k zahtevani stopnji odčitavanja poštnih številk in naslovne pošte; ponudbi tudi ni priložil podpisanega in parafiranega vzorca pogodbe, zaradi česar je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno.

Vlagatelj je dne 10. 9. 2021 vložil zahtevek za revizijo in predlagal revizijo Odločitve z dne 9. 4. 2021. Zatrjuje, da navedena odločitev ni pravilna in je v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), saj je njegova ponudba skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar bi mu naročnik moral priznati sposobnost za izvajanje predmetnega javnega naročila in ga povabiti v drugo fazo postopka. Pojasnjuje, da je ponudil dve vrsti OCR sistemov, vsak od navedenih sistemov ima svoje stopnje odčitavanja (poštnih številk in naslovne pošte) in drugačno raven napak, pri čemer zatrjuje, da ena od (opcijsko) ponujenih vrst OCR sistemov v celoti izpolnjuje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa bi lahko izbral zanj ustreznejšega. Navaja, da bi imel naročnik večjo korist, če bi bile pri OCR sistemu stopnje natančnosti branja dosežene z dejansko pošto obdelano na ustreznem sortirniku in kameri med proizvodnjo in ne le med SAT testom na testni plošči. Ker je lahko zagotovilo o stopnji odčitavanja in napak podano šele na podlagi analize večjega nabora slik, je vlagatelj v ponudbo vključil izjavo, da se k zahtevani stopnji natančnosti odčitavanja (90%) v tej fazi postopka ne zavezuje. Poleg tega zatrjuje, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik ni jasno določil, da morajo ponudniki že pri oddaji ponudbe podpisati vzorec pogodbe, zato bi ga lahko naročnik pozval k dopolnitvi ponudbe v tem delu (v potrditev zaveze k pogodbi k zahtevku za revizijo prilaga podpisan vzorec pogodbe).

Iz vpogleda na portal eRevizija je razvidno, da je naročnik izbrana ponudnika obvestil o zahtevku za revizijo. Izbrana ponudnika se o zahtevku za revizijo nista izjasnila.

Naročnik je z Odločitvijo z dne 23. 9. 2021 zavrnil zahtevek za revizijo. Pojasnjuje, da je vlagatelj ponudil dve opciji OCR sistemov, ki dosegata različni stopnji natančnosti odčitavanja in napak, pri čemer ena od ponujenih rešitev ne dosega zahtevanih stopenj odčitavanja, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Druga ponujena rešitev je sposobna dosegati zahtevane stopnje odčitavanja in napak, vendar gre v tem primeru za dve variantni opciji, kar je v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki variantnih ponudb ne dovoljuje. Navaja tudi, da iz ponudbene dokumentacije ni jasno ali končna rešitev vsebuje le en ustrezen OCR sistem. Poudarja, da iz ponudbene dokumentacije vlagatelja izhaja, da le-ta ne jamči doseganja zahtevane stopnje odčitavanja poštnih številk in naslovne pošte, ne po predvidenem SAT testu na »test deck-u« ne po testu pri t.i. živih pošiljkah. Pojasni tudi, da pozivanje na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na podpis vzorca pogodbe, ni bilo smiselno, po tem ko je ugotovil, da ponudba v tehničnem delu ni dopustna.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 29. 9. 2021 in dne 30. 9. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ocenil, da vlagateljeva ponudba v delu, ki se nanaša na ponujeni OCR sistem ni skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v posledici česar je ponudbo vlagatelja označil kot nedopustno in mu ni priznal sposobnosti za sodelovanje v drugi fazi postopka oddaje javnega naročila.

Skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, je ponudba dopustna, kadar (med drugim) ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko (med drugim) preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.

Iz citiranih določil ZJN-3 izhaja, da je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe ta, da mora ponudba ustrezati tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet javnega naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Predmet predmetnega javnega naročila je nabava naprave za usmerjanje prostih pošiljk (s Kitajske) oziroma »Loose Items Sorting Machine« (LISM naprava). Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da so zahteve v zvezi s predmetom javnega naročila razvidne iz tehničnih specifikacij, ki so del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Med drugim je v poglavju 5.7 Optični čitalnik (OCR) določil zahteve glede delovanja OCR sistema naprave, v podpoglavju 5.7.1 Stopnja odčitavanja pa je navedel:

»Na LISM naročnik zahteva prepoznavanje individualnih ID črtnih kod pošiljk (ki se jih posreduje v 'Track & Trace') in usmerjanje pošiljk po številki in imenu naslovne pošte (v navezavi s centralnim registrom naslovnikov, ki ga predloži naročnik) /…/

Stopnja OCR prepoznavanja poštne številke in naslovne pošte mora biti minimalno:
• 90 % s stopnjo napake 0,5 % za pošiljke iz azijskih trgov, in
• 95 % s stopnjo napake 0,5 % za pošiljke iz notranjega prometa (domače).
OCR lahko z namenom povečanja učinkovitosti dokončne usmeritve pošiljk, pri svojem delovanju koristi podatke o pošiljkah iz azijskih trgov v navezavi na APM (carinsko aplikacijo) za pridobivanje ITMATT podatkov (ki vsebujejo podatke o naslovniku). Kljub tej možnosti, mora OCR na SAT testu samostojno doseči zahtevano stopnjo odčitavanja, kateri se je zavezal ponudnik ob oddaji ponudbe (min. 90 %). /…/

Naročnik bo zgoraj navedeni stopnji odčitavanja in prepoznavanja preverjal na SAT testu na način, kot je opredeljen v poglavju »SAT test«, v razpisni dokumentaciji.«

Naročnik je na Portalu javnih naročil med dodatnimi pojasnili z odgovorom z dne 16. 2. 2021 ob 14.31 uri (odgovor številka 31) spremenil zahteve, ki se nanašajo na stopnjo natančnosti OCR prepoznavanja poštne številke in naslovne pošte, in sicer:

»Gre za pošiljke, ki jih srečujemo v rednem procesu. Naročnik spreminja zahtevo glede Read rate na način, da sedaj zahteva 90% stopnjo za oba tokova (mednarodni in domači promet). Naročnik se ne bo opredeljeval do vprašanja, kateri ponudniki na trgu so zmožni dosegati zastavljene zahteve.«

Iz 6. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila »SAT test« izhaja zahteva: »Ponudnik mora na SAT testu dokazati, da je zadostil tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, ponujeni stopnji odčitavanja ter zahtevanemu odstotku tehnične zanesljivosti, h katerim se je zavezal ob oddaji ponudbe.«

Iz citiranih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da je naročnik med drugim določil specifične tehnične zahteve glede tehnične zanesljivosti oziroma natančnosti stopnje odčitavanja poštnih številk in naslovnih pošt, ki jih mora dosegati OCR sistem. Naročnik je zahteval, da mora biti ponujeni OCR sistem sposoben dosegati 90% natančnost branja poštnih številk in naslovne pošte tako za mednarodne kot za domače poštne pošiljke. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja tudi naročnikova zahteva, da se morajo ponudniki ob oddaji ponudbe zavezati k doseganju zahtevanega odstotka tehnične zanesljivosti (navedeno med vlagateljem in naročnikom niti ni sporno).

Državna revizijska komisija je že večkrat ugotovila (npr. v odločitvah v zadevah št. 018-079/2018, 018-196/2019, 018-161/2020), da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna tudi z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe se od ponudnika pričakuje še posebej v delu, v katerem predstavlja predmet, kot enega njenih najpomembnejših elementov, ki se veže na tehnične specifikacije in ki jih (razen izjemoma), upoštevaje šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ni dovoljeno dopolnjevati ali spreminjati. Navedena določba, ki onemogoča posege v predmet ponudbe po roku za oddajo ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo zakon pripisuje ponujenemu predmetu ponudbe. Ponudniki morajo biti zato še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oziroma so dolžni v tem delu ponudbe ravnati s še posebno skrbnostjo.

Med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo vlagatelja, da iz ponudbenega dokumenta »Prime Vision - Technical Proposal – Pošta Slovenije – LISM« (v nadaljevanju: Tehnična ponudba) izhaja, da je vlagatelj ponudil dve opciji OCR sistemov, ki ju poimenuje »Base OCR address Reader« in »Extended OCR address Reader«. Za »Base OCR address Reader« je vlagatelj navedel ocenjeno stopnjo odčitavanja azijskih pošiljk – 90%, domačih pošiljk 85%; za »Extended OCR address Reader« pa ocenjeno stopnjo odčitavanja azijskih pošiljk – 91% in domačih pošiljk – 90%.

V konkretnem primeru je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz vlagateljeve Tehnične ponudbe res izhajata dva OCR sistema in ocenjene stopnje natančnosti odčitavanja ter napak, pri čemer vlagatelj zgolj za sistem »Extended OCR address Reader« ocenjuje, da bi lahko dosegal zahtevano 90% natančnost prepoznavanja poštnih številk in naslovne pošte.

V nadaljevanju Tehnične ponudbe je vlagatelj v zvezi z delovanjem ponujenih OCR sistemov podal naslednji izjavi:
- »At this stage, we cannot guarantee exactly what the reading behaviour of this system will be in real live production.«;

- »All read and error rates provided in this document are NOT BINDING at this stage. Binding read and error rates can be supplied after analysis of a representative image test deck supplied by the customer.«.

Iz citiranega dela ponudbene dokumentacije izhaja, da je vlagatelj izjavil, da na tej stopnji ne more zagotavljati natančnega vedenja branja OCR sistema v realnih pogojih delovanja le-tega, prav tako pa se na tej stopnji ne zavezuje k doseganju (v Tehnični ponudbi) navedenih ocenjenih stopenj odčitavanja (poštne številke in naslovne pošte), saj bi takšno zavezo lahko podal šele po opravljenih analizah nabora slik iz »test deck-a«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji za oba ponujena OCR sistema navedel le ocenjene stopnje natančnosti odčitavanja poštnih številk in naslovne pošte hkrati pa je izjavil, da natančnega vedenja le-teh na tej stopnji ne more zagotavljati in se k doseganju zahtevanih stopenj tehnične zanesljivosti ne zavezuje, kar pa je v nasprotju z zahtevami, ki izhajajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ker iz vlagateljeve ponudba ne izhaja, da se s ponujenim predmetom zavezuje zagotavljati zahtevane stopnje tehnične zanesljivosti in prepoznavanja poštnih številk in naslovne pošte v takšni natančnosti kot je zahteval naročnik in gre v tem delu za pomanjkljivost, ki se nanaša na tehnične specifikacije, v katere skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni dovoljeno posegati, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in lastnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev, ni obravnaval kot dopustne ter zato vlagatelju ni priznal sposobnosti za sodelovanje v drugi fazi postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je že na podlagi obravnave navedb v zvezi z izpolnjevanjem tehničnih zahtev, ki se nanašajo na tehnično zanesljivost OCR sistema ugotovila, da vlagateljeva ponudba ni skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato ostalih navedb vlagatelja (ki grejo v smeri vprašanja ali gre za variantne ponudbe in vprašanja morebitne obveznosti naročnika na pozivanje k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na podpis vzorca pogodbe) vsebinsko ni obravnavala. Njihova vsebinska presoja namreč ne bi več mogla vplivati na ugotovitev, da ponudba vlagatelja ni dopustna že iz razloga neizpolnjevanja tehničnih zahtev.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, dne 11. 10. 2021



Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti (prek portala eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrana ponudnika,
- RS MJU.

Vložiti: v spis zadeve, tu.

Natisni stran