EN

018-111/2021 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-111/2021-20
Datum sprejema: 3. 9. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh ter dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Priprava prostorov in nakup angiografskega rentgenskega aparata na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana«, v sklopu 2 »Angiograf z vključenim pet letnim po-garancijskim vzdrževanjem in splošno opremo«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe GH Holding, d.o.o., Letališka cesta 27, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Cukrov, o.p., d.o.o., Linhartova 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje skupnih naročnikov Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana, in Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 9. 2021

odločila:


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga je naročnik razdelil na dva sklopa, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 6. 4. 2021, pod št. objave JN002089/2021, in v Uradnem listu EU dne 7. 4. 2021, pod št. objave 2021/S 067-172955. Naročnik Ministrstvo za zdravje je za izvedbo postopka javnega naročanja pooblastil naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8. 6. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo enakopravne obravnave ponudnikov, načelo sorazmernosti in četrti ter šesti odstavek 68. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Naročnik je, v nasprotju s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3, javno naročilo zaprl konkurenci in s prikrojevanjem tehničnih specifikacij blaga zahteva proizvod določenega gospodarskega subjekta oz. določene blagovne znamke. Oblikovane tehnične specifikacije neutemeljeno favorizirajo točno določenega proizvajalca angiografskega rentgenskega aparata – tj. Siemens, saj le aparat tega proizvajalca izpolnjuje naročnikove zahteve, medtem ko so vsi ostali proizvajalci in s tem ponudniki, ki sodelujejo z drugimi proizvajalci, izključeni iz predmetnega postopka javnega naročanja. Aparat Innova IGS 6, proizvajalca GE Healthcare, ki ga lahko ponudi vlagatelj, se uporablja za namen, izražen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in je vsaj enakovreden aparatu proizvajalca Siemens. Naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni želel vključiti treh dodatnih zahtev oz. lastnosti, ki jih izpolnjuje aparat GE Healthcare (ne izpolnjujejo pa jih drugi aparati) in ki izkazujejo konkurenčno prednost oz. konkurenčnost aparata GE Healthcare napram drugim aparatom. Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja 53 tehničnih zahtev, ki so po njegovem mnenju nezakonite in očita naročniku, (1) da je določil zadeve, ki se v klinični praksi ne uporabljajo, (2) da je določi zahteve, ki še nimajo zadostnih kliničnih dokazov glede uporabe, (3) da ni upošteval za bolnike manj invazivnih rešitev, ki tudi dosežejo želeni učinek, (4) da ni upošteval rešitev, ki dosežejo pričakovani učinek na tehnološko drugačen način, (5) da je določil zahteve, ki so ob drugačnih lastnostih aparata GE Healthcare napram aparatu Siemens povsem odvečne, in (6) da je določil zahteve, ki v praktični rabi aparata ne pridejo do izraza. Vlagatelj zatrjuje, da je na naročniku dokazno breme (ker vlagatelj zatrjuje negativna dejstva) in da naročnik ni izkazal, da potrebe bolnikov utemeljujejo oblikovane tehnične specifikacije. Naročnik je na Portalu javnih naročil navedel, da je tehnične specifikacije oblikoval na osnovi želja ponudnikov, in tako priznal, da je protipravno omejil konkurenco in da je s ponudniki aparata Siemens sklenil omejevalni sporazum v smislu 6. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08 s sprem.; v nadaljevanju: ZPOmK-1). Naročnik ni izkazal, da predmet javnega naročila upravičuje zahtevane tehnične specifikacije in ni izkazal, da ima za omejevanje konkurence objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, povezane s predmetom javnega naročila, ki bi izvirali iz njegovih potreb. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila in da se naročniku naloži priprava nove dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bo skladna z ZJN-3, ali poprava izpodbijanih tehničnih specifikacij na predlagani način. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je dne 16. 6. 2021 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik uvodoma izpostavlja, da je trditveno in dokazno breme na vlagatelju. Naročnik pojasnjuje, da izvaja specifične in zahtevne medicinske posege, ki jih je mogoče izvesti zgolj z (ustrezno) zahtevano medicinsko opremo, aparati z drugačnimi tehničnimi specifikacijami ne zadostijo njegovim potrebam. Naročnik zatrjuje, da ima objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge za določitev spornih tehničnih specifikacij in v nadaljevanju navaja razloge za določitev spornih tehničnih zahtev.

Vlagatelj v vlogi z dne 23. 6. 2021, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah. Vlagatelj vztraja, da naročnik ni uspel dokazati objektivne opravičljivosti tehničnih specifikacij in dodaja, da naročnik ni utemeljil, zakaj aparat, ki ga ponuja vlagatelj, ni konkurenčen.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 29. 6. 2021 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Naročnik je dne 7. 7. 2021 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri vztraja pri svojih navedbah in dodaja, so vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 23. 6. 2021 nedokazane in neutemeljene. Naročnik opozarja, da se vlagatelj sklicuje na 12 pristranskih referenc (oz. dokazov), saj so njihovi avtorji ali zaposleni ali sodelavci GE Healthcare, kar pomeni, da je pri pisanju člankov njihova stopnja subjektivnosti večja od stopnje objektivnosti.

Vlagatelj v vlogi z dne 16. 7. 2021 zavrača naročnikove navedbe kot nedokazane in neutemeljene, in pojasnjuje, da se je v opredelitvi do navedb naročnika lahko naslonil le na dokumentacijo proizvajalca GE Healthcare, ki ga zastopa. Ta dokazila so verodostojna, saj je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da bo kot verodostojno dokazilo o tehničnih lastnosti opreme štel katalog, prospekt ali drug uraden dokument. Vlagatelj ponavlja, da je naročniku, da dokaže, da ni privilegiral proizvajalca Siemens, in predlaga postavitev izvedenca tehnične stroke.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je vlagateljev dokazni predlog za postavitev izvedenca tehnične stroke, ki bi »neodvisno proučil zahteve razpisne dokumentacije ter naročnika« zavrnila. Najprej gre ugotoviti, da izpostavljeni dokazni predlog ni pravočasen, saj mora vlagatelj že v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN, se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika, vendar v opredelitvi ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. V kolikor je vlagatelju onemogočeno (navajanje novih kršitev in dejstev ter) predlaganje novih dokazov v vlogi po šestem odstavku 29. člena ZPVPJN, mu je še toliko bolj onemogočano (navajanje novih kršitev in dejstev ter) predlaganje novih dokazov v kasnejših vlogah. V obravnavanem primeru vlagatelj v zahtevku za revizijo ni predlagal pridobitve strokovnega mnenja, pač pa je takšen predlog podal šele v vlogi z dne 16. 7. 2021, ne da bi pri tem vlagatelj navajal (in dokazoval), da omenjenega dokaznega predloga brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku. Dokazni predlog pa tudi ni (ustrezno) substanciran, saj pravnih vprašanj strokovnjak ne more razreševati, ker jih razrešuje organ, ki odloča v zadevi (v tem primeru Državna revizijska komisija), iz dokaznega predloga pa ne izhaja, katera zatrjevana (pravno relevantna) dejstva, ki naj bi omogoča sprejem pravnega zaključka o nezakonitosti tehničnih specifikacij, naj bi se s postavitvijo strokovnjaka dokazovala.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik tehnične zahteve za angiografski rentgenski aparat, katerega nabava je predmet zadevnega javnega naročila, določil v skladu z ZJN-3. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik tehnične specifikacije za zahtevani aparat oblikoval v nasprotju z 68. členom ZJN-3, načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3).

V skladu z alinejo b) 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3).

Naročnik določi tehnične specifikacije ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki v četrtem odstavku določa, da morajo slednje vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«. Naročnik je pri opisovanju predmeta javnega naročila omejen tudi s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer mora tehnične specifikacije določiti na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3).

Iz navedenih določb izhaja, da pravila javnega naročanja določajo, kako naj naročnik nabavi blago oz. naroči storitve, ne določajo pa, katero blago sme nabaviti oz. katere storitve sme naročiti, kakor tudi ne, katere konkretne lastnosti morajo imeti blago oz. storitve, ki jih naroča naročnik. Na podlagi navedenega gre tako ugotoviti, da je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb in oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen oziroma avtonomen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb ter pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Avtonomija naročnika pri oblikovanju tehničnih specifikacij pa ni neomejena – naročnik tako ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko določenim ponudnikom bodisi dajale neupravičeno prednost bodisi bi jim onemogočale udeležbo v postopku javnega naročanja.

Vlagatelj zatrjuje, da so na trgu prevladujoči in konkurenčni trije angiografski rentgenski aparati, vendar pa je naročnik določil več tehničnih specifikacij, ki jih izpolnjuje izključno angigrafski aparat Artis Icono biplane, proizvajalca Siemens Healthineers, medtem ko jih angiografski rentgenski aparat Inova IGS 6, proizvajalca Ge Healthcare, katerega ponuja vlagatelj, in angigrafski rentgenski aparat Philips Azurion 7, proizvajalca Philips, ne izpolnjujeta. Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ne uveljavlja interesa ponudnika, ki bi želel ponuditi aparat proizvajalca Philips, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da so v postopku pravnega varstva lahko predmet meritorne presoje le zatrjevane naročnikove kršitve, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na položaj vlagatelja kot ponudnika izdelkov proizvajalca GE Healthcare. Vlagatelj, skladno s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN (ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda), z vložitvijo zahtevka za revizijo varuje svoj pravni položaj, in sicer ko zatrjevane kršitve naročnika vplivajo na njegov pravni položaj v smislu, da bi mu bilo zaradi njih onemogočeno ali bistveno oteženo sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in s tem možnost pridobitve naročila. Predmet meritorne presoje je lahko tako zgolj vprašanje, ali je naročnik z oblikovanimi tehničnimi zahtevami vlagatelju, kot ponudniku izdelkov proizvajalca GE Healthcare, neupravičeno onemogočil sodelovanje v predmetnem postopku. Vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne more uveljavljati kršitev, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na položaj ponudnikov izdelkov drugih proizvajalcev angiografskih rentgenskih aparatov. V takem primeru bi vlagatelj namreč uveljavljal kršitve v bran drugih ponudnikov in bi torej prevzemal vlogo zagovornika javnega interesa, ki je nima.

Kot že navedeno, vlagatelj zatrjuje, da je naročnik določil tehnične specifikacije, ki jih izpolnjuje le angiografski rentgenski aparat proizvajalca Siemens Healthineers – z namenom izkazovanja utemeljenosti teh navedb vlagatelj predlaga vpogled v katalog proizvajalca Philips, ki je priložen zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je omenjeni dokazni predlog zavrnila kot nepotrebnega, saj četudi bi se v tem postopku izkazalo, da (tudi) angiografski rentgenski aparat proizvajalca Philips ne izpolnjuje tehničnih specifikacij (in da lahko tehnične specifikacije izpolni le angiografski rentgenski aparat Siemens Healthineers), to še ne bi omogočalo zaključka o naročnikovi kršitvi. Dejstvo, da je posamezno tehnično zahtevo ali več njih (ali njihovo kombinacijo) mogoče izpolniti le z enim točno določenim proizvodom, namreč še ne daje zadostne podlage za zaključek, da je naročnik oblikoval tehnične zahteve v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom sorazmernosti, kot to zatrjuje vlagatelj.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki ni mogoče interpretirati v smislu zahteve po vzpostavljanju konkurenčnosti tudi na tistih področjih oziroma v tistih primerih, ko te iz upravičenih razlogov ni mogoče doseči. Prav tako tudi načela enakopravnosti v pravu javnih naročil ni mogoče razumeti kot absolutne kategorije. Enakopravnost namreč ne pomeni, da mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom omogočiti enak položaj v postopku oddaje javnega naročila. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročali ekonomsko ali dejansko enakost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen, prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da je takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi same zahteve je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot dopustno (takšno, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika), ter na tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in posledično ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Naročniki so zato v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje ponudnikov, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen gospodarski subjekt bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi.

Takšno stališče izhaja tudi iz sodb Sodišča EU, npr. iz zadeve C-513/99 Concordia Bus Finland Oy Ab, v okviru katere je generalni pravobranilec v svojem stališču pojasnil, da naročniku načeloma ni mogoče preprečiti zahteve po takšni storitvi, ki bi vsebovala zanj najbolj primerne tehnične specifikacije, razen če te ne bi bile postavljene iz objektivno opravičljivih razlogov. Če bi naročniku naložili prilagoditev zahtev zmožnostim potencialnih ponudnikov, to ne bi imelo za posledico le znižanja naročnikovih zahtev, marveč bi pomenilo tudi poseganje v naročnikovo avtonomno pravico do njihovega samostojnega oblikovanja. Poleg tega bi naročnikov umik sporne zahteve iz razpisne dokumentacije iz razloga, ker je eden izmed ponudnikov ne more izpolniti, neupravičeno postavil v slabši položaj tistega ponudnika, ki takšno naročnikovo zahtevo lahko izpolni, zato samo dejstvo, da zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnjuje le določen ponudnik, še ne pomeni kršitve načela enakopravnosti (navedeno stališče je v sodbi C-513/99 sprejelo tudi Sodišče EU v odstavkih 82–85).

Navedeno pomeni, da ZJN-3 naročniku ne prepoveduje določitve tehničnih zahtev, s katerimi se omejuje konkurenca, temveč mu prepoveduje zgolj določitev takšnih tehničnih zahtev, s katerimi se neupravičeno omejuje konkurenca. Naročnik torej v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila lahko določi tudi tehnične zahteve, ki jih lahko izpolni samo en ponudnik ali omejeno število ponudnikov, vendar pa mora biti razlikovanje med ponudniki, ki lahko ponudijo aparat z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, in ponudniki, ki takšnega aparata ne morejo ponuditi, neposredno povezano s predmetom javnega naročila in objektivno opravičljivo.

Glede vlagateljevih navedb, da naročnik v odgovorih, objavljenih na Portalu javnih naročil, ni izkazal objektivnih razlogov, povezanih s predmetom javnega naročila, ki bi opravičevali določitev spornih tehničnih specifikacij in omejitev konkurence, gre pojasniti, da je iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3 razviden namen vprašanj, postavljenih preko portala javnih naročil, in odgovorov nanje, ki je v zagotavljanju dodatnih informacij, potrebnih za pripravo ponudb, in v podajanju pojasnil, ki naj odpravijo morebitne nejasnosti ter s tem zagotovijo, da bodo predložene ponudbe tudi medsebojno primerljive. Namen zagotavljanja dodatnih informacij preko portala javnih naročil tako v prvi vrsti ni v naročnikovem utemeljevanju razlogov za oblikovanje posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in torej tudi ne v pojasnjevanju ali v izkazovanju razlogov za določitev posameznih tehničnih specifikacij (prim. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-20/2019, 018-024/2020, 018-154/2020). Na podlagi naročnikovih odgovorov na Portalu javnih naročil pa tudi ni mogoče sklepati, da naročnik za določitev spornih zahtev nima objektivno opravičljivih razlogov, saj je naročnik šele v postopku pravnega varstva, ko vlagatelj konkretizirano zatrjuje domnevne kršitve, dolžan navesti razloge za določitev zahtev. Bistveno zato je, ali je naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo (torej v postopku pravnega varstva) navedel razloge, ki utemeljujejo določitev spornih tehničnih specifikacij.

Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da naročnikovo pojasnilo na Portalu javnih naročil, da so tehnične specifikacije pripravljali strokovnjaki, še ne omogoča zaključka, da so tehnične specifikacije tudi skladne z določbami ZJN-3, pa omenjeno naročnikovo pojasnilo tudi ne omogočajo nasprotnega zaključka, in sicer, da so tehnične specifikacije oblikovane v nasprotju z določbami ZJN-3. Protispisne pa so vlagateljeve navedbe, da naročnik na Portalu javnih naročil navedel, da je tehnične specifikacije oblikoval na osnovi želja ponudnikov. Nasprotno, naročnik je navedel, da so tehnične specifikacije »sestavljene na osnovi potreb bolnikov in ne na osnovi želja in/ali zmožnostih ponudnikov« (glej odgovore, objavljene na Portalu javnih naročil dne 25. 5. 2021 ob 9:24, 9:32 in 9:34 uri). Zato gre revizijske očitke o naročnikovi kršitvi 6. člena ZPOmK-1 zavrniti že ob upoštevanju, da jih vlagatelj utemeljuje na zmotnem izhodišču, in sicer, da je naročnik »priznal« oblikovanje tehničnih specifikacij na podlagi želja ponudnikov.

Državna revizijska komisija ni presojala revizijskih navedb, da je angiografski rentgenski aparat proizvajalca GE Healthcare »po svojih lastnostih konkurenčen« angiografskemu rentgenskemu aparatu proizvajalca Siemens Healthineers. Predmet postopka pravnega varstva je lahko le naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), ne more pa biti predmet postopka pravnega varstva vprašanje, aparat katerega proizvajalca je »boljši« oz. ali sta angiografska rentgenska aparata omenjenih proizvajalcev po funkcionalnostih primerljiva. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila vlagateljev dokazni predlog z vpogledom v članek revije »Assit magazine«, s katerim želi vlagatelj dokazovati pravno nerelevantno dejstvo, in sicer, da sta aparata omenjenih proizvajalcev konkurenčna oz. primerljiva. Tudi naročnik v postopku pravnega varstva, v nasprotju z mnenjem vlagatelja, ni bil dolžan utemeljiti, »zakaj aparat, ki ga ponuja vlagatelj, ni konkurenčen«, ampak je dolžan, če se je trditveno in dokazno breme prevalilo nanj, izkazati objektivne razloge, povezane s predmetom javnega naročila, ki opravičujejo določitev spornih tehničnih specifikacij.

V zvezi z revizijskimi očitki, da naročnik neutemeljeno ni hotel sprejeti konkurenčnih prednosti, ki jih ima angiografski rentgenski aparat proizvajalca GE Healthcare oz. da naročnik (kljub podanemu predlogu na Portalu javnih naročil) kot tehničnih specifikacij ni določil (treh) lastnosti, ki jih izpolnjuje angiografski rentgenski aparat proizvajalca GE Healthcare (medtem ko jih aparati drugih proizvajalcev ne izpolnjujejo) in ki izkazujejo konkurenčno prednost tega aparata, gre ugotoviti, da vlagatelj za njihovo vsebinsko presojo ne izkazuje aktivne legitimacije (14. člen ZPVPJN), saj umankanje (točno določenih) tehničnih specifikacij ne vpliva na njegov pravni položaj v postopku oddaje javnega naročila na način, da bi mu bilo onemogočeno oz. oteženo sodelovanje v postopku in pridobitev predmetnega javnega naročila v izvedbo. Vlagatelj se v omenjenem delu zahtevka za revizijo zavzema, da naročnik določi takšne tehnične specifikacije, ki bi jih izpolnjeval angiografski rentgenski aparat proizvajalca GE Healthcare (torej aparat, katerega želi ponuditi vlagatelj), ne pa tudi aparati drugih proizvajalcev, kar bi zmanjšalo število potencialnih ponudnikov in konkurenco, s čimer pa vlagatelj v postopku pravnega varstva ne more uspeti. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija revizijskih navedb, povezanih z umanjkanjem določitve tehničnih specifikacij, ki so značilne le za angiografski rentgenski aparat proizvajalca GE Healthcare, vsebinsko ni presojala, z njimi povezane dokazne predloge pa je zavrnila kot nepotrebne.

V nadaljevanju je treba presoditi, ali naročnik s specifičnimi tehničnimi zahtevami, s katerimi zasleduje določene pričakovane funkcionalnosti aparata in s katerimi je omejil konkurenco oz. zožil krog gospodarskih subjektov, ki lahko pridobijo javno naročilo, upravičeno omejuje konkurence oz. ali ima naročnik za razlikovanje med ponudniki in omejevanje konkurence objektivno in strokovno utemeljene razloge, povezane s predmetom javnega naročila.

Naročnik je predmet javnega naročila, tj. nakup angiografskega rentgenskega aparata, opredelil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v poglavju »Splošne zahteve za opremo in vzdrževanje«, v kateri je podal najprej splošne zahteve, v nadaljevanju pa je podal zahteve za posamezne sestavne dele angiografskega rentgenskega aparata (npr. za rentgenski cevi, generatorja, detektorja..).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot sporno (pod točko 1) izpostavlja naročnikovo zahtevo, podano v uvodu poglavja »Splošne zahteve za opremo in vzdrževanje« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer:

»Predmet razpisa je angiografski aparat prilagojen invazivnim nevroradiološkim posegom in interventnim radiološkim posegom. Aparat mora biti v konfiguraciji "biplane oz. dvoravninski" z dvema ravninama slikanja oz. dvema c-lokoma, od katerih je prvi montiran na tleh (frontalni c-lok) in drugi na stropu (lateralni c-lok). Oba loka morata delovati usklajeno in neodvisno eden od drugega. V primeru okvare talnega loka, mora biti z drugim lokom omogočeno slikanje tako iz stranske kot iz AP pozicije z možnostjo doseganja CRAN/CAUD kotov +/- 20 stopinj .Omogočena mora biti uporaba samostojna samo talnega c-loka in/ali samo stropnega c-loka. Aparat se bo uporabljal za izvajanje vseh osnovnih in naprednih nevroradioloških posegov in mora omogočati zajem anatomije glave in vratnih žil z eno ekspozicijo v obeh ravninah istočasno.«

Čeprav vlagatelj citirano zahtevo navaja kot eno izmed nezakonitih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa gre ugotoviti, da je iz vlagateljevih navedb razvidno, da to naročnikovo zahtevo sam izpolnjuje. Vlagatelj namreč zatrjuje, da angiografski rentgenski aparat proizvajalca GE Healthcare (ki ga želi ponuditi vlagatelj) izpolnjuje vse navedene splošne zahteve in da se ta aparat uporablja za namen, ki ga je v citiranem delu izrazil naročnik, tj. za invazivne nevroradiološke posege in interventne radiološke posege. Ker iz tega dela zahtevka za revizijo sploh ni mogoče razbrati, kaj vlagatelj konkretno očita naročniku v povezani s sporno zahtevo oz. katere kršitve naj bi naročnik storil v postopku oddaje javnega naročila in zakaj vlagatelj sporno zahtevo šteje za nezakonito, Državna revizijska komisija ni imela dejstvene podlage za zaključek, da je naročnik pri oblikovanju citirane zahteve ravnal v nasprotju z določbami ZJN-3.

Na tem mestu Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da naročnik s citirano zahtevo ni omejil uporabe zahtevanega aparata in posledično tudi ni določil vseh funkcionalnosti, ki jih mora aparat zagotavljati. Zato četudi je naročnik v splošnem opisu aparata zahteval, da je ponujeni aparat prilagojen invazivnim nevroradiološkim posegom in interventnim radiološkim posegom, to še ne pomeni, da naročnik v nadaljevanju opisa zahtevanega predmeta nezakonito zahteva lastnosti oz. funkcionalnosti aparata, ki (po navedbah vlagatelja) niso značilne za področje invazivnih nevroradioloških posegov in interventnih radioloških posegov. Naročnik namreč ni dolžan kot ustreznega sprejeti vsakega aparata, ki omogoča invazivne nevroradiološke posege in interventne radiološke posege, saj ima pravico, da pri pripravljanju tehničnih specifikacij upošteva strokovno utemeljene zahteve in potrebe, ki omogočajo kvalitetno izvajanje njegove dejavnosti in tako (ob upoštevanju določb ZJN-3) določi zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti zahtevanega aparata, ki po njegovi strokovni presoji kar najbolj ustrezajo procesom njegovega poslovanja, za katerega je odgovoren.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (točke 2, 24, 25, 27, 28, 37, 38, 49, 50 in 51) zatrjuje, da je naročnik določil zahteve, ki se v klinični praksi ne uporabljajo, in zahteve, ki še nimajo zadostnih kliničnih dokazov, pri čemer vlagatelj izpostavlja naslednje naročnikove zahteve:
- angiografski aparat mora omogočati »izvajanje programa globoke možganske stimulacije (KO za nevrokirurgijo)«
- miza za bolnike mora »omogočati naklon vsaj +/- 15˚ (Trendelenburg položaj)«
- miza za bolnike mora »omogočati lateralni naklon (»cradle«) vsaj +/- 15°«,
- miza za bolnika mora »imeti ob straneh tirnice za pritrditev avtomatske brizge KS, dodatnih inštrumentov ( infuzijski sistemi, IVUS, itd.)«,
- miza za bolnike »omogočati pritrditev Mayfieldovega nosilca za glavo, ki omogoča izvedbo operacij globoke možganske stimulacije in možganskih biopsij (KO za nevrokirurgijo)«,
- aplikacija za zmanjšanje doze na pacienta mora omogočati »možnost zmanjšanja hitrosti pulzov pri pulzni fluoroskopiji do 0,5 p/s«
- aplikacija za zmanjšanje doze na pacienta mora omogočati »možnost pozicioniranja objekta z virtualnim grafičnim prikazom centra RTG snopa in robov slike na zadnji shranjeni sliki (premik mize) brez proženja ekspozicije«
- integrirana delovna postaja za post-procesiranje in akvizicijska delovna postaja mora omogočati »shematični prikaz položaja c-loka na živi ali referenčni sliki ob spreminjanju položaja c-loka (obe ravnini) ali na vidnem polju delovne postaje«
- integrirana delovna postaja za post-procesiranje in akvizicijska delovna postaja mora omogočati »shematični prikaz položaja c-loka v katerem je dosežena projekcija, ki je trenutno prikazana na rekonstruiranem 3D volumnu«
- integrirana delovna postaja za post-procesiranje in akvizicijska delovna postaja »Sistem mora omogočati prikaz vgradnje virtualnega stenta (3D). Prikaz na živi fluoroskopski sliki ali na 2D roadmap sliki ali na 2D roadmap sliki«

Glede revizijskih navedb, da se navedene zahteve v klinični praksi ne uporabljajo oz. da nimajo zadostnih kliničnih dokazov, gre najprej ponoviti, da ZJN-3 določa, kako naj naročnik nabavi blago oz. naroči storitve, ne pa, katero blago sme nabaviti oz. katere storitve sme naročiti. ZJN-3 v določanje in oblikovanje potreb naročnika, na podlagi katerih ta oblikuje predmet javnega naročila, praviloma ne posega. Potrebe javnih naročnikov so vezane na izvajanje njihovih funkcij, ki so jim bile poverjene s predpisi, ki urejajo njihovo ustanovitev, organizacijo in obseg izvrševanja poverjenih jim dejavnosti oziroma njihovo poslovanje. Oblikovanje potreb naročnika je že po naravi stvari vezano na odgovornost za pravilno in zakonito izvajanje njegove dejavnosti in kot tako sodi v domeno naročnikovih poslovnih odločitev, saj le naročnik pozna svoje delovanje in specifične zahteve, ne pa v domeno ponudnikov. Z identifikacijo in opredeljevanjem potreb pa naročnik prevzame tudi odgovornost za svoje poslovanje oz. izvrševanje nalog, zaradi katerih je ustanovljen (prim. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-123/2017, 018-043/2018, 018-020/2020).

Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da Državna revizijska komisija naročnikove odločitve, da bo zahtevani aparat uporabljal tudi za posege globoke možganske stimulacije (ki se po navedbah vlagatelja ne izvajajo na področju invazivnih nevroradioloških posegov in interventnih radioloških posegov), ne more tehtati, saj gre (kot že rečeno) pri določitvi predmeta javnega naročila za avtonomno odločitev naročnika, v katero ne ponudnik ne Državna revizijska komisija ne moreta poseči. Pri tem pa tudi na gre spregledati, da vlagatelj, razen gole navedbe, da se globoka možganska stimulacija ne uporablja v klinični praksi na področju intervencijskih nevroradioloških posegov, ne navede ničesar v utemeljitev nezakonitosti naročnikove zahteve, povezane z izvajanjem programa globoke možganske stimulacije, na drugi strani pa naročnik prepričljivo pojasni, da je omenjeno zahtevo določil zaradi celostne oskrbe bolnikov in racionalnejše izrabe virov. Naročnik pojasnjuje, da klasična metoda globoke možganske stimulacije (ki je pomembna pri zdravljenju motoričnih motenj) zahteva kirurški poseg, tehnika endovaskularnega pristopa (pristopa skozi žile) pa je manj invazivna kot kirurški poseg in ne le izniči možnosti okužb ter skrajša čas okrevanja pacientov, pač pa tudi izboljša učinkovitost posega, saj omogoča nameščanje naprav v centralne in periferne dele možganskega nevrološkega sistema. Po presoji Državne revizijske komisije je naročnik z navedenim predstavil objektivno opravičljive razloge, povezane s predmetom javnega naročila, ki opravičujejo naročnikovo zahtevo, da mora ponujeni angiografski rentgenski aparat omogočati izvajanje programa globoke možganske stimulacije. Navedenega na morejo spremeniti vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 23. 6. 2021, da je endovaskularni pristop še v fazi razvoja. Državna revizijska komisija namreč ne more posegati v naročnikove strokovne odločitve, povezane z izvajanjem njegovih nalog – na naročniku je izključna pristojnost za strokovno izbiro ustrezne vrste posegov in način njihove izvedbe.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da se v klinični praksi na področju intervencijskih nevroradioloških posegov ne uporablja zahtevani naklon mize za bolnike vsaj +/- 15˚ (Trendelenburg položaj) in zahtevani lateralni naklon (»cradle«) mize za bolnike vsaj +/- 15°, gre ugotoviti, da je naročnik pojasnil, da je večina bolnikov v nevrointervencijah v splošni anesteziji, da se Trendelenburg položaj uporablja pri indukciji bolnika v anestezijo in da (zahtevani) lateralni naklon mize omogoča kirurško oskrbo vbodnega mesta v primeru zapletov. Izpostavljenim navedbam vlagatelj v vlogi z dne 23. 6. 2021 (kot tudi ne v vlogi z dne 16. 7. 2021) ni nasprotoval. Naročnik je v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo sicer pojasnil zgolj namen uporabe zahtevanih naklonov mize za bolnike, ne da bi pri tem pojasnil tudi prednosti posameznih naklonov (npr. varnejše in lažje delo…). Vendar pa gre poudariti, da je dolžnost vlagatelja, da v zahtevku za revizijo navede očitane (konkretne) kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Šele ko vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo zadosti svojemu trditveno-dokaznemu bremenu, se trditveno in dokazno breme za obstoj objektivnih in strokovno utemeljenih razlogov, ki upravičujejo določitev tehničnih zahtev, s katerimi se omejuje konkurenca, prevali na naročnika. V obravnavanem primeru je vlagatelj omenjeni zahtevi izpodbijal zgolj z navedbami, da se v klinični praksi na področju intervencijskih nevroradioloških posegov ne uporabljata zahtevana naklona mize za bolnike, iz česar izhaja vlagateljevo zatrjevanje, da sporna zahteva ni povezana s predmetom javnega naročila. Glede na takšno trditveno podlago vlagatelja se je bil naročnik dolžan v postopku pravnega varstva opredeliti le (ne)povezanosti spornih zahtev s predmetom javnega naročila, kar je naročnik tudi (uspešno) storil, saj mu je z navedbami, da se Trendelenburg položaj uporablja pri indukciji bolnika v anestezijo in da (zahtevani) lateralni naklon mize omogoča kirurško oskrbo vbodnega mesta v primeru zapletov (katerim vlagatelj ne nasprotuje) uspelo utemeljiti, da sta sporni zahtevi povezani s predmetom javnega naročila. Glede na vlagateljevo trditveno podlago v zahtevku za revizijo naročnik tako v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo niti ni bil dolžan navajati oz. utemeljevati prednosti posameznih naklonov mize za bolnike.

Kot zahtevo, ki se v klinični praksi ne uporablja, vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja naročnikovo zahtevo, da mora miza za bolnika »imeti ob straneh tirnice za pritrditev avtomatske brizge KS, dodatnih inštrumentov ( infuzijski sistemi, IVUS, itd.)«. Naročnik je pojasnil, da se na Kliničnem inštitutu za radiologijo vsakodnevno uporabljajo omenjene tirnice pri vseh bolnikih, saj je na njih pritrjena avtomatska brizga in zaščita za osebje, po potrebi se doda tudi nosilec za infuzijo, drenaže in podobno. Iz vlagateljevih navedb v vlogi z dne 23. 6. 2021 je razvidno, da vlagatelj sporni naročnikovi zahtevi ne nasprotuje več, saj jo lahko (če je brizga mišljena za uporabo injektorja in ostalih dodatkov) izpolni. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ni presojala zakonitosti omenjene določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot tudi ne vlagateljevih navedb v vlogi z dne 23. 6. 2021, da je omenjena zahteva »slabše definirana in zavajajoča«, saj vlagatelj teh navedb ni konkretiziral.

Vlagatelj nadalje kot nezakonito izpostavlja naročnikovo zahtevo, da mora miza »omogočati pritrditev Mayfieldovega nosilca za glavo, ki omogoča izvedbo operacij globoke možganske stimulacije in možganskih biopsij (KO za nevrokirurgijo)« in zatrjuje, da se ta v klinični praksi ne uporablja. Naročnik na drugi strani pojasnjuje, da je sporna zahteva povezana z naročnikovo zahtevo, da mora ponujeni aparat omogočati izvajanje globoke možganske stimulacije, glede katere Državna revizijska komisija ni ugotovila naročnikovih kršitev pri njeni določitvi. Četudi bi še lahko sledili (nedokazanim) navedbam vlagatelja v vlogi z dne 23. 6. 2021, da se Mayfieldov nosilec za glavo ne uporablja pri endovaskularnih posegih, pa ne gre spregledati, da naročnik zahteva omenjeni nosilec tudi pri možganskih biopsijah, pri čemer vlagatelj niti v zahtevku za revizijo niti v vlogi z dne 23. 6. 2021 (kot tudi ne v vlogi z den 16. 7. 2021) ne zatrjuje, da se Mayfieldov nosilec za glavo ne uporablja pri možganskih biopsijah. Glede na navedeno in upoštevaje, da je primarno na vlagatelju, da uspe utemeljiti zahtevek za revizijo (gl. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN, ki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo), Državna revizijska komisija ni imela dejstvene podlage za ugotovitev, da je vlagatelj utemeljeno uveljavljal, da naročnikova zahteva glede možnosti pritrditve Mayfieldovega nosilca za glavo v nasprotju z načelom sorazmernosti.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da je naročnik podal zahteve, ki še nimajo zadostnih kliničnih dokazov glede uporabe, gre ponoviti, da identifikacija in opredeljevanje potreb sodi v domeno naročnika, saj le naročnik pozna svoje delovanje in specifične zahteve, ne pa v domeno ponudnikov. Na kakšen način oz. s katerimi metodami bo na naročnik izvajal svojo dejavnost, je avtonomna (strokovna) odločitev naročnika, v katero niti Državna revizijska komisija niti ponudnik ne more posegati, tako je tudi (domnevna) odločitev naročnika, da bo pri izvajanju svoje dejavnosti uporabljal funkcionalnosti opreme, ki v znanosti in praksi (po mnenju vlagatelja) niso dovolj raziskane, je njegova avtonomna odločitev. Vlagatelj tudi ne more uspeti z navedbami, da ni dopustno zahtevati funkcionalnosti aparata, ki (zaradi umanjkanja zadostnih znanstvenih in praktičnih raziskav) ne smejo biti predmet uporabe, saj ZJN-3 naročniku ne nalaga, da določi le takšne tehnične specifikacije, ki omogočajo pridobitev že ustaljenih in preizkušenih funkcionalnosti aparatov.

Naročnik glede zahteve, da mora aplikacija za zmanjšanje doze na pacienta omogočati »možnost zmanjšanja hitrosti pulzov pri pulzni fluoroskopiji do 0,5 p/s«, pojasnjuje, da hitrost pultov oz. število pulzov na sekundo vpliva na obremenitev bolnika s sevanjem in da nižja stopnja pulzov pri pulzni fluoroskopiji omogoča znižanje doze sevanja na pacienta. Na zahtevanem aparatu bodo obravnavani različni bolniki, ki potrebujejo različne intervencijske posege, med drugim tudi otroci. Pri pediatrični populaciji je pomembna nizka doza sevanja, saj so otroška tkiva bolj občutljiva za ionizirajoče sevanje kot odrasla tkiva. Izpostavljenim navedbam naročnika vlagatelj ne nasprotuje, in tako ne nasprotuje navedbam, da je obremenitev bolnikov s sevanjem odvisna od hitrosti pulzov. Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da manjša zahtevana hitrost pulzov, kot ena od lastnosti zahtevanega aparata, omogoča prednost v smislu zmanjšanja doze sevanja, ki ga pulzni fluoroskopiji prejme pacient, zato Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam o kršitvah kršenju zakonskih določb v zvezi z oblikovanjem tehničnih specifikacij ni mogla pritrditi.

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam vlagatelja o nezakonitosti naročnikove zahteve, da aplikacija za zmanjšanje doze na pacienta omogoča »možnost pozicioniranja objekta z virtualnim grafičnim prikazom centra RTG snopa in robov slike na zadnji shranjeni sliki (premik mize) brez proženja ekspozicije«. Vlagatelj je v zvezi z omenjeno zahtevo v zahtevku za revizijo navedel zgolj, da zahteva nima zadostnih kliničnih dokazov glede uporabe, medtem ko je naročnik na drugi strani pojasnil, da omenjena zahteva omogoča funkcionalnost aparata, ki omogoča pozicioniranje slikovnega polja, brez potrebe po dodatnem slikanju – zaradi umanjkanja potrebe po dodatnem slikanju pa se zniža doza sevanja za pacienta. Omenjenim navedbam naročnika vlagatelj v vlogi z dne 23. 6. 2021 nasprotuje z navedbami, da je sporna zahteva »ergonomične narave«, pri čemer vlagatelj konkretnejših trditev za to navedbo ne poda, posledično pa iz njegovih navedb niti ni razvidno, kaj konkretno v tem delu zatrjuje. Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam vlagatelja, da omenjena zahteva nima »kliničnih koristi«, saj so, upoštevaje neprerekanost naročnikovih navedb, da je zaradi omenjene zahteve potrebno manj slikanja in s tem manjša doza sevanja za pacienta, logične in razumske navedbe naročnika, da je vsako orodje, ki omogoča nižje doze sevanja za bolnike, pomemben del angiografskega rentgenskega aparata.

Glede zahteve, da integrirana delovna postaja za post-procesiranje in akvizicijska delovna postaja omogoča »shematični prikaz položaja c-loka na živi ali referenčni sliki ob spreminjanju položaja c-loka (obe ravnini) ali na vidnem polju delovne postaje« in »shematični prikaz položaja c-loka v katerem je dosežena projekcija, ki je trenutno prikazana na rekonstruiranem 3D volumnu« naročnik pojasnjuje, da omenjeni funkcionalnosti omogočata nadzor položaja C-loka, olajšata načrtovanje posega in omogočata varno ter natačno punkcijo. Ugotoviti gre, da vlagatelj omenjenih navedb naročnika ne prereka, pač pa zgolj ponavlja revizijske navedbe, da lahko ponudi (ekvivalenten) angiografski aparat z dokazljivo klinično uporabo zahtevanih aplikacij in področja anatomije. Ponoviti gre, da naročniku ni dolžan kot ustreznega sprejeti vsakega aparata, ki omogoča invazivne nevroradiološke posege in interventne radiološke posege, saj ima pravico, da pri pripravljanju tehničnih specifikacij upošteva strokovno utemeljene zahteve in potrebe, ki omogočajo kvalitetno izvajanje njegove dejavnosti. Ob upoštevanju, da vlagatelj ne le, da ne poda trditvene podlage, ki bo omogočala zaključek o naročnikovi kršitvi določb ZJN-3, pač pa tudi ne prereka naročnikovih navedb, povezanih z spornima zahtevama, Državna revizijska komisija navedbam vlagatelja o nezakonitosti omenjenih naročnikovih zahtev ne more pritrditi.

Smiselno enako gre ugotoviti glede naročnikove zahteve, da mora integrirana delovna postaja za post-procesiranje in akvizicijska delovna postaja omogočati »prikaz vgradnje virtualnega stenta (3D). Prikaz na živi fluoroskopski sliki ali na 2D roadmap sliki ali na 2D roadmap sliki«. Medtem ko vlagatelj v zahtevku za revizijo ne poda trditvene podlage, ki bi omogočala zaključek o naročnikovi kršitvi določb ZJN-3, naročnik na drugi strani pojasnjuje, da zahtevana funkcionalnost omogoča natančno načrtovanje posega, pravilne izbire dimenzij in vrste vgradnega materiala (žilnih opornic in preusmerjevalcev pretoka), kar je pomembno pri urgentnih bolnikih z nezadostno predhodno diagnostično obravnavo. Slednjim navedbam naročnika vlagatelj ne nasprotuje, pač pa v vlogi z dne 23. 6. 2021 zatrjuje, da je geometrijske 3D modele mogoče ustvariti in uporabiti tudi s pomočjo aparata proizvajalca GE Healthcare, torej s pomočjo aparata, ki ga želi ponuditi vlagatelj – upoštevaje te vlagateljeve navedbe pa v tem postopku niti ni jasno, kateri del citirane zahteve naj bi bil po mnenju vlagatelja nezakonit. Vlagatelj v vlogi z 23. 6. 2021 tudi zatrjuje, da sporna zahteva predstavlja zgolj »ergonomski parameter«, vendar iz te trditve, ki je vlagatelj tudi ne obrazloži konkretneje, ni razvidno, kaj konkretno vlagatelj očita naročniku. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ni imela dejstvene podlage za zaključek, da je omenjena zahteva oblikovana v nasprotju z določbami ZJN-3.

Ob upoštevanju, da iz revizijskih navedb izhaja, da vlagatelj ne more ponuditi angiografskega rentgenskega aparata, ki omogoča »izvajanje programa globoke možganske stimulacije (KO za nevrokirurgijo)«, z mizo za bolnike, ki omogoča »naklon vsaj +/- 15˚ (Trendelenburg položaj)«, »lateralni naklon (»cradle«) vsaj +/- 15°« in »pritrditev Mayfieldovega nosilca za glavo, ki omogoča izvedbo operacij globoke možganske stimulacije in možganskih biopsij (KO za nevrokirurgijo)«, z aplikacijo za zmanjšanje doze na pacienta, ki omogoča »zmanjšanje hitrosti pulzov pri pulzni fluoroskopiji do 0,5 p/s« in »pozicioniranje objekta z virtualnim grafičnim prikazom centra RTG snopa in robov slike na zadnji shranjeni sliki (premik mize) brez proženja eskpozicije«, ter z integrirano delovno postajo za post-procesiranje in akvizicijsko delovno postajo, ki omogoča »shematični prikaz položaja c-loka na živi ali referenčni sliki ob spreminjanju položaja c-loka (obe ravnini) ali na vidnem polju delovne postaje«, »shematični prikaz položaja c-loka v katerem je dosežena projekcija, ki je trenutno prikazana na rekonstruiranem 3D volumnu« in »prikaz vgradnje virtualnega stenta (3D). Prikaz na živi fluoroskopski sliki ali na 2D roadmap sliki ali na 2D roadmap sliki«, in ob upoštevanju, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni izkazal naročnikovih kršitev pri oblikovanju izpostavljenih tehničnih specifikacij, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali je naročnik ostale sporne tehnične zahteve določil skladno z določbami ZJN-3. Tudi če bi se namreč izkazalo, da je naročnik ostale tehnične zahteve določil v nasprotju z določbami ZJN-3, vlagatelj, ob upoštevanju, da ne more ponuditi aparat, ki izpolnjuje navedene zahteve, nima nobenih možnosti, da bi mu bilo oddano predmetno javno naročilo (prim. odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-154/2017-16).

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 3. 9. 2021


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj,
- pooblaščenec vlagatelja,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran