018-136/2021 Ministrstvo za finance Finančna uprava Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Tadeje Pušnar, kot člana in članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup in dobava pisarniških delovnih in konferenčnih stolov za Finančno upravo« v sklopu 1 »sklop 1 pisarniški delovni stoli - vrtiljak z opirali«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika SITKOMP, proizvodnja, trgovina, storitve in svetovanje, d.o.o., Dekani 31B, Dekani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za finance Finančna uprava Republike Slovenije, Šmartinska cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 9. 2021

odločila:

Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Nakup in dobava pisarniških delovnih in konferenčnih stolov za Finančno upravo« v sklopu 1 »sklop 1 pisarniški delovni stoli - vrtiljak z opirali«, kot izhaja iz dokumenta »Sprememb[a] odločitve o oddaji javnega naročila«, št. 430-328/2021-21 z dne 23. 7. 2021.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 11. 6. 2021, pod št. objave JN003899/2021-W01.

Naročnik je z dokumentom »Sprememb[a] odločitve o oddaji javnega naročila« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), št. 430-328/2021-21 z dne 23. 7. 2021 (istega dne objavljenim na Portalu javnih naročil), predmetno javno naročilo v sklopu 1 oddal ponudniku LESNINA MG OPREMA podjetje za inženiring, d.d., Ljubljana, Parmova ulica 53, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo kot nedopustno zavrnil iz razloga pomanjkljivosti v delu tehničnih specifikacij ponujenega stola. V obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila je naročnik navedel, da je vlagatelj v dokaz, da je ponudil stole z ustrezno gostote pene, predložil dokazila, iz katerih izhajajo različne informacije o tehnični lastnosti – gostoti pene.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 7. 2021, ki je bila vložena prek portala eRevizija dne 29. 7. 2021, pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Zatrjuje, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nedopustno iz razloga, ker ponujeni predmet ne izpolnjuje naročnikovih tehničnih zahtev, saj je v dokaz izpolnjevanja merila št. 3 predložil različni informaciji o imenu izdajalca certifikata – iz dokumenta »Predračun« (v nadaljevanju: predračun) izhaja ime PIDIVI-OEKO-TEX CERTIFIKAT (ki kot izdajatelj ne obstaja), iz predloženega certifikata pa FIDIVI-OEKO-TEX CERTIFIKAT. V nadaljevanju v zvezi s spornim certifikatom pojasni, da so bili predloženi za 3. sklop, katerega predmet so bili konferenčni (nakladalni) stoli, v katerem je naročnik zahteval zgolj primerno peno in ne zahtevane gostote pene, kot je bila to naročnikova zahteva v 1. sklopu.

Naročnik je z dopisom št. 430-328/2021-25 z dne 2. 8. 2021, ki je bil vložen prek portala eRevizija istega dne, vlagatelja pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo v zvezi s predložitvijo potrdila o izvršenem plačilu takse v višini 500,00 EUR, saj je vlagatelj predložil potrdilo le o plačilu v obdelavi v višini 500,00 EUR. Vlagatelj je predložil zahtevano potrdilo spletne banke o izvršenem plačilu takse dne 29. 7. 2021 v zahtevani višini prek portala eRevizija z dne 4. 8. 2021.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 10. 8. 2021, ki je bila vložena prek portala eRevizija istega dne, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Pojasnjuje, da je na obrazcu predračuna za »Sklop 1 - pisarniški delovni stoli: vrtiljak z opirali« zapisano »PIDIVI-OEKO-TEX CERTIFIKAT«, pri čemer je prišlo do očitne tipkarske napake pri zamenjavi črk P in F in da gre v konkretnem primeru za isti certifikat.

Naročnik je z »Odločitvijo« št. 430-328/2021-33 z dne 18. 8. 2021 (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo) zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. Navaja, da se ne strinja z vlagateljevim očitkom o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, saj da je certifikat, s katerim je vlagatelj dokazoval vsebino merila št. 3, izdal izdajatelj FIDIVI Tessitura Vergnano in da ocenjuje, da gre za očitno napako pri zapisu ene črke imena izdajatelja certifikata v obrazcu »Predračun« (v nadaljevanju: predračun), ki jo je upoštevajoč šesti odstavek 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) dovoljeno odpraviti. Naročnik v nadaljevanju pred meritorno obravnavo drugega vlagateljevega očitka pojasni, da se vlagateljev položaj ne bi spremenil niti v primeru, da bi se naročnikova ocena vlagateljeve ponudbe kot nedopustne izkazala za zmotno. Naročnik nadalje navaja, da je ponudba izbranega ponudnika ob upoštevanju merila za oddajo javnega naročila ugodnejša od vlagateljeve. Ne glede na zgoraj navedeno se iz previdnosti vsebinsko opredeli tudi do drugega vlagateljevega očitka, pri čemer še dodatno navaja, da je poročili o mehanskih lastnostih ponujene pene izdajatelja Plama-pur d.o.o., ki izkazujeta drugačno gostoto pene od zahtevane, štel kot sestavni del vlagateljeve ponudbe za sklop 1. Nadaljuje, da ni mogoče zaključiti oziroma iz ničesar ne izhaja, da se omenjeni poročili nanašata na ponujeni stol v sklopu 3, kot to zatrjuje vlagatelj. Naročnik v podkrepitev zgornjih navedb še doda, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) ni nikjer določil, kateremu dokumentu bo v primeru več predloženih dokazil, ki bi vsebovali različne informacije o isti tehnični lastnosti ponujenega stola, dal prednost, zato je, kot navaja, posledično predložene dokumente treba obravnavati kot enakovredne. Glede na navedeno je naročnik zaključil, da je vlagatelj s predložitvijo omenjenih dokumentov sam povzročil, da je ponudba v predmetnem delu nejasna, na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 pa ponudbe v delu, ki predstavlja tehnično specifikacijo predmeta javnega naročila, ni dopustno naknadno popravljati oziroma dopolnjevati, zato je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo št. 430-328/2021-35 z dne 19. 8. 2021 (istega dne vložena prek portala eRevizija) odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka. Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 20. 8. 2021 na podlagi 11. člena ZPVPJN vlogo izbranega ponudnika z dne 10. 8. 2021 poslala vlagatelju, z možnostjo, da se v treh delovnih dneh izreče o navedbah nasprotne stranke.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik izvaja postopek naročila male vrednosti, razdeljen na tri sklope, katerega predmet je nakup in dobava pisarniških delovnih in konferenčnih stolov (2. in 3. točka razpisne dokumentacije). Z (izpodbijano) odločitvijo o oddaji javnega naročila je naročnik javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, čigar ponudbo je ocenil za dopustno, medtem ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil iz razloga nejasnosti ponudbe v tehničnem delu, saj iz predloženih dokazila izhajajo nasprotujoče si informacije o tehnični lastnosti ponujenega stola (gostote pene).

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje dvoje: Prvič, (ne)dopustnost ponudbe izbranega ponudnika iz razloga neizpolnjevanja merila št. 3 »Oblazinjenje pisarniških delovnih in konferenčnih stolov ni obarvano z barvili iz seznama (največ 10 točk)«, katerega vsebino je izbrani ponudnik dokazoval s predložitvijo OEKO-TEX certifikata, v zvezi s čimer je vlagatelj izpostavil, da sta iz v ponudbi predloženih dveh dokumentov izhajali različni imeni izdajalca certifikatov (v obrazcu »Predračun« je vpisan »PIDIVI«, iz predloženega certifikata pa izhaja naziv »FIDIVI«). Drugič, da njegova (t.j. vlagateljeva) ponudba ni nedopustna iz razloga predložitve med seboj nasprotujoče si tehnične dokumentacije v izkaz zahtevane gostote pene ponujenega stola, kot to zmotno zatrjuje naročnik, saj da je gostoto pene ustrezno (skladno z zahtevo naročnika) dokazal z opisom v predloženem katalogu (kar med strankama niti ni sporno). Vlagatelj glede predloženih certifikatov o gostoti pene, ki ne izkazujejo zahtevanih tehničnih lastnosti, pojasni, da so ti predloženi na splošno in se nanašajo na tretji in ne na prvi sklop (ponudbo je oddal za vse tri sklope), kot je zmotno zaključil naročnik, saj je v tretjem sklopu zahteva zgolj po primerni peni, brez dodatne specifikacije o njeni gostoti oziroma debelini, ki je predloženi certifikati niti ne vsebujejo. Naročnik navedenemu nasprotuje.

Državna revizijska komisija na tem mestu pojasnjuje, da je zaradi smotrnejšega poteka meritorne obravnave, le-to pričela z drugim vlagateljevim očitkom.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik v razpisni dokumentaciji navede tehnične specifikacije (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3), ki jih oblikuje ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. S tehničnimi specifikacijami naročnik opiše predmet javnega naročanja oziroma točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Ker je ponudnik dolžan v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, s predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije).

V obravnavanem primeru so predmet javnega naročila v sklopu 1 pisarniški delovni stoli -vrtiljak z opirali, ki jih je naročnik natančneje opredelil in opisal v tretjem poglavju razpisne dokumentacije »Vsebinsko tehnični opis predmeta javnega naročila« pod rubriko »Minimalne naročnikove tehnične zahteve so«:

»1. PISARNIŠKI DELOVNI STOLI - VRTILJAK Z OPIRALI in 2. PISARNIŠKI DELOVNI STOLI – VRTILJAK BREZ OPIRAL

a) Ponudnik spodaj naštete tehnične zahteve dokazuje s predložitvijo veljavnega certifikata priglašenega organa, da je ponujeni stol v sklopu 1 in/ali 2 izdelan v skladu s standardi EN 1335-1:2020 in EN 1335-2:2018.

- stol je ustrezno dimenzioniran,
- stol nudi ustrezno podporo telesu,
- stol je varen za uporabnika,
- stol mora dopuščati obremenitve, ki trajajo osem ur dnevno, osebe težke do 110 kg.

b) Ponudnik spodnjo tehnično zahtevo dokazuje s predložitvijo barvne lestvice ali izjave proizvajalca:

- dobava stolov v najmanj 5 različnih barvah izmed najmanj 8 ponujenih barvnih vzorcev ali iz dobavljenega rednega programa, ki vsebuje vsaj 8 barvnih vzorcev.

c) Ponudnik spodnji tehnični zahtevi dokazuje s predložitvijo ustreznega dokazila
(npr. tehnični list - specifikacija materiala) ali izjave proizvajalca:

- polnilo je poliuretanska pena debeline na sedežu vsaj 50 mm in gostote vsaj 32 kg/m3,
- polnilo je poliuretanska pena debelina na naslonu vsaj 40 mm in gostote vsaj 28 kg/m3.

d) Ponudnik spodnje tehnične zahteve dokazuje s predložitvijo izjave proizvajalca ali kataloga proizvajalca ali tehnične dokumentacije proizvajalca:

- pisarniški stol vrtiljak z opirali - sklop 1
- pisarniški stol vrtiljak brez opiral - sklop 2
- snemljiva kolesca, da jih je v primeru okvare možno enostavno zamenjati,
- gumijasta tekalna površina kolesc,
- nosilno podnožje mora biti stabilno, 5-krako,
- material podnožja: močno kovinsko kromirano (opcija črno),
- podnožje mora biti stabilno na vsaki talni oblogi,
- brezstopenjska nastavitev višine in naklona sedišča,
- brezstopenjska nastavitev višine naslona ali po sistemu clik,
- brezstopenjska nastavitev kota naslona ali po sistemu clik,
- globina sedežne površine najmanj 440 mm, največ 500 mm,
- širina sedežne površine najmanj 480 mm, največ 530 mm,
- sedež in naslon sta oblazinjena v tkanino, ki omogoča enostavno vzdrževanje in čiščenje,
- hrbtni naslon mora biti pravokotne ali trapezne oblike z rahlo zaokroženimi robovi,
- širina hrbtnega naslona (največja vodoravna razdalja med skrajnim levim in desnim robom) najmanj 430 mm in največ 530 mm,
- višina hrbtnega naslona najmanj 530 mm in največ 650 mm,
- nastavitev višine stola,
- PVC pokrov na hrbtni strani naslona in na dnu sedeža/sedišča,
- snemljiva in po višini nastavljiva opirala – sklop1
- plinski dvižnik,
- asinhro mehanizem (neodvisna nastavitev sedeža in naslonjala),
- naslon mora imeti ledveno oporo.«

ZJN-3 merila za oddajo javnega naročila ureja v 84. členu. Naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe (prvi odstavek 84. člena ZJN-3). Skladno z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 se ekonomsko najugodnejša ponudba določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ta zakon, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Takšna merila lahko na primer vključujejo:
a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in pogoje v zvezi z njim;
b) organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila;
c) poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del, postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del.

Na podlagi meril za oddajo javnega naročila, ki so element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb, naročnik med dopustnimi ponudbami izbere ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Iz citirane določbe izhaja, da je naročniku prepuščena izbira meril za oddajo javnega naročila, ki jih namerava uporabiti, pri čemer le-ta niso našteta taksativno, ampak je določen neizčrpen možen seznam meril za oddajo javnega naročila. Vendar pa naročniku ni podeljena neomejena svoboda izbire meril za oddajo javnega naročila (prva poved šestega odstavka 84. člena ZJN-3). Merila (in z njimi povezana metoda vrednotenja ponudb) morajo biti objektivna in zagotavljati skladnost z načelom transparentnosti. Poleg tega morajo merila zagotavljati možnost učinkovite konkurence (druga poved šestega odstavka 84. člena ZJN-3) in morajo biti nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila (peti odstavek 84. člena ZJN-3). Šteje se, da so merila povezana s predmetom javnega naročila, če se nanašajo na gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom, in sicer v katerem koli pogledu in na kateri koli stopnji njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s posebnim postopkom proizvodnje, zagotavljanja ali trženja teh gradenj, blaga ali storitev, ali s posebnim postopkom za drugo stopnjo njihove življenjske dobe, tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih (peti odstavek 84. člena ZJN-3). Naročnik za oddajo javnega naročila storitve izdelave računalniških programov, arhitekturnih in inženirskih storitev ter prevajalskih in svetovalnih storitev naročnik ne sme uporabiti zgolj cene kot edinega merila za oddajo javnega naročila (prva poved četrtega odstavka 84. člena ZJN-3). Skladno s sedmim odstavkom 84. člena ZJN-3 naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene. Navedene uteži se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko. Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.

Merila za oddajo predmetnega javnega naročila je naročnik določil v poglavju »1.8 Merilo za oddajo javnega naročila« razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik oddaja naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki zajema oziroma naj bi zajemala najboljše razmerje med ceno in kakovostjo (točka a drugega odstavka 84. člena ZJN-3) – naročnik je določil naslednja merila:

»Merilo za oddajo javnega naročila, ki je enako za vse tri sklope javnega naročila, je ekonomsko najugodnejša ponudba, pri čemer se le-to izbere ob upoštevanju naslednje formule: Ocena = (Merilo 1)* (1 – (Merilo 2 + Merilo 3 / 100)) Izbrana bo ponudba tistega ponudnika, ki doseže najnižjo oceno po zgoraj navedeni formuli. Če bosta dva ali več ponudnikov dosegla enako najnižjo oceno, bo naročnik izbral ponudbo tistega ponudnika, katerega skupna ponudbena vrednost v EUR z DDV (merilo 1) je najnižja, če bosta dva ali več ponudnikov tudi v tem primeru izenačena, bo naročnik izbral ponudbo tistega ponudnika, ki bo ponudil najdaljšo garancijo (merilo 2), če pa bosta dva ali več ponudnikov tudi v tem primeru izenačena, pa bo naročnik izvedel žreb pred naročnikovo strokovno komisijo. Ti ponudniki bodo lahko prisotni pri žrebu. Naročnik bo vsakemu ponudniku določil številko, nato pa bo izvedel le eno žrebanje. Izbran bo tisti ponudnik, katerega številko bo naročnik izvlekel v žrebanju.«

Iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da je v izkaz zahtevane gostote pene ponujenega stola predložil katalog pisarniških delovnih stolov »LOGICA« in dve poročili o mehanskih lastnosti ponujene pene Plama-pur. Iz kataloga, kar med strankama niti ni sporno, izhaja, da je ponujeni stol skladen z naročnikovimi zahtevami in predložen za prvi in drugi sklop, razen v postavki »opirala so nastavljiva, z možnostjo odstranitve«, saj je bil ob njej izrecni pripis, da velja zgolj za prvi sklop. Glede na med strankama sporni poročili o mehanski-tehnični lastnosti pene ponujenih stolov proizvajalca Plama-pur, ki izkazujeta gostoto pene v vrednosti 30,7 kg/m3 in druge v vrednosti 28,6 kg/m3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka c) rubrike »Minimalne tehnične zahteve naročnika«) zahteval, da ponujeni stol vsebuje dve različni gostoti pene, in sicer na sedežu vsaj 32 kg/m3 in na naslonu vsaj 28 kg/m3. V zvezi s predloženo gostoto pene na sedežu v vrednosti 28,6 kg/m3, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v oceni, da ne ustreza tehnični zahtevi naročnika, ki je bila vsaj 32 kg/m3 in hkrati tudi pojasnjuje, da iz obeh predloženih poročil, ki izkazujeta tehnične lastnosti (med drugim tudi) pene ponujenega stola, ni mogoče ugotoviti oziroma iz ničesar ne izhaja podlaga za ugotovitev, za kateri sklop sta bila predložena dokumenta, ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj oddal ponudbo v vseh treh sklopih.

Državna revizijska komisija v posledici zgoraj navedenega tako ni mogla slediti vlagatelju, da so sporna poročila predložena za tretji in ne za prvi sklop, kot tudi ne naročniku, ki je štel, da so sporna poročila o gostoti pene ponujenega stola sestavni del ponudbe, predložene za prvi sklop in tako zaključil, da vlagateljeva ponudba ni dopustna iz razloga nejasnosti. Iz navedenega namreč izhaja, da je samoiniciativno napravil sklep, da se poročili o tehničnih lastnostih ponujene pene nanašata na prvi sklop predmetnega javnega naročila. Izpostaviti je namreč treba, da pri naročnikovi obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila, po oceni Državne revizijske komisije umanjka navedba konkretnega dejanskega stanu (tj. konkretnih dejstev), iz katerega je sledil naročnikov sklep, da sta sporni poročili del ponudbe, predložene za prvi sklop. Četudi je na ponudniku breme, da pripravi ponudbo v skladu z določbami razpisne dokumentacije, pa je vselej naročnik tisti, ki je ponudbo dolžan pregledati ter se na jasen način in konkreten način izreči o njeni dopustnosti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da ravnanje naročnika, ko je zavrnil vlagateljevo ponudbo, katere nedopustnost ni uspel izkazati, predstavlja kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija pred vsebinsko obravnavo vlagateljevega očitka o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika pojasnjuje, da iz odločitve o oddaji javnega naročila ne izhaja, da je naročnik prejete tri ponudbe, med njimi vlagateljevo, v prvem sklopu razvrščal po merilih iz razpisne dokumentacije. Predmetno naročilo je naročnik oddal izbranemu ponudniku, katerega ponudbo je edino ocenil kot dopustno. Na tem mestu Državna revizijska komisija ugotavlja, da kljub naročnikovi navedbi v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo (stran 3), da je ponudbe pred sprejemom odločitve o oddaji naročila razvrstil po merilih ter jih vsebinsko naštel, ni mogla šteti, da jih je v resnici tudi razvrstil, saj iz vsebine odločitve o oddaji javnega naročila ne izhaja, da bi naročnik dodelil točke posameznim ponudbam glede na določeno formulo za uporabo merila v razpisni dokumentaciji. Vendar pa naročnik odločitve o zavrnitvi vseh ponudb za drugi sklop ni utemeljeval z navedbami o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe v prvem sklopu (oziroma da v predmetnem postopku javnega naročanja ni mogoče oddati prvega sklopa), zato takšno utemeljevanje predstavlja nove razloge v prid utemeljitve zakonitosti odločitve o zavrnitvi vseh ponudb za drugi sklop. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve, št. 018-216/2016, 018-40/2017 in 018-169/2019), da mora naročnik že v odločitvi o (ne)oddaji naročila navesti vse razloge za svojo odločitev, torej razloge za zavrnitev vseh ponudb. Vlagatelj lahko namreč učinkovito uveljavlja pravno varstvo le v primeru, če je seznanjen z razlogi naročnika za sprejem odločitve v trenutku vložitve zahtevka za revizijo. Zato naročnik kasneje, ko vlagatelj že zahteva pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, izpodbijane odločitve ne more utemeljevati z razlogi, ki jih ni navedel že v izpodbijani odločitvi, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. To pa pomeni, da argumentov o razvrstitvi ponudb v skladu z merilom, ki jih je naročnik prvič navedel šele v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, pri odločanju o zakonitosti izpodbijane odločitve za sklop 1 ni mogoče upoštevati.

Vlagatelj je zatrjevanje nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika vezal na naročnikovo nepravilno uporabo merila številka 3. »Oblazinjenje pisarniških delovnih in konferenčnih stolov ni obarvano z barvili iz seznama (največ 10 točk)«. Državna revizijska komisija v zvezi s tem pojasnjuje, da posledica morebitne naročnikove nepravilne uporabe merila ne more biti ocena, da je ponudba nedopustna, zato se Državna revizijska komisija v meritorno obravnavo navedenega očitka niti ni spuščala. V izogib nadaljnjim sporom pa Državna revizijska komisija ugotavlja in hkrati zaključuje, da zgolj zamenjava dveh črk (P in F) v navedbi imena predloženega certifikata, pri čemer je izbrani ponudnik v ponudbi predložil zahtevani certifikat izdajatelja FIDIVI Tessitura Vergnano, nakazuje na to, da gre za očitno napako in ne za nejasno ponudbo v delu tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila oziroma za nedopustno ponudbo izbranega ponudnika, kot je to zmotno zatrjeval vlagatelj.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 »sklop 1 pisarniški delovni stoli - vrtiljak z opirali«, kot izhaja iz dokumenta »Sprememb[a] odločitve o oddaji javnega naročila«, št. 430-328/2021-21, z dne 23. 7. 2021.

Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva določila ZJN-3 in ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo povračila stroškov ni zahteval, zato Državna revizijska komisija o povračilu stroškov, nastalih z revizijo, ni odločala.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 27. 9. 2021


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti (prek portala eRevizija):
– naročnik,
– vlagatelj,
– izbrani ponudnik,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.


Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran