018-141/2021 SŽ - Vleka in tehnika, d. o. o.
Številka: 018-141/2021-4Datum sprejema: 27. 9. 2021
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata, Sama Červeka kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti »Splošno blago in orodje« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj LMM Profesional, d. o. o., IOC Zapolje I 31, Logatec (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika SŽ - Vleka in tehnika, d. o. o., Zaloška cesta 217, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 27. 9. 2021
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi merilo »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika«, ki je določeno v 6. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.894,50 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
Obrazložitev:
Vlagatelj je v zvezi z naročilom male vrednosti (objava obvestila o javnem naročilu 6. 8. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005414/2021-W01) 25. 8. 2021 ob 10.22, kar je pred potekom roka za prejem ponudb (25. 8. 2021 do 12. ure; točka IV.2.2 obvestila o javnem naročilu), prek portala eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 24. 8. 2021 in predlagal razveljavitev merila »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika«, ki je določeno v 6. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, saj da je določeno diskriminatorno in nesorazmerno, pri čemer prevzem v poslovalnici tudi ne zgotavlja nikakršne ekonomske prednosti od dobave na lokacijo naročnika, niti naročnik ni v zvezi s poslovalnicami določil zahteve glede obsega blaga, kar vse določenim ponudnikom zagotavlja ugodnejše pogoje zaradi možnosti ponujanja višjih cen, s tem pa se dosega prepovedan učinek omejevanja konkurence med ponudniki. Vlagatelj je uveljavljal tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je predlagal, da Državna revizijska komisija zasliši vlagateljevega zakonitega zastopnika in uporabi možnosti iz 32. člena ZPVPJN.
Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 60402-24/2021-2 z dne 3. 9. 2021, ki je bil objavljen 3. 9. 2021 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- je merilo povezano s predmetom naročila, ker mu poslovalnice omogočajo lasten prevzem blaga, pričakovati pa je tudi mogoče, da bodo dobave pravočasne ali celo hitrejše zaradi krajših razdalj,
- blago, ki ga nabavlja po naročilu male vrednosti, uporablja pri servisiranju vozil in je opravljanje teh storitev izjemnega pomena za nemoten železniški promet, zato bližina poslovalnic zanj predstavlja ekonomsko prednost (nižji stroški ali hitrejši lasten prevzem blaga v primeru urgentnega servisiranja vozil), pri čemer »nekatere vrste blaga, ki so predmet tega javnega naročila, v določenih primerih potrebuje nemudoma in zato dobava v roku 24h (kot je določen rok dobave za nujna naročila) za naročnika ni sprejemljiva«,
- je v primeru ponudnika z več poslovalnicami mogoče pričakovati, da ima nižje stroške z dostavo, ki mora biti všteta v ceno ponujenega blaga, zato lahko »upravičeno pričakuje«, da bo prejel ekonomsko ugodnejšo ponudbo,
- bližnje poslovalnice omogočajo hitrejši lastni prevzem v urgentnih primerih servisiranja vozil, zaradi česar se zmanjša možnost zaustavitve železniškega prometa, saj bi njegova zaustavitev pomenila težavo »tako z vidika organizacije železniškega prometa, kot tudi z ekonomskega vidika v smislu pogodbenih kazni v primeru nepravočasno opravljenega servisa vozila, ki povzroči tovrstno zaustavitev prometa«,
- je merilo »dosledno« opisano in ovrednoteno, omogoča pa tudi »transparentno in nediskriminatorno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter objektivno artikulirano in medsebojno primerljivo odločitev o oceni posamezne ponudbe«,
- so poslovalnice določene kot merilo in ne pogoj, zato ponudbo lahko oddajo tudi tisti gospodarski subjekti, ki nimajo poslovalnic v krajih, ki jih je naštel v merilu,
- je po merilu »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika« mogoče doseči le 20 točk, po merilu cena pa 80 točk, kar je določil z namenom širitve konkurence,
- predložene ponudbe dokazujejo, da bližina poslovalnic vpliva na ugodnejšo ceno zaradi manjših stroškov dostave.
Naročnik je 3. 9. 2021 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 9. 2021, ki jo je vložil 7. 9. 2021 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.
Državna revizijska komisija je na podlagi zahtevka za revizijo in dokumentacije, ki ju je naročnik posredoval na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, ugotovila dejansko stanje, ki je relevantno za rešitev zadeve, zato ni posebej odločala še o vlagateljevem predlogu za uporabo 32. člena ZPVPJN.
Državna revizijska komisija je zavrnila dokazni predlog za zaslišanje vlagateljevega zakonitega zastopnika, ki naj bi se izjavil o tem, da želi vlagatelj predložiti ponudbo in da je zaradi meril postavljen v slabši položaj kot drugi ponudniki, ne da bi za to obstajali utemeljeni in zakoniti razlogi. Državna revizijska komisija je namreč upoštevala, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pred potekom roka za prejem ponudb in izpodbijal zakonitost enega izmed meril, kar zadostuje za obravnavo zahtevka za revizijo. (Ne)zakonitost ni dejstvo, temveč pravni zaključek, ki ga je treba narediti na podlagi ugotovljenih dejstev.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Vlagatelj je pred potekom roka za prejem ponudb (25. 8. 2021 do 12. ure; točka IV.2.2 obvestila o javnem naročilu) vložil zahtevek za revizijo in uveljavljal, da je naročnik določil enega izmed meril v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), čemur je naročnik nasprotoval.
Naročnik oddaja naročilo male vrednosti blaga (točka II.1.3 obvestila o javnem naročilu), ki je razdeljeno v tri sklope (točki II.1.4 in II.1.6 obvestila o javnem naročilu v povezavi s točkami II.2 obvestila o javnem naročilu in sedmi odstavek točke 1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, str. 3, razdelek »Ponudba za del razpisanega javnega naročila« v povezavi z obrazcem 2 Predračun, str. 23–24, tabela na str. 24): »Potrošni material« (sklop 1), »Brusni material« (sklop 2) in »Orodje« (sklop 3), pri čemer je »specifikacija blaga« »priloga k razpisnemu obrazcu Predračun (Obrazec 2)« (peti odstavek točke 1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, str. 3). »Posodobljena priloga ponudbenega predračuna (Ponudbeni predračun s specifikacijo blaga s količinami v xlsx obliki)« je bila dostopna z objavo obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku 16. 8. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005414/2021-K01 (gl. točki VII.1.2 in VII.2). Iz priloge ponudbenega predračuna v formatu .xlsx je razvidno, da je naročnik naštel blago v sklopu 1 pod 111 zaporednimi številkami, v sklopu 2 pod 62 zaporednimi številkami in v sklopu 3 pod 508 zaporednimi številkami.
Kot izhaja iz sedmega odstavka točke 1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 3), »ponudnik lahko odda ponudbo za celotno javno naročilo ali za posamezen sklop. Za posamezen sklop morajo biti ponujene vse pozicije.« Naročnik je v osmem, devetem, desetem in enajstem odstavku točke 1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 3), ki so vključeni pod mednaslov »Rok dobave«, navedel:
»Izbrani ponudnik se zavezuje, da bo blago dobavljal sukcesivno, na podlagi pisnega odpoklica s strani naročnika (poslanega po e-pošti), razen v tistih primerih, ko bodo predstavniki naročnika prevzemali blago v poslovalnicah.
Izbrani ponudnik bo naročeno blago dostavil na zahtevano lokacijo najkasneje v roku 5 (petih) delovnih dni, od dneva prejema pisnega naročila.
Rok dobave za naročila, ki jih bo naročnik označil kot NUJNA, je 24 ur od prejema pisnega naročila.
Naročnik bo skladno s pogodbenimi določili izvajal odpoklice (po e-pošti), kjer bo navedel vrsto in količino blaga ter dan prevzema oziroma rok in lokacijo dostave.«
Naročnik je v 3. členu vzorca pogodbe (str. 32 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe) določil:
»Prodajalec se obvezuje, da bo naročeno blago v celoti dobavil kupcu na dostavno mesto naročnika, najpozneje v 5 delovnih dneh oziroma 24 urah za naročila, ki so označena kot NUJNO, od prejema pisnega naročila (po pošti, e-pošti).
Prodajalec bo kupcu omogočil nabavo blaga tudi v svojih poslovalnicah, v mestih, kjer jih ima.«
Naročnik je v točkah II.2.5 obvestila o javnem naročilu navedel, da »cena ni edino merilo za oddajo naročila in vsa merila so navedena le v razpisni dokumentaciji«. Iz točk II.2.5 obvestila o javnem naročilu tako izhaja, da je naročnik napotil na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (tu Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe). Naročnik je v 6. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 11–12) navedel, da bo izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo z uporabo merila »Cena«, po katerem lahko ponudba prejme največ 80 točk, in merila »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika«, po katerem lahko ponudba prejme največ 20 točk. Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe se v delu, ki se nanašajo na merilo »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika«, glasijo (str. 11–12):
»"Poslovalnice ponudnika": Kot merilo se uporabijo poslovalnice ponudnika, ki se nahajajo v istem mestu, kot so organizacijske enote naročnika (družbe) in prodajajo blago, ki je predmet tega razpisa. Ponudnik, ki ima svoje poslovalnice (lahko so tudi franšize) v vseh mestih kot so organizacijske enote naročnika (to je Pmax, v številu) prejme največ točk, to je 20, ostali ponudniki ustrezno manj.
Največje število točk za mesta in relacije je 20.
Vsako mesto šteje po 2,5 točki.
Pmax = 20 točk (8 mest)
Ponudnik prejme točke le, če ima poslovalnice v navedenih mestih:
Ljubljana, Maribor, Ptuj, Dobova, Divača, Koper, Nova Gorica, Novo mesto
Ponudnik, ki ima poslovalnice (trgovine) v vseh 8 navedenih mestih prejme največ 20 točk.
Ponudnik, ki ima poslovalnice v manj kot 3 navedenih mestih prejme 0 točk.
Način dokazovanja:
Kot ustrezen dokaz mora ponudnik priložiti izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo (Obrazec 10), ki je sestavni del te razpisne dokumentacije.«
Obrazec 10 (str. 42 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe), naslovljen »Seznam poslovalnic ponudnika«, vsebuje izjavo, ki jo ponudniki podajo pod kazensko in materialno odgovornostjo, da »imamo poslovalnice (trgovine) v naslednjih mestih in naslednjih relacijah, na katerih so tudi organizacijske enote naročnika in v katerih ponujamo blago, ki je predmet tega razpisa«, tej izjavi pa sledi tabela, v kateri ponudniki navedejo »Naslov poslovalnice« glede na razdelke iz stolpcev »Zap. št.« (od 1 do 8) in »Mesto« (Ljubljana, Maribor, Ptuj, Dobova, Divača, Koper, Nova Gorica, Novo mesto).
Naročnik je v zvezi z naročilom male vrednosti ponudnike seznanil tudi z dodatnimi informacijami, ki so bile na portalu javnih naročil objavljene kot odgovori na vprašanja ponudnikov in so postale del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Tako je naročnik med drugim:
- na predlog:
»Prosimo, da umaknete diskriminatorno merilo 20 % poslovalnice naročnika. Glede na to, da imate zahtevo po dostavi blaga na vaše lokacije v 5 dneh in 24 za nujne dostave, je takšno merilo brezpredmetno. Razen, če seveda želite prejeti samo eno ponudbo točno določenega ponudnika, tako kot pri razpisu za SŽ Infrastruktura - Splošno trgovsko blago, kjer ste prejeli samo eno ponudbo. Ste pa imeli navedena enaka merila in pokazali, da omejujete konkurenco, s tem pa možnost, da prejmete konkurenčne cene.«
13. 8. 2021 ob 9.45 na portalu javnih naročil odgovoril:
»V razpisni dokumentaciji je navedeno, da bo naročnik blago v poslovalnicah ponudnika prevzemal sam ali pa določil lokacijo dostave, kamor je ponudnik dolžan blago dostaviti v zahtevanem roku. Zaradi zagotavljanja delovnih procesov so te zahteve za naročnika pomembne, zato se je tudi odločil za merilo poslovalnic ponudnika v bližini lokacije naročnika. Meril naročnik ne bo spreminjal«,
- na vprašanje:
»V RD imate pri merilih navedbo:
Ponudnik prejme točke le, če ima poslovalnice v navedenih mestih:
Ljubljana, Maribor, Ptuj, Dobova, Divača, Koper, Nova Gorica, Novo mesto
Glede na to, da Dobova ni mesto, niti občina, kot npr. Divača, ampak je manjše naselje v občini Brežice, ali priznate kot lokacijo v bližini lokacije naročnika mesto Brežice?«
pa je 13. 8. 2021 ob 9.49 na portalu javnih naročil odgovoril:
»Naročnik bo za lokacijo poslovalnice v kraju Dobova priznal kot ustrezno tudi poslovalnico v Brežicah.«
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik določil, da ponudba po merilu »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika« lahko prejme točke, če se ponudnikova poslovalnica (ali franšiza) nahaja v krajih brez alternative (tj. Ljubljana, Maribor, Ptuj, Divača, Koper, Nova Gorica in Novo mesto) in kraju z alternativo (tj. Dobova ali Brežice). Naročnik je z določitvijo teh krajev določil položaj, zaradi katerega ponudba, ki jo predloži ponudnik, ki nima poslovalnice (ali franšize) v vsaj treh teh krajih, ne more prejeti točk. Poslovalnice (ali franšize) v vsaj treh izpostavljenih krajih so v primeru tega naročila male vrednosti torej element, zaradi katerega naročnik ponudbe medsebojno primerja in s tem razlikuje, in sicer v primeru tega naročila male vrednosti po merilu »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika«. Odgovoriti pa je treba še na vprašanje, ali ima naročnik za tako primerjavo in s tem razlikovanje ponudb na podlagi tega merila podlago v ZJN-3.
Naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe (prvi odstavek 84. člena ZJN-3). Ekonomsko najugodnejša ponudba se skladno z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ta zakon, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Takšna merila lahko na primer vključujejo:
a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in pogoje v zvezi z njim;
b) organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila;
c) poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del, postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del.
Merila za oddajo javnega naročila morajo biti skladno s petim odstavkom 84. člena ZJN-3 nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila. Šteje se, da so merila povezana s predmetom javnega naročila, če se nanašajo na gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom, in sicer v katerem koli pogledu in na kateri koli stopnji njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s posebnim postopkom proizvodnje, zagotavljanja ali trženja teh gradenj, blaga ali storitev, ali s posebnim postopkom za drugo stopnjo njihove življenjske dobe, tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih.
Merila za oddajo javnega naročila skladno s šestim odstavkom 84. člena ZJN-3 ne smejo imeti za posledico, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svobodna izbira. Merila za izbiro morajo zagotoviti možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se oceni, kako ponudba izpolnjuje merila za oddajo javnega naročila. V primeru dvoma mora naročnik preveriti točnost informacij in dokazil, ki jih je glede meril za oddajo javnega naročila predložil ponudnik.
Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila skladno s sedmim odstavkom 84. člena ZJN-3 določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene. Navedene uteži se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko. Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.
Ker je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, ki ga je določil naročnik, sestavljeno iz dveh meril in ne le cene (prim. prvo poved iz sedmega odstavka 84. člena ZJN-3 v delu, ki se nanaša na izjemo), je naročnik skladno s prvo povedjo iz sedmega odstavka 84. člena ZJN-3 določil temu drugemu merilu (tj. merilu »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika«) relativno utež v obsegu 20 odstotkov (od vseh možnih točk). Naročnik je to merilo tudi opisal, da je mogoče ugotoviti, kako ponudba lahko prejme točke po tem merilu. Čeprav je iz besedila »na primer« iz druge povedi iz drugega odstavka 84. člena ZJN-3 razvidno, da so merila, ki jih lahko naročnik določi za ocenjevanje ponudb po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba iz prvega odstavka 84. člena ZJN-3, določena primeroma (eksemplifikativno) in torej zanje ne velja zaprt sistem (torej merila niso določena taksativno), merila za oddajo naročila skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 84. člena ZJN-3 ne smejo imeti za posledico, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svobodna izbira, temveč morajo skladno z drugo povedjo iz šestega odstavka 84. člena ZJN-3 zagotoviti možnost učinkovite konkurence, glede na prvo poved iz petega odstavka 84. člena ZJN-3 pa morajo biti tudi nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila. Te značilnosti, ki jih morajo izpolnjevati merila, so kumulativne narave. Iz navedenega je tako razvidno, da čeprav poslovalnice ponudnika niso določene kot pogoj, kot je pravilno navedel naročnik (dokument »Odločitev« št. 60402-24/2021-2 z dne 3. 9. 2021, str. 5), zaradi česar kljub morebitni odsotnosti poslovalnic ponudnika (ali franšiz) v krajih, ki jih je določil naročnik, ponudnik lahko še vseeno pridobi naročilo male vrednosti, Državna revizijska komisija opozarja, da zaradi tega ni mogoče že šteti, da je naročnik ravnal skladno z ZJN-3, saj so v 84. členu ZJN-3 določena pravila, ki jih mora naročnik upoštevati pri določanju meril.
Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku (dokument »Odločitev« št. 60402-24/2021-2 z dne 3. 9. 2021, str. 3), da je v Navodilih ponudnikom za pripravo ponudbe določil, da bo blago tudi sam prevzemal, saj to izhaja iz osmega odstavka točke 1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 3). Enako je mogoče zaključiti na podlagi drugega odstavka 3. člena vzorca pogodbe (str. 32 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe), saj je iz možnosti naročnikovega nabave v poslovalnici mogoče tudi sklepati, da bi naročnik nabavljeno blago v poslovalnici sam prevzel. Državna revizijska komisija dodaja, da za rešitev zadeve ni pomembno, ali je treba prevzemu v poslovalnici pripisati sekundarni pomen (zahtevek za revizijo, str. 9–11) ali ne (dokument »Odločitev« št. 60402-24/2021-2 z dne 3. 9. 2021, str. 3–4), temveč je pomembno samo to, ali je naročnik določil merilo »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika« skladno z ZJN-3. Državna revizijska komisija k temu dodaja, da ne iz objave obvestila o javnem naročilu ne iz Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (torej dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) sicer ni razvidno, da bi naročnik določil kakšne zahteve za npr. obratovanje poslovalnic (npr. dnevi, ko morajo biti odprte, ali delovni čas) ali stanje zalog oziroma zagotavljanje zalog, niti ni povsem jasno, kakšen obseg blaga naj bi bil na razpolago v poslovalnicah, saj je iz merila razvidno le, da se v poslovalnicah »prodaja[…] blago, ki je predmet tega razpisa«. Že iz tega je treba razbrati, da naročnik z merilom »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika« nagrajuje ponudbe zaradi ponudnikovega položaja, ker razpolaga s poslovalnicami (ali franšizami), ne da bi bila sicer hkrati relevantna vsebina tega ponudnikovega položaja, ki bi bila lahko povezana s predmetom naročila male vrednosti. Iz merila »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika«, ki ga je naročnik določil, bi tako bila enako vrednotena položaja ponudnika s poslovalnicami, ki bi bile dostopne en dan na teden po eno uro, s položajem ponudnika s poslovalnicami, ki bi bile dostopne šest dni na teden čez cel dan. Poleg tega je iz besedila, da poslovalnice ponudnika »prodajajo blago, ki je predmet tega razpisa«, mogoče sklepati, da je naročnik tudi določil vrsto te poslovalnice, saj je iz glagola »prodajajo« mogoče sklepati, da je taka poslovalnica organizirana kot trgovina in ne bi zadoščal npr. le prevzemni center, ker bi se nakup opravil na daljavo. Navedeno omogoča sklepanje, da je naročnik še dodatno omejil krog ponudnikov. Državna revizijska komisija še dodaja, da ni ugotavljala, ali bi bilo treba šteti, da naročnik z merilom »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika« ne ocenjuje ponudb, temveč v resnici položaj ponudnika in s tem njegovo sposobnost.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikovih navedb iz dokumenta »Odločitev« št. 60402-24/2021-2 z dne 3. 9. 2021 (str. 4), ko je naročnik navedel, da »nekatere vrste blaga, ki so predmet tega javnega naročila, v določenih primerih potrebuje nemudoma in zato dobava v roku 24h (kot je določen rok dobave za nujna naročila ni sprejemljiva. Blago, ki je predmet tega javnega naročila, naročnik namreč uporablja pri servisiranju vozil, pri čemer poudarja, da je opravljanje tovrstnih servisnih storitev izjemnega pomena z vidika zagotavljanja nemotenega železniškega prometa, predvsem pa varnosti v okviru izvajanja le tega. Ker pri izvajanju železniškega prometa lahko okvara ali navsezadnje zaustavitev enega vozila, ki ni pravočasno servisirano, predstavlja posledično znatno škodo v primeru zaustavitve celotnega prometa, je takojšnja reakcija v smislu servisnih storitev nujna, za izvajanje teh storitev pa je razumljivo predpogoj ustrezno orodje (predmet tega javnega naročila), ki je se pri izvajanju te storitev uporablja. Iz tega sledi, da bližina poslovalnic ponudnika, ki ponuja blago, ki se uporablja pri izvajanju opisanih servisnih storitev, nedvomno predstavlja ekonomsko prednost iz več vidikov«, razvidno, da že naročnik ponuja tolmačenje, ki (neodvisno od pripombe Državne revizijske komisije, ali merilo »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika« ocenjuje ponudbe ali pa v resnici položaj ponudnika in s tem njegovo sposobnost) kaže vsaj na to, da »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika« kot merilo ni sorazmerno, kot je zahteva iz prve povedi iz petega odstavka 84. člena ZJN-3 in kot enako izhaja iz temeljnega načela sorazmernosti iz 8. člena ZJN-3. Kot izhaja iz citiranega naročnikovega odgovora, je naročnik sam izpostavil krajši čas dobave od 24 ur kot pomemben le za nekatere vrste blaga (orodja) in za le določen namen (servisiranje vozil). Vsebino citiranih naročnikovih navedb bi bilo tako mogoče razumeti v povezavi s sklopom 3, ne pa vsaj v povezavi s sklopom 1, saj ni jasno, da oziroma kako bi lahko nabava blaga z opisi npr. »Metla sirkova velika / 5x vezana «, »KRPA GOBASTA TOP 3X1«, »METLICA ZA WC S POSODO«, »Pipa vodovodna vrtna 1/2" kroglična z izlivom KP502 dolga ročica«, »Zemlja za rože 70 l« ali »VREČKA NOSILNA ZA GOSPODINJSTVO 5-6 KG V ROLI 200/1« služila servisiranju vozil in da bi nezmožnost prevzema tega blaga v poslovalnici ponudnika vplivala na zagotavljanje nemotenega železniškega prometa in varnost železniškega prometa.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz opisa merila »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika« ne izhaja, da bi bil namen tega merila ocenjevanje zanesljivosti dobav blaga, ki bi bilo lahko dopustno merilo (gl. v tem smislu sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi The Queen proti Secretary of State for Home Department, ex parte Evans Medical Ltd and Macfarlan Smith Ltd., C-324/93 z dne 28. 3. 1995, EU:C:1995:84, točka 44). Državna revizijska komisija poleg tega ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije v zadevi Contse SA, Vivisol Srl, Oxigen Salud SA proti Instituto Nacional de Gestión Sanitaria (Ingesa), nekdanji Instituto Nacional de la Salud (Insalud), C-234/03 z dne 27. 10. 2005, EU:C:2005:644, ki se je sicer nanašala na javno naročilo storitev (ki so vezane na zdravje ljudi), pri ugotavljanju, ali je merilo », s katerim se dodatne točke dodelijo ponudniku, če ima na voljo javno dostopen poslovni prostor v določenih mestih province, kjer se bo storitev opravljala« (točka 51) skladno s pravom Evropske unije, navedlo, da »je treba, tudi ob predpostavki, da je obstoj takih poslovnih prostorov mogoče šteti kot primernega za zagotavljanje zdravja bolnikov, ugotoviti, da je zahteva, da jih imaš na voljo že ob predložitvi ponudbe, očitno nesorazmerna, in to še toliko bolj, ker že minimalni pogoji, tako kot je bilo poudarjeno v točki 45 te sodbe, zahtevajo vzpostavitev službe za tehnično podporo« (točka 55). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je citirano stališče Sodišča Evropske unije mogoče uporabiti tudi v primeru tega naročila male vrednosti, saj se primerljivo nanaša na položaj ocenjevanja ponudb zaradi omejitev, ki so vezane na določen kraj, in zato šteti, da ni sorazmerno, če naročnik nagrajuje ponudbe zaradi že organiziranega določenega načina poslovanja ponudnika v določenem kraju.
Državna revizijska komisija se tako strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, npr. str. 11), ki je merilo »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika« izpodbijal tudi zaradi kršitve (načela) sorazmernosti (8. člen ZJN-3 in prva poved iz petega odstavka 84. člena ZJN-3). Že ugotovitev teh kršitev ZJN-3, ne da bi bilo treba ugotavljati, ali merilo »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika« pomeni kršitev tudi načel zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), zadošča, da je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in, kot je predlagal vlagatelj, razveljavila merilo »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika«, ki je določeno v 6. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (str. 11–12).
Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.
Naročnik zaradi razveljavitve merila »Poslovalnice ponudnika v bližini lokacije naročnika« ni upravičen nadaljevati postopka naročila male vrednosti z oddajo naročila male vrednosti v nobenem sklopu, temveč mora sprejeti potrebne ukrepe, da svoja ravnanja uskladi z ZJN-3, kar tudi pomeni novo izvedbo postopka javnega naročanja, če želi še vedno nabaviti blago, saj po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prva poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 2.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40/1 OT) v višini 720 eurov (1.200 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 878,40 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 13,20 eurov (22 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 16,10 eurov.
Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.894,50 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.
Vlagatelj je upravičen do zamudnih obresti po izteku roka za prostovoljno izpolnitev.
Državna revizijska komisija je stroške za sestavo zahtevka za revizijo obračunala od ocenjene vrednosti naročila, zato je glede na 40/1 OT upoštevala vrednost predmeta iz 18/1 OT za gospodarske spore v razponu med 160.000 in 200.000 točk (saj ta razpon opredeljuje vrednost spornega predmeta med 96.000 in 120.000 eurov), zaradi česar se strošek za sestavo zahtevka za revizijo obračuna od 1.200 točk in ne 3.000 točk, kot je zahteval vlagatelj.
Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 6. 9. 2021, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 2.894,50 eurov.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.
V Ljubljani, 27. 9. 2021
Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije
Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.