Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-089/2021 Mestna občina Koper

    Številka: 018-089/2021-27
    Datum sprejema: 7. 9. 2021

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Mestne občine Koper in Občine Ankaran (aglomeracije Škofije, Hrvatini in Bertoki): Čisto za Koper in Ankaran«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Adriaplan d.o.o., Partizanska cesta 71, Sežana in Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ju zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, Koper in Občina Ankaran, Jadranska cesta 66, Ankaran (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 9. 2021


    odločila:


    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagatelju se na njegov račun vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 290,17 EUR.

    3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

    Obrazložitev:

    Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 16. 10. 2020, pod št. objave JN006456/2020-B01 in dne 19. 10. 2020 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2020/S 203-492397.

    Naročnik je z dokumentom Odločitev v postopku oddaje javnega naročila št. 354-301/2020 z dne 23. 4. 2021 vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma Ginex International, Gradbeni inženiring d.o.o., Rejčeva ulica 3, Nova Gorica in GMW, gradbeništvo, mehanizacija Weindorfer d.o.o., Turjanci 26, Radenci (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je izbrana ponudba, ki se je (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) uvrstila na drugo mesto, dopustna. Vlagateljeva ponudba se je uvrstila na četrto mesto in je prav tako dopustna, preostale štiri ponudbe pa so bile izločene iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila iz razloga, ker se ponudniki niso odzvali na naročnikov poziv in niso predložili zahtevanih dodatnih dokazil oziroma niso dopolnili svojih ponudb.

    Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 6. 5. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, ker terminski plan (diagram kritičnih poti in mejnikov) ni pripravljen v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj je izbrani ponudnik predvidel 1187 dni za izvedbo, kar je bistveno več od zahtevanih 1028 dni. Ker se je izbrani ponudnik s podpisom Dodatka k ponudbi zavezal, da bo razpisana dela izvedel v 1028 koledarskih dneh od podpisa pogodbe, je navedena izjava tudi zavajajoča. Vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi iz razloga, ker ni izkazal, da bo imel na voljo opremo, ki jo ima v najemu, s čimer ni ravnal v skladu z naročnikovo zahtevo iz točke 3.1.4 (Uporaba zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov). Vlagatelj nadalje navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi zato, ker je predložena referenca Izgradnja vodovoda, kanalizacije in dveh čistilnih naprav Kanalski vrh, iz katere izhaja, da je izbrani ponudnik na referenčnem objektu izvedel tudi tri (3) črpališča za komunalno odpadno vodo, neresnična in zavajajoča, saj je bilo na tem projektu izvedeno le eno črpališče za komunalno odpadno vodo. Naveden referenčni projekt je sicer obsegal tudi črpališče za pitno vodo, kar pa ne zadošča referenčni zahtevi, saj je naročnik zahteval izgradnjo treh črpališč za komunalne odpadne vode na javnem kanalizacijskem omrežju. Vlagatelj predlaga, naj se v zvezi z zadevno referenco opravi glavna obravnava, na katero naj se povabi županjo Občine Kanal ob Soči ter direktorja podjetja Ginex International d.o.o., Nova Gorica. Poleg tega vlagatelj predlaga naročniku in Državni revizijski komisiji, naj od izbranega ponudnika zahtevata Končni obračun izvedenih del, PID in Dokazilo o zanesljivosti objekta in pojasnjuje, da bo vse navedeno dokumentacijo na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03) zahteval tudi sam ter jo ter jo predložil takoj, ko jo bo pridobil. Navaja še, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi zato, ker so se dela na referenčnem projektu »Izgradnja vodovoda, kanalizacije in dveh čistilnih naprav Kanalskih vrh« izvajala od julija 2011 do oktobra 2012, nominirani vodja del Z.M., ki je naveden kot vodja del tudi na referenčnem projektu, pa je bil v imenik IZS vpisan šele dne 14. 3. 2012. Vlagatelj predlaga naj se tudi v zvezi s tem očitkom na glavni obravnavi zasliši direktorja podjetja Ginex International d.o.o., Nova Gorica. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je izbrani ponudnik posegel v obrazec predračuna in spremenil formule v vrstici 361, čeprav je naročnik z enim izmed odgovorom izrecno pojasnil, da se popisa in količin ne popravlja.

    Vlagatelj je dne 13. 5. 2021 zahtevek za revizijo dopolnil (Prva pripravljalna vloga). Navaja, da je na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 s spremembami) pridobil dokumente, ki jih prilaga kot dokaz za svoje navedbe iz zahtevka za revizijo. Navaja, da je iz posredovane dokumentacije referenčnega naročnika razvidno, da je izbrani ponudnik pri sporni referenci izvedel le dve črpališči za komunalne odpadne vode (eno samostojno in eno v sklopu čistilne naprave). Na označenem delu želi sicer referenčni naročnik prikazati, da je izbrani ponudnik izvedel še dve dodatni črpališči, ki pa sta črpališči za vodovod - torej črpalki za čisto pitno vodo. Ker pri spornem referenčnem delu niso bila zgrajena tri črpališča za odpadne komunalne vode, izbrani ponudnik poleg tehnične ni izkazal niti kadrovske sposobnosti. Poleg tega iz Gradbene pogodbe št. 41104-0003/2011-1 z dne 14. 7. 2011 izhaja, da je bil na spornem referenčnem projektu odgovorni vodja del izvajalca D.B, medtem ko je bil Z.M. odgovorni vodja posameznih del. Za sestavo predmetne vloge vlagatelj priglaša nadaljnje stroške.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo št. K_D081/21-PU z dne 19. 5. 2021, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da naročnik ni zahteval, da morajo ponudniki rok trajanja posameznih aktivnosti določiti v številu koledarskih dni, saj je zahteval le terminski plan, ki je izdelan v obliki kritičnih poti in mejnikov. Zahteval je tudi, da mora biti iz terminskega plana razvidno vsaj predvideno število dni izvedbe projekta. Zatrjuje, da iz predloženega terminskega plana izhaja predvideno število dni izvedbe projekta po trasah s prikazom kritičnih poti in mejnikov, kar pomeni, da je terminski plan pripravljen v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Navaja še, da bo opremo in mehanizacijo, ki je v Obrazcu 17 vpisana kot najeta, najemal od podjetja GMW d.o.o., ki v ponudbi nastopa kot partner, poleg tega jo bo najel tudi od podjetja Asfalti Ptuj d.o.o., ki v ponudbi nastopa kot nominirani podizvajalec. Zato ni bil dolžan prilagati najemnih ali drugih pogodb, saj je v ta namen angažiral partnerje in podizvajalce, ki te pogoje izpolnjujejo. Navaja tudi, da so bila v okviru reference Izgradnja vodovoda, kanalizacije in dveh čistilnih naprav Kanalski vrh izvedena štiri črpališča za komunalno odpadno vodo - dve črpališči na trasi fekalne kanalizacije za črpanje komunalne odpadne vode ter dve kompaktni čistilni napravi, v sklopu katerih se fekalna voda prečrpava v zalogovnik blata, izvedeno pa je bilo tudi črpališče za pitno vodo. Navedeno pa pomeni, da so na referenčnem objektu dejansko izvedena štiri črpališča za komunalno odpadno vodo in eno črpališče za pitno vodo. Poleg tega je črpališče za pitno vodo tehnično in tehnološko zahtevnejši objekt od črpališča za komunalno odpadno vodo. Navaja še, da je v času izvajanja del referenčnega objekta veljal še Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1), ki je v prvem odstavku 77. člena opredeljeval pogoje za odgovornega vodjo del in posameznih del. Z.M. je dne 25. 5. 2010 opravil strokovni izpit iz odgovornega vodenja del, kar pomeni, da je od tega dne dalje lahko opravljal delo odgovornega vodje del. Potrdilo IZS, da je bil dne 14. 3. 2012 vpisan v imenik IZS, kot odgovorni vodja del, pa izkazuje, da je takrat izpolnil tudi pogoj iz drugega odstavka 77. člena ZGO-1 in lahko opravlja tudi funkcijo odgovornega vodje del za zahtevne objekte. Izbrani ponudnik ob tem pojasnjuje, da se sporni referenčni objekt uvršča med manj zahtevne objekte. Navaja še, da je naročnik tekom pregleda in ocenjevanja ponudb ugotovil, da je v njegovi ponudbi prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije. Zato ga je naročnik pozval k soglasju za odpravo računske napake, pri čemer, poudarja izbrani ponudnik, ni spremenil niti vsebine popisa del niti količin niti ponudbenih cen na enoto.

    Naročnik je z dokumentom št. 354-301/2020 z dne 25. 5. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik se najprej opredeljuje do očitkov, ki se nanašajo na referenco Izgradnja vodovoda, kanalizacije in dveh čistilnih naprav Kanalski vrh. Navaja, da je sam skrbno preveril referenco pri investitorju, pri čemer je ugotovil, da so bila v sklopu projekta izvedena štiri črpališča za komunalno odpadno vodo in eno črpališče za pitno vodo. Iz Končnega obračuna izhajajo štiri črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne vode - prvo in drugo črpališče sta razvidna iz 37. strani, tretje in četrto pa iz 42. in 46. strani (naročnik v zvezi s tem povzema tekst vseh štirih postavk). Tudi iz Končne situacije je razvidno, da so bila v okviru reference izvedena štiri črpališča - prvo in drugo črpališče sta navedena na strani 4/13, tretje na stani 8/13 in četrto na strani 11/13 (naročnik povzema tekst vseh štirih postavk iz Končne situacije). Navaja še, da v kolikor postavka v Končnem obračunu oziroma Končni situaciji nima naziva črpališče, to še ne pomeni, da ne opisuje izvedbe črpališča. Poleg tega je v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb pridobil tudi mnenje projektanta predmetnega javnega naročila, ki je na podlagi Končnega obračuna oziroma Končne situacije zaključil, da so bila v okviru projekta izvedena štiri črpališča za komunalno odpadno vodo - dve črpališči sta izvedeni s potopnimi črpalkami, poliestrskim prefabriciranim črpalnim jaškom, električno ter signalizacijsko opremo črpališča, dve črpališči pa se nahajata v sklopu dveh komunalnih čistilnih naprav. Vsa štiri črpališča so primerljiva s črpališči, ki so predmet obravnavanega javnega naročila. Naročnik še pojasnjuje, da se je sporni referenčni projekt izvajal skladno z določili ZGO-1 (in ne trenutno veljavnega Gradbenega zakona - Uradni list RS, št. 61/17 s spremembami). Navaja, da v razpisni dokumentaciji ni navedel, da se bodo upoštevale zgolj reference tistega kadra, ki je vpisan v imenik IZS, temveč le, da je moral kader opravljati funkcijo vodje gradnje ali odgovornega vodje del. ZGO-1 pa je v 77. členu izrecno omogočal, da posamezna oseba lahko opravlja funkcijo odgovornega vodje del v kolikor ima opravljen strokovni izpit, tudi, če ni vpisana v imenik pri pristojni poklicni zbornici. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi kopijo strokovnega izpita za nominiranega vodjo gradnje (Z.M.), iz katerega je razvidno, da je strokovni izpit za odgovornega vodjo del gradbene stroke opravil dne 25. 5. 2010, torej pred začetkom izvedbe del na referenčnem projektu. Naročnik navaja, da je tekom pregleda in ocenjevanja ponudb pri investitorju pridobil potrditev, da je Z.M. na referenčnem projektu opravljal funkcijo odgovornega vodje del. Naročnik še dodaja, da je izbrani ponudnik predložil Odločbo o imenovanju kadra, Izpis iz gradbenega dnevnika, Zapisnik operativnega sestanka v fazi izvedbe projekta, Zapisnik o kvalitativnem prevzemu ter finančni primopredaji objekta in Dokazilo o zanesljivosti objekta, iz katerih je prav tako razvidno, da je Z.M. pri spornem referenčnem projektu dejansko opravljal funkcijo odgovornega vodje del in odgovornega vodje gradbišča. Naročnik zavrača tudi tiste vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na poseg v ponudbeni predračun. Zatrjuje, da izbrani ponudnik ni spremenil vsebine ponudbenega predračuna, saj ni posegel v obseg oziroma predmet javnega naročila, prav tako tudi ni spremenil količin, enot mere ali vsebine posamezne postavke. Navaja, da je vseh šest ponudnikov pozval k odpravi računske napake, kar pomeni, da so bili v enakopravnem položaju. Popravek napačne formule v pravilno pa že samo po sebi predstavlja predvidljivo posledico njegovega bodočega ravnanja, ki nima vpliva niti na vsebino (obseg in/ali količino) niti na cene na enote. Naročnik še navaja, da v delu, ki se nanaša na delovno opremo, določila 81. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) oziroma točka 3.1.4 niso aplikativna, saj v zvezi z delovno opremo ni določil nobenih pogojev. Naročnik na koncu zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na terminski plan. Navaja, da je izrecno navedel, da je merodajno število dni. Ker je izbrani ponudnik v predloženem Terminskem planu predvidel izvedbo števila dni (skupaj 1.028 dni), je ravnal v skladu z določili iz razpisne dokumentacije.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 28. 5. 2021 (Druga pripravljalna vloga v postopku revizije predmetnega javnega naročila) izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da so navedbe naročnika v zvezi s sporno referenco neresnične in zavajajoče. Navaja, da prvo črpališče na strani 4 Končne situacije ni črpališče, pač pa je kompaktna čistilna naprava 100 PE. Enako velja tudi za tretje črpališče na strani 8 Končne situacije, ki je kompaktna čistilna naprava 25 PE. V obeh čistilnih napravah sta vgrajeni potopni črpalki, potopna črpalka pa ni črpališče, kot to navajata izbrani ponudnik in naročnik. Vlagatelj predlaga imenovanja izvedenca gradbene stroke z znanjem projektiranja, ki bo pregledal dokumentacijo in podal mnenje o tem, koliko črpališč za komunalno odpadno vodo je izbrani ponudnik zgradil na referenčnem projektu. Vlagatelj vztraja tudi pri izvedbi glavne obravnave in zaslišanju tistega projektanta, pri katerem je naročnik preveril izpolnjevanje referenčne zahteve. Poleg tega zahteva tudi vpogled v naročnikovo spisovno dokumentacijo, zlasti v poročilo naročnikove strokovne komisije oziroma v dokaze o preverjanju spornega referenčnega projekta. Prav tako vztraja pri očitkih, ki se nanašajo na odgovornega vodjo del. Zatrjuje, da je bil pri sporni referenci odgovorni vodja del D.B., Z.M. pa vodja posameznih del. Navaja, da se niti izbrani ponudnik niti naročnik do njegovega dokaza (predložene pogodbe) nista opredelila, temveč želita zgolj na podlagi dejstev, da je Z.M. podpisal določene dokumente, dokazati, da je tudi dejansko opravljal funkcijo odgovornega vodje del. Ker je Z.M. po pogodbi na referenčnem objektu opravljal funkcijo vodje posameznih del, je dokumente, ki jih je predložil izbrani ponudnik, podpisoval brez pravne podlage. Poleg tega iz Obrazca št. 12 razpisne dokumentacije »Vodovod, kanalizacija in dve čistilni napravi Kanalski Vrhi« izhaja, da je bil zahtevan vpis v imenik IZS tako za odgovornega vodjo del, kakor tudi za vodjo posameznih del. Vlagatelj vztraja tudi pri očitkih, ki se nanašajo na poseg v ponudbeni predračun in opozarja, da je izbrani ponudnik posegel v popis del in spreminjal količine, saj je količino »-14« spremenil v »14«. Ravno tako vztraja tudi pri očitkih, ki se nanašajo na terminski plan in delovno opremo. Navaja, da iz podatkov o delovni opremi ni razvidno, ali gre za delovno opremo partnerja in podizvajalca, saj se podatki ne ujemajo. Poleg tega nominirani podizvajalec (družba Asfalti Ptuj d.o.o.) ni izpolnil Obrazca 17, temveč je opremo vpisal v svoj obrazec, pri čemer pa ni navedel tudi zahtevanih podatkov o njenih karakteristikah (moči/kapaciteti, številu enot in starosti).

    Ker je v okviru obravnave zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotovila, da je za presojo nekaterih dejstev v postopku oddaje javnega naročila potrebna pridobitev strokovnega mnenja, imenovanje ustreznega strokovnjaka pa je predlagal tudi vlagatelj, je dne 17. 6. 2021 na podlagi 34. člena in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN s sklepom št. 018-089/2021-5 odredila pridobitev strokovnega mnenja ter za njegovo izdelavo določila mag. S.B. (v nadaljevanju: strokovnjak). Državna revizijska komisija je strokovnjaku izročila vso potrebno dokumentacijo (razpisno dokumentacijo, izpodbijano odločitev, zahtevek za revizijo, izjasnitveno vlogo izbranega ponudnika, naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo, odgovor vlagatelja na odločitev naročnika, dva obrazca iz ponudbe izbranega ponudnika: Obrazec št. 8 (Izjava glede tehnične in strokovne sposobnosti) in Obrazec št. 9 (Referenčno potrdilo za sporno referenco) ter Predračun in Končno situacijo, ki se nanašata na sporni referenčni posel (Vodovod, kanalizacija in dve čistilni napravi Kanalski Vrh).

    Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 21. 7. 2021 in ga dne 22. 7. 2021 posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Vlagatelj in naročnik sta se do strokovnega mnenja opredelila z vlogama, ki ju je Državna revizijska komisija prejela dne 23. 7. 2021 (vlagateljeva vloga) in dne 4. 8. 2021 (naročnikova vloga). Državna revizijska komisija je dne 11. 8. 2021 zaprosila strokovnjaka za dodatno pojasnilo v zvezi s podanim strokovnim mnenjem. Državna revizijska komisija je strokovnjakovo pojasnilo strokovnega mnenja prejela dne 18. 08. 2021 in ga dne 19. 8. 2021 posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik in naročnik sta se do strokovnjakovega pojasnila opredelila z vlogama, ki ju je Državna revizijska komisija prejela dne 23. 8. 2021 (vloga izbranega ponudnika) in dne 25. 8. 2021 (naročnikova vloga). Vlagatelj se do strokovnjakovega dodatnega pojasnila ni opredelil.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter ob upoštevanju strokovnega mnenja, pojasnila strokovnega mnenja in navedb, ki so jih v zvezi s strokovnim mnenjem in pojasnilom strokovnega mnenja posredovali vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil pravočasno oziroma v zakonskem roku iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN (vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil osmi delovni dan od prejema izpodbijane odločitve). Iz odstopljene dokumentacije je tudi razvidno, da je vlagatelj istega dne (torej 6. 5. 2021) od referenčnega naročnika (Občina Kanal ob Soči) zahteval, naj mu v zvezi z referenco Izgradnja vodovoda, kanalizacije in dveh čistilnih naprav Kanalski vrh odstopi še Končni obračun izvedenih del, PID in Dokazilo o zanesljivosti objekta. Referenčni naročnik je vlagatelju omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo dne 12. 5. 2021 (ki jo je vlagatelj fotografiral), poleg tega mu je izročil še fotokopijo gradbene pogodbe, za katero ga je vlagatelj zaprosil na samem vpogledu. Vlagatelj je nato dne 13. 5. 2021 (Prva pripravljalna vloga) zahtevek za revizijo dopolnil, pri čemer je v pripravljalni vlogi navedel tudi novo nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na ponujeni kader. Državna revizijska komisija pri obravnavi zahtevka za revizijo navedene vlagateljeve vloge ni upoštevala. Na ta način bi si namreč lahko vlagatelji samovoljno podaljševali rok za vložitev zahtevka za revizijo oziroma za predložitev dokazov (rok za vložitev zahtevka za revizijo je sicer prekluziven, kar pomeni, da upravičenec z njegovim potekom izgubi pravico do uveljavljanja pravnega varstva) in ravnali tudi v nasprotju z načelom hitrosti in učinkovitosti iz 9. člena ZPVPJN. Načelo hitrosti je izrazito povezano z naravo postopka oddaje javnega naročila in zahteva, da mora biti revizijski postopek organiziran in voden tako, da poteka in se zaključi čim hitreje. Načelo hitrosti je izvedeno v posameznih pravilih in institutih revizijskega postopka (tudi v kratkih rokih, ki jih je zakonodajalec predpisal za vložitev zahtevka za revizijo), vse to pa omogoča, da je postopek pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil praviloma mnogo hitrejši od rednih sodnih postopkov. Vse navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj je vlagatelj zahtevano dodatno dokumentacijo od referenčnega naročnika prejel že v roku štirih delovnih dni po podani zahtevi, kar pomeni, da bi jo lahko še pravočasno priložil k zahtevku za revizijo.

    V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna in bi morala izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz petih razlogov: 1. ker terminski plan (diagram kritičnih poti in mejnikov) ni pripravljen v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, 2. ker ni izkazal, da bo imel na voljo opremo, ki jo ima v najemu, 3. ker ni izpolnil referenčnih zahtev, 4. ker ni izpolnil kadrovskih zahtev in 5. ker je posegel v predračunski obrazec.

    Revizijske navedbe, ki se nanašajo na nedopustnost ponudb, je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

    Državna je najprej obravnavala vlagateljev očitek, ki se nanaša na terminski plan. Vlagatelj namreč zatrjuje, da terminski plan (diagram kritičnih poti in mejnikov), ki ga je priložil izbrani ponudnik, ni pripravljen v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj je izbrani ponudnik za izvedbo predvidel 1187 dni, kar je bistveno več od zahtevanih 1028 dni.

    Rok za izvedbo predmetnega javnega naročila je naveden v točki 2.1 (Podatki o javnem naročilu) točke 2 (Splošno) razpisne dokumentacije:

    »Rok izvedbe:
    Izvedba razpisanih del bo potekala 1.028 dni:
    - 28 dni - maksimalni čas od sklenitve pogodbe do uvedbe v delo,
    - Rok za dokončanje del od Datuma začetka do izdaje Potrdila o prevzemu je predvidoma 900 dni
    in
    - Rok za reklamacijo napak (od izdaje Potrdila o prevzemu do izdaje Potrdila o izvedbi) je predvidoma 100 dni.«

    1.028 dnevni izvedbeni rok je v identičnem tekstu naveden tudi v 6. členu Vzorca pogodbe.

    Naročnik je v točki 3.10 (Sestavni deli ponudbe) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal, da predstavlja sestavni del ponudbe (tudi) Obrazec 14: Finančni in terminski plan, katerega obvezna priloga je Terminski plan izdelan v obliki diagrama kritičnih poti in mejnikov »Gantt Chart«.

    Naročnik je pripravil Obrazec 14 (Finančni in terminski plan), v katerega so morali ponudniki za vsako leto (2021, 2022 in 2023 vpisati predvideno finančno realizacijo projekta po mesecih.

    V Obrazcu 14 (Finančni in terminski plan) so navedene tudi naslednje naročnikove zahteve:

    »Obvezna priloga tega obrazca je Terminski plan, izdelan v obliki diagrama kritičnih poti in mejnikov, iz katerega bo razvidno vsaj predvideno število dni izvedbe projekta po trasah. Namen Terminskega plana ni prikaz datumov, temveč števila dni izvedbe, zato gospodarski subjekti načeloma datumov v Terminski plan ne navajajo. V kolikor gospodarski subjekti izdelujejo Terminski plan v programu, ki zahteva vpis datumov oziroma prikazuje datume, lahko gospodarski subjekti uporabijo 15. 11. 2020 kot predvideni datum podpisa pogodbe.

    S podpisom predmetnega obrazca pa gospodarski subjekt potrjuje in soglaša, da so morebitni datumi navedeni v Terminskem planu zgolj informativne narave (dejanska izvedba bo odvisna od datuma podpisa pogodbe) in da se kot merodajne in zavezujoče upošteva število dni, ki izhajajo iz Terminskega plana.«

    Naročnik torej v obravnavanem primeru ni zahteval, da morajo ponudniki v Terminski plan vpisati datume, temveč je zgolj dopustil, da ponudniki navedeno lahko storijo, saj je predvidel, da bodo lahko nekateri ponudniki Terminski plan izdelali v programu, ki zahteva tudi vpis datumov. V tem primeru je navedel, da lahko gospodarski subjekti uporabijo 15. 11. 2020, kot predvideni datum podpisa pogodbe, vendar so ponudniki s podpisom predmetnega obrazca hkrati tudi potrdili, da se kot merodajne in zavezujoče upošteva število dni, ki izhajajo iz Terminskega plana.

    Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, o čemer med vlagateljem in naročnika ni spora, da je v ponudbi predložil v celoti izpolnjen ter podpisan in žigosan Obrazec 14. K Obrazcu 14 je izbrani ponudnik predložil tudi Ponudbeni terminski plan izvedbe del, ki je izdelan v obliki kritičnih poti in mejnikov oziroma v zahtevani obliki gantograma (Gantt Chart). Iz Ponudbenega terminskega plana jasno in nedvoumno izhaja, da znaša skupno število dni za izvedbo razpisanih del 1028 dni, od katerih se 28 dni nanaša na čas od sklenitve pogodbe do uvedbe v delo (točka I - Predhodna dela), 900 dni na izvedbo del (točka II - Izvedba del) ter 100 dni za reklamacijo napak ter izdajo Potrdila o prevzemu in Potrdila o izvedbi (točka III - Zaključna dela). Iz navedenega dokumenta je tudi razvidno, da izbrani ponudnik datumov v Terminski plan ni vpisoval. Poleg tega je izbrani ponudnik v navedeni obrazec vpisal tudi (predvideno) število dni izvedbe razpisanega projekta po posameznih trasah in navedeno označil tudi na grafu. Ker je izbrani ponudnik v tem delu ponudbe ravnal v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

    Drugi vlagateljev očitek se nanaša na opremo. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi zato, ker ni izkazal, da bo imel na voljo opremo, ki jo ima v najemu.

    Kot izhaja iz točke 3.10 (Sestavni deli ponudbe), predstavlja Obrazec 17 (Delovna oprema za izvedbo projekta) enega izmed sestavnih delov ponudbene dokumentacije. Naročnik je v navedenem obrazcu opremo razdelil na a) gradbeno opremo, b) vozila in kamione in c) drugo opremo ter tabelo obrazca razdelil na rubrike, predvidene za vpis podatkov o opisu opreme (tip, izdelava in model), njeni moči oziroma kapaciteti ter starosti opreme in informaciji o tem, ali oprema njihova ali najeta. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, s kakšno vrsto in količino opreme morajo ponudniki razpolagati, zato je potrebno šteti, da je odločitev o tem prepustil ponudnikom.

    Navedeno potrjuje tudi naročnikov odgovor, ki ga je podal tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije. V zvezi z opremo je namreč eden izmed zainteresiranih ponudnikov postavil tudi naslednje vprašanje:

    »V sklopu obrazcev je tudi Obrazec 17: Delovna oprema za izvedbo projekta. Nikjer ni točno določeno, kaj sodi pod zahtevano delovno opremo za izvedbo projekta. Prosimo za jasno določitev delovne opreme, ki jo naročnik zahteva in jo bo sprejel kot ustrezno oziroma za pojasnilo, ali naj ponudnik sam oceni ustrezno delovno opremo.«

    Naročnik je podal naslednji odgovor (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 4. 11. 2020 ob 12:53):

    »Naročnik ni postavil pogoja Tehnične in strokovne sposobnosti, vezane na delovno opremo. Ponudniki v obrazec vpišejo opremo, s katero razpolagajo za izvedbo predmetnega projekta. Gospodarski subjekti vpišejo podatke o gradbeni mehanizaciji, vozilih in kamionih ter drugi opremi za izvedbo del, ki jih gospodarski subjekt prevzema. Osebne opreme in malih strojev ni potrebno navajati.«

    Uporabo zmogljivosti drugih subjektov ZJN-3 ureja v 81. členu. Prvi odstavek tega člena določa, da lahko gospodarski subjekt glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen. V skladu z drugim odstavkom istega člena naročnik v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 preveri, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev. Drugi odstavek 79. člena ZJN-3 določa, da v primeru, če gospodarski subjekt v skladu z 81. členom tega zakona uporablja zmogljivosti drugih subjektov, mora ESPD iz prvega odstavka 79. člena ZJN-3 vsebovati tudi informacije v zvezi s subjekti, katerih zmogljivosti uporablja gospodarski subjekt.

    Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je vodilni partner v Obrazcu 17 za posamezno opremo (za vibracijski valjar, tri tovorne avte, dva bagra in rovokopač) navedel, da jo ima v najemu, sicer pa je vodilni partner v obrazec vpisal tudi lastno opremo, v celoti lastno opremo pa sta v obrazec 17 (partner izbranega ponudnika - GMW d.o.o.) oziroma v prilogo k obrazcu 17 (nominirani podizvajalec Asfalti Ptuj d.o.o.) vpisala/navedla tudi njegov partner in nominirani podizvajalec, pri čemer je podizvajalec ni specificiral. Vlagatelj sicer pravilno opozarja, da se izbrani ponudnik v ponudbi v zvezi z najeto opremo ne sklicuje na uporabo zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov (v ponudbi ne navaja teh subjektov niti zanje ne prilaga ESPD), kar pa ob upoštevanju zgoraj navedenih izhodišč na dopustnost ponudbe izbranega ponudnika ne more vplivati. Sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov se skladno z določbo prvega odstavka 81. člena ZJN-3 nanaša (zgolj) na situacijo, kjer ponudnik glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov. Ker pa v obravnavanem primeru razpolaganje z opremo ni bilo določeno kot pogoj za sodelovanje, naročnik pravilno opozarja, da določila 81. člena ZJN-3 oziroma točke 3.1.4 razpisne dokumentacije (Uporaba zmogljivosti drugih subjektov) niso aplikativna. Takšno stališče je Državna revizijska komisija zavzela v več svojih odločitvah (tudi v odločitvi št. 018-149/2018, na katero opozarja naročnik). Ker torej naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval od ponudnikov, da izkažejo razpolaganje s točno določeno vrsto in količino opreme, ki je potrebna za izvedbo razpisanega javnega naročila oziroma iz razloga, ker je odločitev o tem v celoti prepustil ponudnikom, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Kot pravilno opozarja naročnik in kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, je potrebno zakonitost sprejete odločitve o oddaji javnega naročila in (ne)dopustnost ponudbe vedno presojati na podlagi naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje očita naročniku, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena tudi iz razloga, ker je posegel v Ponudbeni predračun.

    Iz izpodbijane odločitve je razvidno, da je v Popisu del navedena napačna matematična operacija, zaradi česar je v vseh šestih ponudbah prišlo do računskih napak. Iz navedenega razloga je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja vseh šest ponudnikov (vključno z vlagateljem in izbranim ponudnikom) dne 28. 1. 2021 pozval k izdaji soglasja za odpravo računskih napak (dokument št. 354-301/2020), pri čemer je naročnik v izpodbijani odločitvi navedel ponudbene cene (brez DDV) vseh šestih ponudnikov pred in po odpravi računskih napak. Opisanemu ravnanju naročnika vlagatelj ne oporeka niti v zahtevku za revizijo niti v vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovi navedb. Navedeno pa pomeni, kot pravilno ugotavlja tudi naročnik, da so bili ponudniki obravnavani enakopravno oziroma da so bili ponudniki v enakem položaju tudi po odpravi računskih napak. Naročnik je vse računske napake, ki jih je odkril pri pregledu in ocenjevanju ponudb, odpravil na podlagi soglasja vsakega izmed ponudnikov - naročnik je popravil računske napake tako, da je ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih je ponudil posamezni ponudnik, izračunal vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Popravek napačne formule v pravilno je, kot pravilno opozarja naročnik, predstavljalo predvidljivo posledico njegovega bodočega ravnanja, kar pa ni vplivalo niti na vsebino (obseg in /ali količino) ponudbenega predračuna (popisa del) niti na cene na enoto. Ker je naročnik pri odpravi računskih napak, do katerih je prišlo zaradi njegove napačne formule, ravnal v skladu z določilom sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 (ki določa, da v primeru, če naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije), Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni sledila.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna zlasti in predvsem iz razloga, ker ni izpolnil referenčnih in kadrovskih zahtev.

    Deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost med drugim predloži: seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3). Naročnik lahko od ponudnikov zahteva tudi, da v dokaz tehnične sposobnosti navedejo tehnično osebje ali tehnične organe, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tiste, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tiste, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne, lahko pa tudi zahteva, da ponudniki predložijo dokazila o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točki c) in f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

    ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci. Vprašanje o tem, na kakšen način in v kakšnem obsegu mora ponudnik izkazovati referenčne in kadrovske zahteve, je torej v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika oziroma od njegove konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji.

    Naročnik je referenčne zahteve navedel točki 3.6.3 - 1. Pogoj (Tehnična in strokovna sposobnost - 76. člen ZJN-3) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe:

    »Ponudnik je v zadnjih 10 letih, šteto od dneva objave obvestila o tem javnem naročilu, na Portalu javnih naročil izvedel vsaj:

    - 1 gradnjo kanalizacijskega omrežja s pridobljenim dovoljenjem za začetek uporabe objekta v investicijski vrednosti vsaj 1.000.000,00 EUR brez DDV
    in
    - 1 gradnjo kanalizacijskega omrežja iz GPR cevi minimalnega premera fi 200 mm in dolžine najmanj 1000 m, s pridobljenim dovoljenjem za začetek uporabe objekta
    in
    - izgradnjo treh črpališč za komunalne odpadne vode na javnem kanalizacijskem omrežju.

    Upoštevane bodo reference s pridobljenim dovoljenjem za začetek uporabe. Naročnik bo tako kot ustrezne priznal reference, ki so v zadnjih 10 letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, zaključene s pridobljenim dovoljenjem za začetek uporabe objekta. Naročnik bo kot ustrezno referenco za predmetni pogoj upošteval tudi gradnjo objekta brez pridobljenega dovoljenja za začetek uporabe objekta, če je objekt dokončan, predan investitorju in dovoljenje za začetek uporabe objekta ni bilo pridobljeno iz vzrokov, ki niso na strani izvajalca.

    Izpolnjevanje pogoja se lahko dokaže z enim ali več referenčnimi projekti na način, da se vsako posamezno alinejo izpolni z ločenim referenčnim projektom ali več alinej pogoja z istim referenčnim projektom.

    Gospodarski subjekt, ki prilaga reference za izpolnjevanje predmetnega pogoja mora v okviru reference izkazati, da je dejansko izvedel vsaj gradbeno-obrtniška dela, strojne instalacije, elektro instalacije v obsegu, definiranem s pogojem reference, ki jo prilaga.«

    V dokaz izpolnjevanje referenčne zahteve so morali ponudniki predložiti ESPD obrazec, Obrazec 3: Podatki o gospodarskem subjektu, Obrazec 8: Izjava glede tehnične in strokovne sposobnosti in Referenčno potrdilo v smislu Obrazca 9: referenčno potrdilo. Naročnik si je v zvezi z referenčnimi zahtevami pridržal pravico zahtevati dodatna dokazila od ponudnikov, poleg tega je navedel, da bo referenčne navedbe lahko preveril tudi neposredno pri investitorju.

    Identična referenčna zahteva je v točki 3.6.3 (2. Pogoj) je postavljena tudi za vodjo gradnje, pri čemer je naročnik za vodjo gradnje postavil tudi naslednje zahteve:

    »Vodja gradnje
    Ponudnik razpolaga z vodjo del (ki bo v času izvedbe projekta izpolnjeval pogoje skladno z Gradbenim zakonom, ki glede na vrsto del prevladujejo) in bo opravljal funkcijo vodje gradnje. Vodja gradnje vodilnemu delavcu pri gradnji odgovarja za uskladitev del na gradbišču, za skladnost izvajanja del s projektno dokumentacijo, za varnost in zdravje pri delu na gradbišču in vodi gradbišče.

    Vodja gradnje bo moral biti v času, ko nastopa kot vodja gradnje, vpisan v ustrezen imenik pri pristojni poklicni zbornici.

    Oseba, ki bo opravljala funkcijo vodje gradnje je lahko hkrati tudi vodja del.«

    Ponudniki so morali v dokaz izpolnjevanja kadrovskih zahtev predložiti ESPD obrazec, Obrazec 3: Podatki o gospodarskem subjektu, Obrazec 10: Seznam ključnih kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi, Obrazec 11: Podatki o ključnem kadru in Obrazec 12: Referenčno potrdilo ključnega kadra. Tudi v tem delu si je naročnik pridržal pravico zahtevati dodatna dokazila od ponudnikov, prav tako pa je navedel, da bo referenčne navedbe lahko preveril tudi neposredno pri investitorju.

    Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v referenčni Obrazec 8 (Izjava glede tehnične in strokovne sposobnosti) vpisal tri reference: 1. Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Vipave - Sklop 1, 2. Ureditev kanalizacijskega sistema naselja Čiginj in 3. Izgradnja vodovoda, kanalizacije in dveh čistilnih naprav Kanalski Vrh (vse tri reference je izvedel vodilni partner izbranega ponudnika). Med vlagateljem in naročnikom je sporna tretja referenca - Izgradnja vodovoda, kanalizacije in dveh čistilnih naprav Kanalski Vrh. Z navedeno referenco izbrani ponudnik izkazuje zgoraj citirano referenčno zahtevo iz tretje alineje točke 3.6.3 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, v skladu s katero je moral ponudnik izkazati, da je v zadnjih desetih letih od dneva objave obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil izvedel izgradnjo treh črpališč za komunalne odpadne vode na javnem kanalizacijskem omrežju. Izbrani ponudnik je v Obrazec 8 vpisal vse zahtevane podatke - podatke o izvajalcu (Ginex International d.o.o.), naročniku (Občina Kanal ob Soči), kraju izvedbe (naselje Kanalski Vrh) ter času izvedbe del (julij 2011 - oktober 2012), v obrazec pa sta vpisana tudi naslov projekta ter opis del, ki jih je v okviru projekta izvedel izvajalec (Izgradnja vodovoda, kanalizacije in dveh čistilnih naprav Kanalski Vrh - izgradnja kanalizacijskega in vodovodnega sistema, dve čistilni napravi, tri črpališča za komunalno odpadno vodo, elektroinštalacije za črpališča, elektroinštalacije in vsa oprema za čistilni napravi, voziščna konstrukcija), vpisana pa je tudi vednost izvedenih del (894.392,28 EUR brez DDV). V ponudbi je predloženo tudi referenčno potrdilo (v smislu Obrazca 9), iz katerega je razviden naziv gradnje (Izgradnja vodovoda, kanalizacije in dveh čistilnih naprav Kanalski Vrh, številka in datum pogodbe: 42001-0002/2011-31 z dne 14. 7. 2011; Aneks št. 1 z dne 9. 9. 2011; Aneks št. 2 z dne 25. 1. 2012 in Aneks št. 3 z dne 4. 7. 2012), investitor, (Občina Kanal ob Soči) izvajalec (Ginex International d.o.o.), vodja del (Z. M.) in opis referenčnih del (Izgradnja kanalizacijskega in vodovodnega sistema, dve čistilni napravi, tri črpališča za komunalno odpadno vodo, elektroinštalacije za črpališča, elektroinštalacije in vsa oprema za čistilni napravi, voziščna konstrukcija), vanj pa so vpisani tudi podatki kontaktni osebi referenčnega naročnika (J. M.), datumu in kraju izvedbe referenčnih del (julij 2011 - oktober 2012 v naselju Kanalski Vrh) ter vrednost referenčnih del (894.392,28 EUR brez DDV).

    Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je bilo navedeno referenčno delo izvedeno znotraj zahtevanega obdobja. Vlagatelj in naročnik pa si nista edina v tem, koliko črpališč za komunalne odpadne vode je bilo izgrajenih v okviru sporne reference. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je navedena referenca neresnična in zavajajoča, saj je bilo na tem projektu izvedeno le eno črpališče za komunalno odpadno vodo, v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika pa navaja, da črpališči na 4. in 8. strani Končne situacije nista črpališči temveč kompaktni čistilni napravi (100 PE in 25 PE). Navaja tudi, da sta v obeh čistilnih napravah vgrajeni potopni črpalki in zatrjuje, da potopna črpalka ni črpališče. Naročnik se z vlagateljem ne strinja in navaja, da so bila v sklopu projekta izvedena štiri črpališča za komunalno odpadno vodo in eno črpališče za pitno vodo. Navaja tudi, da v kolikor postavka v Končni situaciji nima naziva črpališče to še ne pomeni, da ne opisuje izvedbe črpališča. Tudi izbrani ponudnik zatrjuje, da so bila v okviru spornega referenčnega projekta izvedena štiri črpališča za komunalno odpadno vodo - dve črpališči na trasi fekalne kanalizacije za črpanje komunalne odpadne vode ter dve kompaktni čistilni napravi, v sklopu katerih se fekalna voda prečrpava v zalogovnik blata, izvedeno pa je bilo tudi črpališče za pitno vodo.

    Državna revizijska komisija se je pri presoji navedenega očitka oprla na mnenje strokovnjaka, ki je opravil ogled stanja na terenu ter pregledal tudi razpoložljivo tehnično dokumentacijo o izgradnji spornega referenčnega objekta. Strokovnjak je navedel, da je iz Tehničnega poročila Projekta izvedenih del razvidno, da je omrežje zgrajeno ločeno za fekalno in meteorno vodo ter da sta v okviru reference zgrajeni dve kompaktni čistilni napravi, in sicer kompaktna čistilna naprava 1, v velikost 100 PE in kompaktna čistilna naprava 2, v velikosti 25 PE. Na obeh čistilnih napravah je izvedeno prečrpavanje posedlega blata iz naknadnega usedalnika v zalogovnik blata. Na omrežju je zgrajeno tudi črpališče na začetni točki tlačnega kanala KV7 (RJ 53) ter na vtoku v kompaktno čistilno napravo 1 (RJ 11). Strokovnjak je pojasnil, da je izvajalec v sklopu reference izvedel 5 črpališč: 1). črpališče na kanalizacijskem omrežju RJ 53, 2). črpališče na kanalizacijskem omrežju RJ 11 pri kompaktni čistilni napravi 1, 3). črpališče za prečrpavanje posedlega blata na kompaktni čistilni napravi 1 100 PE, 4). črpališče za prečrpavanje posedlega blata na kompaktni čistilni napravi 2 25 PE in 5). črpališče pitne vode v vodarni. Strokovnjak je v nadaljevanju še zapisal, da so bila v sklopu izgradnje javne kanalizacije Kanalski Vrh izvedena 4 črpališča, v sklopu izgradnje kanalizacijskega omrežja pa 2 črpališči. V pojasnilu strokovnega mnenja je strokovnjak še pojasnil, da njegova ugotovitev, ki se nanaša na 4 črpališča, izhaja iz opredelitve javne kanalizacije, ki zajema črpališča na kanalizaciji in čistilnih napravah, njegova ugotovitev, ki se nanaša na 2 črpališči, pa zajema samo črpališča na kanalizacijskem omrežju, pri čemer je navedel, da obe opredelitvi/izraza (javna kanalizacija in kanalizacijsko omrežje) izhajata iz 4. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS št. 64/22 s spremembami; v nadaljevanju: Uredba).

    Ker je naročnik v okviru zgoraj citiranega referenčnega pogoja iz 3. alineje točke 3.6.3 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval le, da so morala biti na referenčnem objektu zgrajena 3 črpališča za odpadne vode na javnem kanalizacijskem omrežju, pri čemer svoje zahteve ni opredelil niti s podzakonskimi predpisi niti s kakršnimikoli tehničnimi zahtevami ter iz razloga, ker je strokovnjak potrdil, da so bila znotraj sporne reference izgrajena 4 črpališča (med vlagateljem in naročnikom pa je v tem delu zahtevka za revizijo spor zgolj v tem, koliko črpališč za komunalno odpadno vodo je bilo zgrajenih v okviru sporne reference), Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni sledila. Znotraj sporne reference je bilo sicer izdelano tudi črpališče za pitno vodo, ki pa ga ob upoštevanju referenčne zahteve ni mogoče upoštevati.

    In nenazadnje. Četudi bi bilo mogoče pojem »javno kanalizacijsko omrežje« razumeti na način, kot ga je razumel strokovnjak ali na način, ko sta ga razumela naročnik in izbrani ponudnik, bi bilo v obravnavanem primeru mogoče kvečjemu ugotoviti, da gre v tem delu za nedorečeno referenčno zahtevo, takšne razpisne dokumentacije pa ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Strokovnjak namreč pojasnjuje, da se je pri interpretaciji kanalizacije oziroma kanalizacijskega omrežja na eni strani ter javne kanalizacije na drugi strani oprl na Uredbo in da je javna kanalizacija kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, kanalizacija (ki jo strokovnjak enači z javnim kanalizacijskim omrežjem) pa je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje. Nasprotno naročnik opozarja, da pojem javno kanalizacijsko omrežje definira Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 s spremembami), v skladu s katero javno kanalizacijsko omrežje predstavlja kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, javna kanalizacija pa je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, pri čemer opozarja (tudi) na Uredbo, iz katere je razvidno, da je javna kanalizacija kanalizacija skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo. Iz navedenih stališč je torej razvidno, da strokovnjak čistilne naprave ne vključuje v definicijo javnega kanalizacijskega omrežja, naročnik in izbrani ponudnik pa zatrjujeta, da sodijo v javno kanalizacijsko omrežje tudi čistilne naprave in (posledično) tudi črpališča v čistilnih napravah.

    Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, mora naročnik pri presoji dopustnosti ponudb upoštevati zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Če zahteva dopušča več možnih razlag, je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-079/2017, 018-183/2018, 018-002/2019, 018-041/2020, 018-43/2020, 018-125/2021…). Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ponovno ugotavlja, da je bilo med vlagateljem in naročnikom sporno zgolj število črpališč za komunalno odpadno vodo, ki so bila zgrajena v okviru sporne reference, strokovnjak pa je potrdil, da so bila znotraj reference Izgradnja vodovoda, kanalizacije in dveh čistilnih naprav Kanalski Vrh zgrajena 4 črpališča (kot že izhaja iz te obrazložitve je bilo v sklopu reference zgrajeno tudi peto črpališče - a ker gre za črpališče za pitno vodo, ga ob upoštevanju referenčne zahteve ni mogoče upoštevati).

    Ker je Državna revizijska komisija zavrnila očitek, ki se nanaša na referenco Izgradnja vodovoda, kanalizacije in dveh čistilnih naprav Kanalski Vrh, je bilo potrebno zavrniti tudi očitek, ki se nanaša na (ne)izpolnjevanje identičnih referenčnih zahtev s strani nominiranega vodje gradnje (Z.M.).

    Vlagatelj na koncu očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker so se dela na referenčnem projektu Izgradnja vodovoda, kanalizacije in dveh čistilnih naprav Kanalski Vrh izvajala od julija 2011 do oktobra 2012, nominirani vodja del Z.M. (ki vlogo vodje del oziroma vodje gradnje prevzema tudi pri razpisanemu javnemu naročilu), pa je bil v imenik IZS vpisan šele 14. 3. 2012.

    Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom in izbranim ponudnikom v tem, da je tekom izvajanja spornega referenčnega projekta veljal še ZGO-1, ki je v 77. členu izrecno omogočal, da posamezna oseba opravlja funkcijo odgovornega vodje del (v kolikor ima opravljen strokovni izpit in v kolikor ne gre za zahtevni objekt) tudi, če ni vpisana v imenik pri pristojni poklicni zbornici. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi fotokopijo strokovnega izpita za nominiranega vodjo gradnje, iz katerega je razvidno, da je strokovni izpit za odgovornega vodjo del gradbene stroke opravil dne 25. 5. 2010, torej pred začetkom izvedbe del na referenčnem projektu. Poleg tega je izbrani ponudnik k izjasnitveni vlogi priložil tudi Gradbeno dovoljenje (dokument št. 351-808/2008-6-18 z dne 16. 12. 2008), iz katerega je med drugim razvidno, da gre pri sporni referenci za manj zahteven objekt ter Odločbo o imenovanju Z.M. na funkcijo odgovornega vodje del (dokument z dne 26. 7. 2011), izpis iz Gradbenega dnevnika o izvajanju del za objekt Vodovod, kanalizacija in dve čistilni napravi Kanalski Vrh (dokument od dne 1. 8. 2011 do 17. 9. 2011), prvo stran zapisnika Operativnega sestanka z dne 10. 8. 2011, štiri obračunske liste iz Knjige obračunskih izmer, ki se nanašajo na kompaktni čistilni napravi in črpališči (september 2011 in avgust 2011), Zapisnik o kvalitativnem prevzemu ter finančni primopredaji objekta z dne 22. 10. 2012 in Dokazilo o zanesljivosti objekta (april 2012), iz katerih je razvidno, da je sporni kader (oseba Z.M.) na referenčnem objektu opravljal funkcijo odgovornega vodje del oziroma odgovornega vodje gradbišča. Naročnik pa je v obravnavanem primeru tudi sicer izrecno navedel (v Obrazcu 11 - Podatki o ključnem kadru), da ne zahteva, da je katerikoli kader vpisan v katerikoli poklicni imenik v trenutku oddaje ponudbe, navedel pa je tudi, da bo moral biti kader, v kolikor je to zahtevano v posameznem pogoju Tehnične in strokovne sposobnosti, vpisan v ustrezne poklicne imenike (šele) tekom izvedbe razpisanih del (kot izhaja iz zgoraj citirane kadrovske zahteve, je naročnik za nominiranega vodjo gradnje zahteval, da bo moral biti v času, ko nastopa kot vodja gradnje, vpisan v ustrezen imenik pri pristojni poklicni zbornici).

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo v zvezi z sporno referenco in nominiranim vodjo del (Z.M.) predlagal izvedbo ustne obravnave (na kateri naj se zasliši direktor vodilnega partnerja izbranega ponudnika in na katero naj se povabi županja Občine Kanal ob Soči), v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika (vloga z dne 28. 5. 2021), pa je zahteval tudi zaslišanje naročnikovega projektanta ter predlagal, da se mu omogoči vpogled v naročnikovo preverjanje sporne reference (Izgradnja vodovoda, kanalizacije in dveh čistilnih naprav Kanalski Vrh). Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v skladu s 35. členom ZPVPJN izvedba ustne obravnave obvezna le, kadar jo predlagata tako vlagatelj, kakor tudi naročnik, naročnik pa izvedbe ustne obravnave v konkretnem primeru ni predlagal. Poleg tega je bilo mogoče dejansko stanje pravilno in popolno ugotoviti že na podlagi odstopljene dokumentacije in ob upoštevanju strokovnega mnenja, zato je Državna revizijska komisija navedene vlagateljeve predloge kot nepotrebne zavrnila.

    Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    S sklepom, št. 018-089/2021-5 z dne 21. 4. 2021 je Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za izdelavo strokovnega mnenja založi predujem v znesku 1.600,00 EUR, kar je tudi storil. Ker so dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja znašali 1.309,83 EUR, se preostali znesek založenega predujma v znesku 290,17 EUR vrne vlagatelju na njegov račun.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne Revizijske komisije.

    V Ljubljani, dne 7. 9. 2021



    Predsednik senata:
    Samo Červek, univ. dipl. prav.
    predsednik Državne revizijske komisije






    Vročiti:

    - Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, Koper,
    - Občina Ankaran, Jadranska cesta 66, Ankaran,
    - Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
    - Ginex International, Gradbeni inženiring d.o.o., Rejčeva ulica 3, Nova Gorica,
    - GMW, gradbeništvo, mehanizacija Weindorfer d.o.o., Turjanci 26, Radenci,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


    Vložiti:

    - v spis zadeve, tu.
























    Natisni stran