018-146/2021 Občina Šentjur

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Ureditev LC 396082 Drobinsko - Loka pri Žusmu in LC 396083 Loka pri Žusmu - Sodna vas, na odseku do meje z Občino Šmarje pri Jelšah«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba KIT-AK, gradnje, d.o.o., Kidričeva ulica 28, 3250 Rogaška Slatina, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA ŠENTJUR, Mestni trg 10, 3230 Šentjur (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 10. 2021

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 27. 8. 2021 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o izločitvi vseh ponudb, št. 430-0082/2021 z dne 20. 8. 2021.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.225,28 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo dne 24. 6. 2021 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN004282/2021-W01.

Naročnik je dne 20. 8. 2021 sprejel Odločitev o izločitvi vseh ponudb, s katero je sodelujoče ponudnike obvestil, zakaj je vsako od prejetih ponudb zavrnil kot nedopustno. V zvezi s ponudbo vlagatelja je navedel, da je pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovil, da v ponudbi ni predloženih treh menic in treh meničnih izjav, kot je bilo zahtevano z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Omenjena odločitev je bila dne 20. 8. 2021 objavljena na Portalu javnih naročil pod št. objave JN004282/2021-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je dne 27. 8. 2021 vložil Zahtevek za revizijo. Naročniku oz. Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi ter razveljavi Odločitev o izločitvi vseh ponudb, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma navaja, da je izpodbijana odločitev neustrezno obrazložena, saj naročnik v odločitvi ni zmogel navesti, ali (in v kakšnem številu) je vlagatelj predložil menice. Iz izpodbijane odločitve namreč ni razvidno, ali vlagatelj zavarovanja za resnost ponudbe sploh ni predložil ali pa je v zavarovanje predložil le premalo menic in meničnih izjav. V izogib kakšnemu koli dvomu, vlagatelj poudarja, da je zavarovanje pravočasno predložil, in sicer je po pošti naročniku do roka za prejem ponudb dostavil eno menico in eno menično izjavo za zavarovanje resnosti svoje ponudbe. Dalje vlagatelj navaja, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki ureja zavarovanje za resnost ponudbe, nejasna, saj je ista zahteva na več mestih dokumentacije urejena različno, in sicer se pojavlja v dveh (oz. celo treh) medsebojno neskladnih in nasprotujočih si oblikah – po večini v edninski obliki, izjemoma, v dveh odstavkih pa v množinski obliki, nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa v skladu s prakso Državne revizijske komisije ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov. To pomeni, da bi naročnik vlagateljevo razumevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da je treba predložiti eno menico in eno menično izjavo, moral šteti za pravilno in utemeljeno, takšno zahtevo pa je vlagatelj tudi izpolnil. Da je bilo vlagateljevo razumevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da je bilo treba za resnost ponudbe predložiti eno menico in eno menično izjavo, stvarno utemeljeno, pa izhaja tudi iz narave zavarovanja za resnost ponudbe in še posebej iz logike njenega unovčenja. Unovčenje zavarovanja za resnost ponudbe je namreč enkratno opravilo, ki ne omogoča delitve tega zavarovanja, niti unovčitve tega zavarovanja po delih. Drugače pa je npr. pri zavarovanju za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ali (še zlasti) pri zavarovanju za odpravo napak v garancijskem roku.

Naročnik je dne 6. 9. 2021 sprejel Sklep (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je zavrnil tako vlagateljev zahtevek za revizijo, kot tudi vlagateljev zahtevek za povračilo stroškov. Naročnik uvodoma pojasnjuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo pravilno navaja, da je naročniku dostavil samo eno menico in eno menično izjavo, zato ni razumljivo, zakaj vlagatelj naročniku očita neustrezno obrazloženost Odločitve o izločitvi vseh ponudb v tem delu. Dalje naročnik povzema posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter navaja, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila jasno določa, kaj je instrument zavarovanja za resnost ponudbe (tj. menica), prav tako pa tudi, koliko menic z meničnimi izjavami morajo ponudniki predložiti (tj. tri). Jasnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila potrjuje tudi dejstvo, da nobeden od ostalih petih ponudnikov ni imel težav glede razumevanja navodil v tem delu, saj so prav vsi ostali ponudniki predložili po 3 menice in 3 menične izjave. Tudi sicer je povsem pravilno in logično, da obrazec Vzorec zavarovanja omenja menico in menično izjavo v ednini, saj z vzorcem ni mogoče zahtevati treh menic ali treh meničnih izjav. Glede vlagateljevega očitka o nelogičnosti naročnikove zahteve, da morajo ponudniki za resnost ponudbe predložiti več kot eno menico, naročnik pojasnjuje, da ta očitek ne more biti predmet vsebinske presoje, saj bi lahko vlagatelj preko Portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 9. 9. 2021. Vlagatelj prereka odločitev naročnika ter vztraja pri očitkih iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 9. 9. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.
Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je nesporno, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil eno menico in eno menično izjavo za resnost ponudbe, sporno pa je, ali je s takšnim postopanjem izpolnil naročnikove zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vezane na finančno zavarovanje za resnost ponudbe. Naročnik namreč zatrjuje, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno izhaja, da so morali ponudniki za zavarovanje resnosti ponudbe predložiti tri menice in tri menične izjave.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja glede neobrazloženosti izpodbijane odločitve.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve v zadevah, št. 018-096/2016, 018-163/2016, 018-134/2017, 018-218/2017, 018-004/2018 itd.), je namen odločitve o (ne)oddaji javnega naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. V tem okviru se za obrazložitev ne zahteva, da bi bila vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da je ponudnikom omogočena seznanitev z utemeljitvijo odločitve in preverba zakonitosti le-te, s čemer je na eni strani ponudnikom dana možnost zaščite svojih pravic in pravnih interesov, na drugi strani pa je organu pravnega varstva omogočena presoja zakonitosti takšne odločitve (v kolikor je zahtevana).

V obravnavanem primeru je naročnik v obrazložitvi Odločitve o izločitvi vseh ponudb glede vlagateljeve ponudbe zapisal, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil treh menic in treh meničnih izjav, kot je bilo zahtevano z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Izhajajoč iz vsebine odločitve o (ne)oddaji naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj lahko nedvoumno ugotovil, da naročnik oceno o nedopustnosti njegove ponudbe izvaja iz ugotovitve o neizpolnjevanju zahteve, vezane na predložitev zavarovanja za resnost ponudbe. Navedeno je razvidno tudi iz zahtevka za revizijo. Četudi je izpostavljeno ugotovitev naročnika, kot pravilno navaja vlagatelj, mogoče razumeti na način, da vlagatelj zavarovanja za resnost ponudbe sploh ni predložil, kot tudi na način, da je v zavarovanje predložil premalo menic in meničnih izjav, je treba upoštevati, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo navajal dejstva ter predlagal dokaze v izkaz neobstoja tako prvega, kot tudi drugega razloga. Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo zatrjeval, da je predložil eno menico in eno menično izjavo, kar je dokazoval s povratnico, hkrati pa je tudi utemeljeval, zakaj je potrebno šteti, da je s tem izpolnil vse naročnikove zahteve. Državna revizijska komisija zato ni mogla slediti vlagateljevim navedbam, da naročnikova odločitev o oddaji naročila ni ustrezno obrazložena (zaradi česar bi bilo vlagateljevo uveljavljanje pravnega varstva oteženo ali onemogočeno).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, da je s tem, ko je predložil eno menico in eno menično izjavo za resnost ponudbe, izpolnil vse naročnikove zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da je naročnikova dolžnost, da pripravi jasno in nedvoumno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Načelo transparentnosti javnega naročanja (med drugim) zahteva, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109). Pri presoji ponudb mora naročnik upoštevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane.

Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le tako lahko ponudniki pripravijo dopustno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, kot to navaja tudi vlagatelj, nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Če je zahteva zapisana splošno in ohlapno ali tako, da dopušča več možnih razlag, je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča. Na drugi strani je potrebno zahtevo, ki je jasna, razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije in kot so ga lahko razumeli tudi vsi običajno skrbni gospodarski subjekti. Nasprotno ravnanje naročnika pomeni kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Glede na trditveno podlago strank je tako v obravnavanem primeru potrebno presoditi, ali dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila dopušča interpretacijo, za katero se zavzema vlagatelj v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik zahteve glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe določil v poglavjih Povabilo k oddaji ponudbe, Finančna zavarovanja ter Vsebina ponudbene dokumentacije.

V Povabilu k oddaji ponudbe je naročnik med drugim določil:

»Za pravilnost ponudbe mora ponudnik predložiti naslednjo izpolnjeno dokumentacijo:
- […]
- v pisni obliki do roka oddaje ponudb predložiti menico in menično izjavo za resnost ponudbe na način osebno ali po pošti na naslov OBČINA ŠENTJUR, Mestni trg 10, 3230 Šentjur.

Menica in menična izjava morata v pisni obliki v vložišče naročnika prispeti do navedene ure oddaje ponudb, v nasprotnem primeru bo ponudba in ostali del ponudbe v informacijskem sistemu e-JN izločena kot nedopustna.«

V poglavju Finančna zavarovanja, v podpoglavju Zavarovanje za resnost ponudbe, je naročnik med drugim določil:

»Instrument zavarovanja: bianco menica z menično izjavo.

[…]

Ponudnik mora predložiti originalno zavarovanje za resnost, skladno z zgoraj navedenimi zahtevami in vzorcem zavarovanja, ki je sestavni del razpisne dokumentacije v pisni obliki. V primeru, da ponudnik zavarovanja ne bo predložil ali bo predložil zavarovanje, ki ni skladno z zahtevami naročnika in zato ni v celoti unovčljivo skladno z navedenimi zahtevami, bo naročnik takšno prijavo/ponudbo zavrnil.

Ponudnik mora ponudbi priložiti bianco menico z meničnima izjavo s pooblastilom za izpolnitev ter unovčenje. Menična izjava za resnost ponudbe mora biti izstavljena skladno z vzorcem menične izjave iz razpisne dokumentacije.

[…]

Naročnik zahteva predložitev 3 menic s priloženimi meničnimi izjavami zaradi zagotovitve višje stopnje zmožnosti unovčevanja predloženega instrumenta finančnega zavarovanja (primeroma, vendar ne izključno: zaradi nelikvidnosti ponudnika v trenutku unovčevanja, ipd.). Naročnik bo tako morebitno unovčenje menic izvedel na način, da skupen unovčeni znesek na podlagi vseh izročenih menic ne bo presegel višine finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, kolikor je to določeno v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.«

V poglavju Vsebina ponudbene dokumentacije je naročnik med drugim določil, da »ponudbeno dokumentacijo sestavljajo spodaj našteti dokumenti, ki morajo po vsebini in obliki ustrezati obrazcem in drugim navodilom iz razpisne dokumentacije…«, pri čemer je dalje v tabeli pod zap. št. 18, v stolpcu »Naziv« določil »Vzorec menične izjave za resnost ponudbe«, v stolpcu »Opombe« pa je navedel »Original bianco menica z menično izjavo. Ponudnik mora predložiti 3 (tri) bianco menic in 3 (tri) meničnih izjav«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ob upoštevanju vseh prej citiranih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in okoliščin konkretnega primera ni mogoče slediti stališču naročnika, da je v dokumentaciji jasno in nedvoumno določeno, da morajo ponudniki za zavarovanje resnosti ponudbe priložiti tri (3) menice in tri (3) menične izjave. Kot pravilno navaja vlagatelj, je naročnikova zahteva glede števila predloženih menic in meničnih izjav na več mestih dokumentacije urejena različno, in sicer je uporabljena tako edninska oblika (tj. »menica in menična izjava« oz. »menica z menično izjavo«), kot tudi množinska oblika (tj. »tri menice in tri menične izjave«) oz. na enem mestu celo delno dvojinska oblika (»menica z meničnima izjavo«). V obravnavanem primeru tako ni mogoče zaključiti, da sporna zahteva dopušča le eno razlago (tj. tisto, v skladu s katero je ponudbo vlagatelja ocenjeval naročnik), pač pa je potrebno ugotoviti, da le-ta ni jasna in nedvoumna in dopušča več možnih razlag, pri čemer je po oceni Državne revizijske komisije kot eno od možnih razlag mogoče sprejeti tudi vlagateljevo razlago, v okviru katere za zavarovanje resnosti ponudbe zadošča predložitev ene menice in ene menične izjave.

Državna revizijska komisija na tem mestu še dodaja, da ni mogoče slediti naročnikovi navedbi, da nobeden od ostalih petih ponudnikov ni imel težav glede razumevanja navodil v tem delu ter da so vsi v ponudbi predložili tri menice in tri menične izjave. Kot je namreč razvidno iz obrazložitve Odločitve o izločitvi vseh ponudb tudi ponudnik GIC GRADNJE d.o.o., Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina, v svoji ponudbi ni predložil treh menic in treh meničnih izjav.

Ker je vlagatelj v svoji ponudbi predložil eno menico in eno menično izjavo za resnost ponudbe,
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s takšnim postopanjem izpolnil sporno zahtevo naročnika v mejah njene dopuščene razlage. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni ravnal skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno.

Državna revizijska komisija je zato zahtevku za revizijo, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o (ne)oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o izločitvi vseh ponudb, št. 430-0082/2021 z dne 20. 8. 2021.

Z razveljavitvijo Odločitve o izločitvi vseh ponudb se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka napotuje, da upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, ter sprejme katero od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 1.000,00 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku (vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za posvet s stranko in za pregled listin oz. dokumentacije, saj so v tar. št. 39 OT opredeljene storitve, ki niso že zajete v drugih tarifnih številkah (torej samostojne storitve). Ker pa sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez posveta s stranko in pregleda listin oz. dokumentacije, gre šteti, da so navedeni stroški posveta s stranko ter pregleda listin oz. dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, zaradi česar ne gre za samostojne storitve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 3.225,28 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 5. 10. 2021



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije





Vročiti (e-Revizija):
- pooblaščenec vlagatelja,
- naročnik,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran