018-147/2021 Pošta Slovenije d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava pnevmatik in zračnic za vozila in dvokolesa« - sklop 2 in 4, na podlagi pritožbe in zahtevka za revizijo, ki ju je vložila družba Bartog proizvodno in trgovsko podjetje d.o.o., Obrtniška ulica 18, Trebnje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 9. 2021

odločila:

1. Pritožbi se ugodi, zahtevek za revizijo se sprejme v obravnavo.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 26. 3. 2021 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN001859/2021-E01.

Naročnik je dne 20. 8. 2021 na Portalu javnih naročil objavil Odločitev št. 0009/2021/0007/JNB/6 (dokument z dne 3. 8. 2021), s katero je predmetno javno naročilo v 1. in 3. sklopu oddal v izvedbo vlagatelju, v 2. in 4. sklopu pa družbi Špan d.o.o., Tržaška cesta 547, Brezovica pri Ljubljani (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je k oddaji ponudb povabil vse ponudnike, ki jim je bila z odločitvijo št. 0009/2012/0009/JNB z dne 24. 5. 2012. priznana usposobljenost za izvedbo naročila. V 2. in 4. sklopu je prejel dve ponudbi (vlagateljevo in ponudbo izbranega ponudnika). Po izvedenih pogajanjih je bilo javno naročilo v 2. in 4. sklopu ob upoštevanju meril oddano (naj)ugodnejšemu (izbranemu) ponudniku.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 1. 9. 2021 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, naj se izpodbijana odločitev v 2. in 4. sklopu razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker ponujene pnevmatike v 2. in 4. sklopu ne izpolnjujejo tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije. V 2. sklopu je naročnik pod zaporedno številko 20 zahteval, da ima ponujena pnevmatika oprijem A-C (najmanj C) in energetsko učinkovitost A-C (najmanj C). Izbrani ponudnik je v tej postavki sicer navedel, da ima ponujena pnevmatika (Zeetex Studless WV1000) oprijem A in energetsko učinkovitost C, vendar te karakteristike ne držijo. Navedena pnevmatika ima namreč dejansko oprijem A in energetsko učinkovitost E (če je bila proizvedena pred 1. 5. 2021) oziroma oprijem A in energetsko učinkovitost D, če je bila proizvedena po tem datumu (s 1. 5. 2021 se je spremenila evropska regulativa EU nalepk na pnevmatikah). Vlagatelj še navaja, da je bila v 4. sklopu, pod zaporedno številko 10, zahtevana zimska pnevmatika, izbrani ponudnik pa je ponudil letno pnevmatiko (Touring Force SC), napaka pa je tudi pri hitrostnem razredu, kajti ta pnevmatika se proizvaja 45P. Poleg tega je izbrani ponudnik v 4. sklopu, pod zaporedno številko 3, ponudil zimsko pnevmatiko MC-32 z oznako M+S, čeprav je bila zahtevana letna pnevmatika, prav tako je tudi v tej postavki ni ponujen ustrezen hitrostni razred, saj se navedena pnevmatika proizvaja 54P.

Naročnik je dne 3. 9. 2021 s sklepom (brez številke) zahtevek za revizijo zavrgel in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da je v skladu s 26. členom ZPVPJN najprej preveril, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno. Ker je ugotovil, da je zahtevek za revizijo vložen prepozno, ga je zavrgel. Pojasnjuje, da je bil postopek oddaje predmetnega javnega naročila izveden v dveh fazah - v 1. fazi postopka je ponudnikom priznal sposobnost ter v nadaljevanju (v 2. fazi postopka) ponudnike s priznano sposobnostjo povabil k oddaji ponudb, pri čemer so ponudniki ponudili le še cene za razpisane pnevmatike. V razpisni dokumentaciji je navedel, da morajo ponudniki v fazi oddaje prijav (1. faza postopka) predložiti vsa zahtevana dokazila za izpolnjevanje pogojev ter dokumente in podatke o ponujenem predmetu in tehničnih karakteristikah. Dne 24. 5. 2021 je izdal odločitev št. 0009/2021/0009/JNB/6, ki jo je na Portalu javnih naročil objavil dne 31. 5. 2021. Na podlagi te odločitve je bila usposobljenost za izvedbo javnega naročila v 2. in 4. sklopu podeljena tudi izbranemu ponudniku. Odločitev je vsebovala ustrezen pravni pouk, zoper njo noben izmed ponudnikov ni vložil zahtevka za revizijo, zato je dne 10. 6. 2021 postala pravnomočna. Navaja, da je v 1. fazi dejansko preverjal usposobljenost ponudnikov v smislu izpolnjevanja pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije, kar je razvidno tudi iz odločitve o podelitvi usposobljenosti, saj dvema ponudnikoma usposobljenost ni bila priznana iz razloga, ker njuni ponudbi nista izpolnili tehničnih zahtev. Če vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ni izpolnil tehničnih zahtev, bi torej moral zahtevek za revizijo vložiti zoper odločitev o priznanju usposobljenosti. Ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo šele zoper izpodbijano odločitev oziroma iz razloga, ker ni bil vložen pravočasno, je zahtevek za revizijo zavrgel.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju je vlagatelj dne 13. 5. 2019 vložil pritožbo. Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, naj pritožbi ugodi in zahtevek za revizijo sprejme v meritorno obravnavo oziroma podredno, da pritožbi ugodi in zahtevek za revizijo vrne v odločitev naročniku, v obeh primerih zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi s pritožbo. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikovo stališče zmotno iz več razlogov: 1. postopek s pogajanji z objavo ne predvideva odločitve o priznanju sposobnosti, 2. naročnik tudi v razpisni dokumentaciji ni odločil, da bo ob koncu 1. faze izdal odločitev o priznanju sposobnosti, 3. naročnik je v razpisni dokumentaciji izrecno predvidel, da bo izpolnjevanje pogojev preverjal v 2. fazi postopka - na 12. strani je navedel, da bo ponudbe (in ne morebiti prijave), ki ne bodo izpolnjevale vseh pogojev, štel kot nedopustne ponudbe in bodo izločene iz postopka, 4. odločitev o priznanju sposobnosti je namenjana preverjanju obstoju razlogov za izključitev ter ugotavljanju finančne, ekonomske, strokovne in tehnične sposobnosti, s tovrstno odločitvijo pa se ne ugotavlja tudi skladnosti ponudbe s tehničnimi specifikacijami, 5. naročnik v odločitvi o priznanju sposobnosti ni navedel ugotovitev o tehnični ustreznosti pnevmatik, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, 6. čeprav so morali ponudniki že v prijavi navesti pnevmatike in zanje predložiti tehnično dokumentacijo, naročnik tehnične ustreznosti blaga v 1. fazi postopka ni preveril in 7. ponudnika Petrol d.d. in Gumitehna d.o.o. nista bila izločena zaradi neskladnosti ponudb s tehničnimi specifikacijami, pač pa iz razloga, ker nista ponudila vseh pnevmatik in vse zahtevane dokumentacije. Vlagatelj navaja, da gre v prid navedenim stališčem tudi dejstvo, da predstavlja energetski razred pnevmatike tudi eno izmed meril, rezultati ocenjevanja pa morajo biti zajeti šele v odločitvi o oddaji naročila. Čeprav so morali ponudniki tehnično dokumentacijo predložiti že v prijavi, pa to samo po sebi še ne pomeni, da bo naročnik tehnično ustreznost blaga preverjal že v 1. fazi. Poleg tega razpisna dokumentacija ni predvidevala odločitve o priznanju sposobnosti, iz nje pa nedvomno izhaja, da bo naročnik odločitev o izpolnjevanju pogojev in zahtev preverjal po oddaji ponudb (in ne po prejemu prijav). Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel, da bo izpolnjevanje pogojev in zahtev preverjal po prejemu končnih ponudb, je zahtevek za revizijo pravočasen. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi za sklop 2, pod postavko št. 20 (dimenzija 205/65R16 M+S 107/105T) navedel, da ima ponujeni produkt Zeetex Stidless WV1000 v treh dimenzijah energetsko učinkovitost C, kar pa ne drži. Izbrani ponudnik je tako podal lažno izjavo, zato bi morala biti njegova ponudba izločena. Opozarja še, da predstavlja navedeno ravnanje tudi prekršek po 5. točki prvega odstavka 122. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljevo pritožbo.

Iz sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo izhaja, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, ker naj bi bil vložen nepravočasno. Kot je navedel naročnik, se vlagateljevi očitki nanašajo na pravnomočno odločitev o priznanju sposobnosti, zato mu vlagatelj domnevnih nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika ne more več očitati, kar pomeni, da je zahtevek za revizijo prepozen.

ZPVPJN v prvem odstavku 26. člena (predhodni preizkus zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku) naročniku nalaga, da po prejemu zahtevka za revizijo med drugim preveri, ali je vložen pravočasno. Naročnik je torej pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo na podlagi prvega odstavka 26. člena ZPVPJN dolžan preveriti tudi, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno. V primeru, če je zahtevek za revizijo vložen prepozno, ga je naročnik dolžan zavreči (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Revizijski zahtevek je pravočasen, če je vložen v rokih, kot jih določajo prvi, drugi, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek 25. člena ZPVPJN. Navedene procesne določbe opredeljujejo prekluzivne roke za vložitev zahtevka za revizijo, kar pomeni, da upravičenec z njegovim potekom izgubi pravico do uveljavljanja pravnega varstva. Po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).

V zvezi z vprašanjem pravočasnosti revizijskih navedb je potrebno opozoriti na tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, ki določa, da vlagatelj po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Omenjena določba uveljavlja načelo hitrosti, saj mora ponudnik zoper kršitev, ki mu je ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Poleg tega omenjena določba tudi omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila oziroma jim ne dopušča, da bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje (če naročnikova odločitev zanje ne bi bila ugodna) izrazili nestrinjanje s predhodnim ravnanjem naročnika.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah navedla (prim. odločitvi Državne revizijske komisije 018-181/2014 in 018-067/2019), da pravočasnosti zahtevka za revizijo ne gre enačiti s presojo dopustnosti navajanja kršitev (oziroma njihovega upoštevanja), kot jo vzpostavlja tretji odstavek 25. člena ZPVPJN. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da morebitno ugotovljeno dejstvo nepravočasnosti revizijskih navedb (v smislu tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN) ne more vplivati na pravočasnost vložitve revizijskega zahtevka (kot jo opredeljuje četrti odstavek 25. člena ZPVPJN), zato odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka iz razloga prekludiranosti v navajanju kršitev ni pravilna. Če se za revizijske navedbe ugotovi (pri čemer je potrebna vsebinska in ne zgolj formalna presoja), da so v skladu s tretjim odstavkom 25. členom ZPVPJN prepozne, se zahtevek za revizijo zavrne in ne zavrže. Zgolj naročnikova ugotovitev o tem, da vlagatelj domnevno prepozno navaja posamezne kršitve torej ne predstavlja upoštevnega argumenta za zavrženje revizijskega zahtevka.

Skladno z določili desetega odstavka 90. člena ZJN-3 naročnik o vseh odločitvah v skladu s tem členom (tako pa tudi o odločitvi o oddaji javnega naročila) obvesti ponudnike in kandidate na način, da podpisano odločitev objavi na Portalu javnih naročil. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na Portalu javnih naročil. Naročnik je izpodbijano odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila (Odločitev št. 0009/2021/0009/JNB/6 z dne 3. 8. 2021) na Portalu javnih naročil objavil dne 20. 8. 2021, zato je potrebno šteti, da je bila navedenega dne odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila vročena vlagatelju. Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil preko Portala eRevizija dne 1. 9. 2021. V konkretnem primeru je tako potrebno šteti, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek pri naročniku vložil dne 1. 9. 2021, to je osmi delovni dan od prejema odločitve o oddaji javnega naročila. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je potrebno zaključiti, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 1. 9. 2021 vložen pravočasno oziroma znotraj roka iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevi pritožbi ugodila in zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v 2. in 4. sklopu nedopustna iz razloga, ker pnevmatika iz Sklopa 2 (postavka št. 20) in pnevmatiki iz sklopa 4 (postavki št. 3 in 10) ne ustrezajo naročnikovim zahtevam, pri čemer v pritožbi tudi opozarja, da je naročnik (na 12. strani razpisne dokumentacije) izrecno navedel, da bo izpolnjevanje pogojev in tehnično ustreznost ponudb preveril šele v drugi fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku s pogajanji z objavo, ki ga ZJN-3 ureja v 45. členu. Postopek s pogajanji z objavo lahko uporabijo samo naročniki na infrastrukturnem sektorju, pri čemer ga lahko uporabijo vedno, ko ocenijo, da je za oddajo konkretnega javnega naročila primernejši od preostalih postopkov. V prvi fazi naročnik objavi povabilo k sodelovanju, na katero se lahko odzove vsak zainteresiran ponudnik (zakon ga v tej fazi imenuje kandidat). Na objavo povabila se lahko odzovejo vsi zainteresirani gospodarski subjekti tako, da predložijo prijavo za sodelovanje. Prijava mora vsebovati vse informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih je zahteval naročnik. Na podlagi prijav za sodelovanje naročnik v skladu z vnaprej določenimi zahtevami iz povabila k sodelovanju in na podlagi informacij, ki so jih predložili zainteresirani gospodarski subjekti v svojih prijavah, med prijavitelji izbere usposobljene ponudnike, ki bodo povabljeni k pogajanjem. V drugi (»pogajalski«) fazi naročnik hkrati in v pisni obliki povabi izbrane ponudnike/kandidate k predložitvi ponudb. Poteka pogajanj zakon ne ureja, kar pomeni, da sta sestava pogajalskega protokola in izvedba pogajanj prepuščena naročniku, pri čemer pa naročnika zavezujeta (najmanj) načeli enakopravne obravnave vseh sodelujočih ponudnikov in transparentnosti javnega naročanja.

Naročnik je na 2. strani razpisne dokumentacije (Informacije v zvezi z odpiranjem ponudb) med drugim navedel, da …. »bo ponudnike, ki bodo predložili dopustne prijave, pisno pozval k predložitvi ponudbe«.

Nadalje je naročnik v točki 1.1 (Način izvajanja naročila) točke 1 (Splošne določbe naročila) med drugim navedel:

»Naročnik oddaja naročilo Nabava pnevmatik in zračnic za vozila in dvokolesa po sklopih. Ponudnik mora ponuditi vse razpisane vrste blaga za sklop (delne ponudbe niso dovoljene).

Postopek bo potekal v dveh fazah. Naročnik bo v prvi fazi po prejemu prijav na podlagi analize prijav za sodelovanje priznal sposobnost ponudnikom, ki bodo izpolnjevali pogoje javnega naročila in jih povabil k oddaji ponudbe (Ponudbeni predračun-cene).

V drugi fazi bodo s sposobnimi ponudniki izvedena pogajanja - en ali več krogov. Način in vsebino pogajanj bo naročnik opredelil v povabilu k oddaji ponudb kandidatom, ki jim je priznal sposobnost.

Po izvedenih pogajanjih bo naročnik ocenjeval ponudbe v skladu z merili iz razpisne dokumentacije.«

V točki 3 (Navodila za izdelavo ponudbe), je naročnik med drugim postavil naslednje zahteve:

»Ponudba se sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oz. posameznih delov le-te. Ponudba mora biti podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali na po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika.

V fazi oddaje prijav (1. faza) mora ponudnik oddati vsa zahtevana dokazila za izpolnjevanje pogojev in zahtev ter dokumente, podatke o predmetu naročila in tehničnih karakteristikah.

Ponudnik predloži potrdila ali izjave, kot je zahtevano pri poglavju »Pogoji za udeležbo« (v kolikor so zahtevane izjave že vsebovane v priloženem obrazcu »Izjave«, je dovolj, da ponudnik žigosa in podpiše ta obrazec in mu ni potrebno prilagati lastnih izjav) ter izpolnjen, podpisan in žigosan vzorec okvirnega sporazuma skupaj s ponudbo v sistem e-JN v razdelek »Drugi dokumenti«.

Tehnična dokumentacija, ki jo ponudnik predloži v fazi oddaje prijav (1. faza) mora vsebovati:
- izpolnjeno excel tabelo Seznam pnevmatik 2021-2023 (BREZ CEN), da bo lahko naročnik ugotovil izpolnjevanje tehničnih zahtev,
- tehnične podatke za ponujeno blago, iz katerih bo razvidno, kaj ponudniki ponujajo, to je, natančno razviden predmet ponudbe.

Naročnik bo štel za ustrezno, če ponudnik kot tehnično dokumentacijo predloži certifikat, fotografijo oziroma fotokopijo iz kataloga ali drugo ustrezno tehnično dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, da ponujeno blago zadošča najmanj vsem naročnikovim zahtevam, nalepko oziroma kopijo nalepke o uvrstitvi v energijske razrede ali drugo ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve iz razpisa.

V fazi oddaje ponudb (2. faza) morajo ponudniki po prejemu naročnikovega poziva predložiti še:
- ponudbeni predračun s cenami v excel tabeli Seznam pnevmatik 2019-2020,
- finančno zavarovanje za resnost ponudbe.

Način izpolnjevanja ponudbenega predračuna v 1. fazi:

Ponudniki morajo v fazi oddaje prijav (1. faza) izpolniti tabelo Seznam pnevmatik 2021-2023 v prilogi razpisne dokumentacije, kamor vpišejo vse podatke o posameznih pnevmatikah s tehničnimi karakteristikami (BREZ CEN).

V priloženem seznamu pnevmatik so podane minimalne tehnične značilnosti pnevmatik po posameznih postavkah. Ponudniki morajo ponuditi pnevmatike, ki izpolnjujejo vse te navedene karakteristike, zaželeno pa je, da ponudijo tudi pnevmatike z boljšimi karakteristikami.

Ponudbeni predračun ponudniki izpolnijo tako, da bodo razvidne karakteristike pnevmatik, in sicer: znamka, tip in dimenzija (vključno s hitrostnim in težnostnim indeksom za pnevmatike), profil, oprijem na mokri podlagi, kotalni upor) ponujene pnevmatike oz. zračnice.

Ponudniki morajo obvezno vpisati najmanj znamko in tip pnevmatike oz. zračnice, ki jo ponujajo oziroma v ponudbeno dokumentacijo priložiti dokumente, iz katerih bo razvidno, kaj ponujajo pod posamezno postavko, to je natančno razviden predmet ponudbe.

V kolikor ponudnik ne ponudi vseh pnevmatik po seznamu za posamezen sklop (vrstica prazna) se taka ponudba kot nedopustna izloči.

Način izpolnjevanja ponudbenega predračuna v 2. fazi:

Ponudniki morajo v fazi oddaje ponudb (2. faza) izpolniti tabelo Seznam pnevmatik 2021-2023 v prilogi razpisne dokumentacije, kamor vpišejo cene za posamezne ponujene pnevmatike.«

Iz zgoraj citiranih delov razpisne dokumentacije jasno izhaja, da je naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila razdelil na dve fazi, pri čemer je napovedal, da bo v prvi fazi priznal sposobnost vsem tistim ponudnikom, ki bodo izpolnili vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije (in bodo oddali dopustne prijave), v nadaljevanju (v drugi fazi) pa bo ponudnike s priznano sposobnostjo povabil k oddaji ponudb. Ponudniki so morali (že) v prijavah predložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki si nanaša na neobstoj razlogov za izključitev ter na izpolnjevanje pogojev za sodelovanje, predložiti pa so morali tudi dokumentacijo iz katere bo razvidno katere in kakšne pnevmatike ponujajo. Naročnik je namreč med pogoje za udeležbo (točka 2 razpisne dokumentacije) uvrstil tudi »posebne pogoje«, med katere je poleg zahteve, da morajo biti pnevmatike in zračnice nove (P 8), uvrstil še različne strokovne zahteve in navodila ter zahtevo, da morajo ponujene pnevmatike ustrezati standardoma DOT ali E.T.R.T.O. (od P 9 do P 12), zahtevo, ki se nanaša na poslovno razmerje s proizvajalcem (P 13) in splošno zahtevo, v skladu s katero morajo ponujene pnevmatike izpolnjevati vse zahteve iz naročnikove dokumentacije (P 14). Za vsak sklop, za katerega so oddali prijavo, so morali ponudniki izpolniti Ponudbeni predračun - Seznam pnevmatik 2021-2023, v katerega so morali vpisati znamko in tip ponujene pnevmatike, njeno dimenzijo in profil, oznako težnostnega in hitrostnega razreda po homologaciji ter podatke o oprijemu na mokri podlagi in o izkoristku goriva/kotalnem uporu (ponudnikom v tej fazi postopka v ponudbeni predračun ni bilo potrebno vpisati tudi ponudbenih cen), predložiti pa so morali tudi tehnične podatke za ponujeno blago (certifikat, fotografijo oziroma fotokopijo iz kataloga ali drugo ustrezno tehnično dokumentacijo), iz katerih bo razvidno, da ponujeno blago ustreza najmanj vsem naročnikovim tehničnim zahtevam. Skratka naročnik je v razpisni dokumentaciji napovedal, da bo (že) v prvi fazi postopka tudi ugotavljal, ali je ponujeni predmet skladen z vsemi postavljenimi tehničnimi specifikacijami. Pregled oddanih prijav pokaže, da je večina ponudnikov (z izjemo ponudnika Petrol d.d.) že v prijavi predložila (tudi) vso zahtevano tehnično dokumentacijo. Naročnik je sicer na nekaterih mestih v razpisni dokumentaciji nedosleden pri uporabljanju besed »prijava« in »ponudba«, a navedeno ne spremeni dejstva, da so bili ponudniki (kandidati) dovolj jasno obveščeni, da je konkreten postopek s pogajanji z objavo v smislu 45. člena ZJN-2 razdeljen na dve fazi oziroma da bo naročnik v prvi fazi priznal sposobnost vsem tistim ponudnikom, ki bodo izpolnili vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije (in bodo oddali dopustne prijave), v nadaljevanju (v drugi fazi) pa bo ponudnike s priznano sposobnostjo povabil k oddaji ponudb, pri čemer bodo morali ponudniki izpolniti ponudbeni predračun le še s cenami ter predložiti garancijo za resnost ponudbe. Poleg tega so ponudniki prejeli tudi odločitev o priznanju sposobnosti (Odločitev št. 0009/2021/0009/JNB/6 z dne 24. 5. 2021), ki je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 31. 5. 2021. Čeprav je tudi iz nje razvidno, da je naročnik v okviru prve faze postopka preverjal tudi, ali so prijave tehnično dopustne (ponudniku Petrol d.d. sposobnost ni bila priznana iz razloga, ker v prijavi ni predložil zahtevane tehnične dokumentacije, ponudnik Gumitehna, trgovina d.o.o. pa iz razloga, ker v 4. sklopu ni ponudil vseh petnajstih postavk oziroma iz razloga, ker je v prijavi navedel dimenzije pnevmatik, ki jih naročnik ni zahteval, ni pa ponudil zahtevanih pnevmatik za kolo) ter kljub temu, da je naročnik z navedeno odločitvijo obvestil ponudnike, da je bila sposobnost v 2. in 4. sklopu priznana tudi izbranemu ponudniku, pa vlagatelj zoper njo ni vložil zahtevka za revizijo. Zoper odločitev o priznanju sposobnosti tudi sicer noben izmed sodelujočih ponudnikov ni vložil zahtevka za revizijo.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj z načinom oddaje predmetnega javnega naročila (postopek s pogajanji z objavo) oziroma s tem, da bo naročnik že v prvi fazi postopka preveril tudi izpolnjevanje tehničnih zahtev ponujenih pnevmatik, seznanjen že na samem začetku postopka (z objavo predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil dne 26. 3. 2021), navedeno pa je razvidno tudi iz odločitve o priznanju sposobnosti, ki je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 31. 5. 2021. Vlagatelj sicer pravilno opozarja, da (tudi) iz izpodbijane odločitve izhaja, da so ponudbe dopustne in da ponudniki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije, vendar je naročnik s tem le povzel svoje ugotovitve iz predhodno sprejete odločitve o priznanju sposobnosti (ki je bila v 2. in 4. sklopu priznana tako vlagatelju, kakor izbranemu ponudniku), ni pa naročnik v tej fazi (ponovno) odločal o dopustnosti ponudb (prijav). Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da je naročnik v 1., 2. in 3. sklopu med merila za ocenjevanje ponudb vključil tudi merilo »boljši razred energijske učinkovitost oz. indeks kotalnega upora pnevmatik« (ki ga je utežil s 15 točkami). Ponudniki so morali namreč že v prijavi za ponujene pnevmatike ponuditi najmanj zahtevani indeks kotalnega upora (v 2. sklopu v postavki 2 indeks kotalnega upora E, v vseh preostalih 29 postavkah pa indeks kotalnega upora C), naročnik pa je z merilom predvidel prejem dodatnih točk v primeru ponujenega boljšega oziroma višjega indeksa/razreda od zahtevanega - za vsak takšen artikel je naročnik predvidel 5 enot za razred B in 10 enot za razred A, pri čemer je navedel, da bo tisti ponudnik, ki bo prejel najvišje skupno število enot, prejel 15 točk, preostali ponudniki pa sorazmerno nižje število točk.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je Državna revizijska komisija ob upoštevanju procesnega pravila iz tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN dolžna zaključiti, da so vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na nedopustnost vlagateljeve ponudbe, v smislu določil ZPVPJN formalno prepozni oziroma je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem smislu zamujen, zato njihova obravnava ni več dopustna.

Državna revizijska komisija še pripominja, da lahko o tem, ali je izbrani ponudnik dejansko storil prekršek (vlagatelj namreč navaja, da je izbrani ponudnik s predložitvijo neresnične izjave storil prekršek po 5. točki prvega odstavka 112. člena ZJN-3), odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1), ne pa v revizijskem postopku postopka oddaje predmetnega naročila. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije (drugi odstavek 109. člena ZJN-3). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper izbranega ponudnika oziroma njegovo odgovorno osebo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo. V obravnavanem primeru se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo, zato taksa za predrevizijski in revizijski postopek upoštevaje drugi odstavek 71. člena ZJPVPJN znaša dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z DDV) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. V konkretnem primeru je vlagatelj plačal takso v višini 25.297,00 EUR, zato bo Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v višini 297,00 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, dne 27. 9. 2021

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor,
- Bartog proizvodno in trgovsko podjetje d.o.o., Obrtniška ulica 18, Trebnje,
- Špan d.o.o., Tržaška cesta 547, Brezovica pri Ljubljani,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran