018-097/2021 Onkološki inštitut Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup PIS za področja kadrov, obračuna plač in izobraževanja«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SAPPHIR MANAGEMENT CONSULTING d.o.o., informacijsko in poslovno svetovanje, Rožna dolina I 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 31. 8. 2021

odločila:

1. Predlog vlagatelja za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po konkurenčnem postopku s pogajanji, dne 25. 3. 2021 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN001809/2021-B01, dne 26. 3. 2021 pa še v Uradnem listu EU, pod številko objave 2021/S 060-149547.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 5. 2021 vložil zahtevek za revizijo zoper nekatere določbe iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija). V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja dva očitka, in sicer (1) da je naročnik v nasprotju z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) postavil referenčni pogoj oziroma referenčno zahtevo po izdelani rešitvi poslovno informacijskega sistema za področja kadrov, obračuna plač in izobraževanja (v nadaljevanju: PIS), pri čemer naj bi bila ponujena rešitev PIS v produkcijski uporabi pri najmanj enem javnem zdravstvenem zavodu v Republiki Sloveniji, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni ali terciarni ravni, vsaj 12 mesecev pred rokom za predložitev prijav pri tem javnem naročilu in (2) da je naročnik pri tehničnih specifikacijah in v okviru meril določil nesorazmerno kratke roke za izpolnitev prve in druge faze predmeta javnega naročila. Vlagatelj navaja, da so bila vprašanja glede nezakonitosti obeh navedenih določil razpisne dokumentacije naročniku posredovana preko Portala javnih naročil, pri čemer je naročnik na njih odgovoril in vztrajal pri zakonitosti obeh navedenih določil. Ker naročnik vztraja pri svojih zahtevah, vlagatelj ugotavlja, da ne more oddati dopustne ponudbe, saj ne razpolaga z zahtevanim referenčnim poslom, kot tudi objektivno ne more izpolniti niti prve niti druge faze predmeta javnega naročila v rokih, kot jih je v tehničnih specifikacijah in v okviru meril določil naročnik.
Glede nezakonitosti referenčnega pogoja v delu, ki se nanaša na uporabo ponujene izdelane rešitve PIS vsaj v enem javnem zdravstvenem zavodu, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni ali terciarni ravni, vlagatelj navaja, da je predmet javnega naročila PIS, pri čemer se medsebojno razlikujejo le v vrsti naročnika (javni ali zasebni sektor), pri katerem so implementirani. Nadalje navaja, da zdravstvena dejavnost ni specifična, zato za utemeljitev tovrstne referenčne zahteve ne obstojijo objektivno utemeljeni razlogi in je le-ta posledično nesorazmerna glede na predmet javnega naročila in neupravičeno omejuje konkurenco med ponudniki ter jih posledično neupravičeno diskriminira. Vlagatelj v dokaz zmožnosti ponujenega PIS navaja, da ga uporabljajo različni subjekti javnega sektorja s kompleksnejšo organizacijo, kot je naročnikova, kot so na primer javna podjetja Žale d.o.o., VOKA Snaga d.o.o., Energetika Ljubljana, d.o.o., Ljubljanski potniški promet d.o.o. in Univerza v Ljubljani skupaj z nekaj članicami. Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja, da je na opozorilo na nezakonitost postavljenega referenčnega pogoja oziroma poziv, ter na podlagi ZJN-3 in Direktive 2014/24/EU predlagal njegovo spremembo v delu referenčnega naročnika v katerikoli javni zavod, z utemeljitvijo, da se plače v javnem sektorju obračunavajo enotno po Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju, zato je PIS v enem subjektu javnega sektorja (npr. javni zdravstveni zavod) popolnoma primerljiv in enakovreden PIS v drugih (že zgoraj navedenih) subjektih javnega sektorja. V odgovoru je – kot navaja vlagatelj – naročnik pojasnil, da specifična zahteva glede referenčnega naročnika ne izhaja iz posebnega načina obračuna plač, temveč zaradi naročnikove potrebe po kompleksnejših vodenjih preostalih podatkov in kompleksnejšega planiranja ter izrabe delovnega časa, kot to poteka pri ostalih subjektih v javnem sektorju. Vlagatelj v posledici navedenega zaključi, da ne ve, ali potem referenčni pogoj, ki je vezan na obračun plač, velja ali ne, oziroma, da je razpisna dokumentacija posledično v tem delu nejasna, kar podkrepi z odločitvami Državne revizijske komisije, v katerih je pojasnjeno, da morajo razpisne zahteve predstavljati informacije, na podlagi katerih lahko ponudniki pripravijo dopustne, medsebojno primerljive in konkurenčne ponudbe, saj so le-te zahteve izhodiščne za presojo, ali predložena ponudba ustreza naročnikovim zahtevam (sklep DKOM št. 018-082/2019-5, 018-177/2017-7, 018-080/2018-4, 018-181/2019-9 in sklep št. 018-181/2019-9). V nadaljevanju vlagatelj dodatno pojasnjuje, da so vse zahtevane funkcionalnosti, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji v poglavju »Tehnične zahteve« za PIS v zvezi s področjem kadrov, obračunom plač in izobraževanja (ki vsebujejo habilitacije in potne naloge), zelo splošne, da jim zadosti oziroma je z njimi primerljiv vlagateljev PIS, ki ga je implementiral na Univerzi v Ljubljani in ostalih članicah (kjer je dosežena najvišja raven na področju izobraževanja, habilitacij), v že zgoraj navedenih javnih podjetjih, kjer se opravlja javna infrastruktura, z velikim številom zaposlenih na različnih delovnih mestih, ki informatizirano upravljajo registracijo delovnega časa, in tako vlagatelj posledično izpolnjuje vse zahtevane funkcionalnosti naročnikovega referenčnega pogoja oziroma razpolaga s prvovrstnimi referencami z omenjenega področja, ki jih pri predmetnem naročniku zaradi nezakonite referenčne zahteve ne more uveljaviti. Vlagatelj še dodatno pojasni, da ne obstaja nikakršna povezava med kompleksnejšim vodenjem podatkov, kompleksnejšim planiranjem ter izrabo delovnega časa in javnimi zdravstvenimi zavodi, ki izvajajo zdravstveno dejavnost na sekundarni ali terciarni ravni, kot to navaja naročnik, temveč obstaja povezava med kompleksnejšim vodenjem podatkov, kompleksnejšim planiranjem in velikostjo organizacije, zlasti številom zaposlenih in številom lokacij, na katerih organizacija posluje. Vlagatelj v podkrepitev navedenih ugotovitev Državni revizijski komisiji predlaga imenovanje strokovnjaka oziroma izvedenca stroke računalništva in informatike, področja programske opreme, oziroma razvoja računalniške programske opreme, ki bo potrdil enakovrednost in primerljivost PIS. V nadaljevanju glede naročnikovega odgovora na vprašanje na Portalu javnih naročil z dne 7. 5. 2021 ob 13h, v katerem je izpostavil zahtevo, da mora ponudnik poznati predpise, ki urejajo področje zdravstva, pri čemer mu vlagatelj očita, da ne pojasni, kateri so ti predpisi in kakšen je njihov vpliv na ureditev v bolnišnicah oziroma klinikah, vlagatelj v zvezi z navedenim zatrjuje nasprotno, in sicer, da ne obstojijo predpisi, ki bi na poseben način urejali področje zdravstva, kot je urejen preostali javni sektor in bi posledično lahko na kakršenkoli način vplival na implementacijo PIS.
Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja drugi očitek v zvezi z nezakonitostjo časovnega obdobja referenčne zahteve, in sicer, da mora biti PIS pri referenčnem naročniku v produkcijski uporabi »vsaj 12 mesecev pred rokom za predložitev prijav po tem naročilu«, saj da, kot je že za samo referenčno zahtevo navedel, je obdobje nesorazmerno, čezmerno omejuje konkurenco in je diskriminatorno, ker se z njim preferira izbranega ponudnika. Nadalje vlagatelj podrobneje pojasni, da je postavljeni rok 12 mesecev nesorazmerno dolg, in predlaga njegovo skrajšanje na največ 4 mesece produkcijske uporabe PIS pri referenčnem naročniku, z utemeljitvijo, da se napake oziroma pomanjkljivosti PIS (plače, honorarji, kadrovske evidence, izobraževanja) pokažejo najkasneje do prvega oziroma drugega obračuna plač (torej pred postavljenim rokom 12 mesecev). Vlagatelj tudi v zvezi s časovnim obdobjem referenčne zahteve, predlaga imenovanje strokovnjaka računalniške stroke, ki bi potrdil ustreznost predlaganega časovnega obdobja. Vlagatelj ponovno poudarja pretekle uspešno izvedene referenčne posle pri referenčnih naročnikih v izobraževalnih ustanovah javnega sektorja, Univerza v Ljubljani (rektorat), Filozofska fakulteta, Biotehnična fakulteta in Fakulteta za elektrotehniko, ki kljub odličnem delovanju niso v uporabi v zahtevanem časovnem obdobju referenčne zahteve.
V nadaljevanju vlagatelj problematizira naročnikovo določitev dveh opcij izvedbenih rokov z utemeljitvijo, da sta obe opciji (1) »Namestitev produkcijske verzije programske opreme […]« v treh ali šestih mesecih, in (2) »Dograditev obstoječih funkcionalnosti […]« v šestih ali dvanajstih mesecev od podpisa pogodbe, nesorazmerni predmetu javnega naročila (kršitev 8. člena ZJN-3) oz. prekratki. Vlagatelj kot zgoraj predlaga imenovanje strokovnjaka računalniške stroke, z namenom potrditve dejstva, da namestitve in dograditve poslovnega informacijskega sistema z zahtevanimi specifikacijami pri predmetnem naročniku, na način, kot jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ni mogoče vzpostaviti za obe fazi ne v krajšem kot tudi ne v daljšem roku.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, podrejeno pa predlaga razveljavitev celotnega besedila javnega razpisa v delu, ki se nanaša na referenčno zahtevo in vsebino izdelane rešitve PIS (del Tehnična sposobnost) in obe opciji izvedbenih rokov (del Tehnične specifikacije). Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 7. 6. 2021 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa v celoti zavrača vlagateljeve navedbe, da je edina relevantna razlikovalna okoliščina (vsebina, funkcionalnost, implementacija PIS) to, ali je sistem implementiran pri naročniku javnega ali zasebnega sektorja, ter dodatno pojasnjuje, da je naročnik javni zdravstveni zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni ali terciarni ravni ter raziskovalno in izobraževalno dejavnost, kjer glede na ureditev v preostalem javnem sektorju zaradi narave naročnika obstaja specifična ureditev na področju kadrov in registracije delovnega časa, kar pa je v zadostni meri pojasnil v razpisni dokumentaciji (odgovori na vprašanja, objavljena na portalu javnih naročil). V nadaljevanju naročnik našteje nekatere vsebinske zahteve, ki jih pojasni v okviru specifičnega načina zaposlitve kadra in registracije delovnega časa, vezane na posebno organizacijo dela v javnem zdravstvenem zavodu. Naročnik v nadaljevanju kot problematično izpostavi zatrjevanje vlagatelja o implementaciji PIS v različnih subjektih javnega prava, pri čemer meni, da vlagatelj ni pojasnil ustreznosti ponujenega PIS vsebinskim zahtevam predmetnega naročnika. V posledici navedenega naročnik zaključi, da ni mogoče govoriti o nezakonitosti referenčnega pogoja, saj ponudnik lahko izkaže naročnikove vsebinske zahteve ponujenega PIS samo z rešitvijo PIS, ki je že bila implementirana pri javnem zdravstvenem zavodu, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni ali terciarni ravni, kakršen je tudi naročnik. Naročnik v zvezi z vlagateljevim očitkom, da se na podlagi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v celotnem javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/2009 s sprem.; v nadaljevanju Uredba) enotno obračunavajo in izplačujejo plače in zaradi česar naj bi bil PIS, ki ga potrebuje naročnik primerljiv in enakovreden PIS, ki ga uporabljajo drugi subjekti javnega prava, pritrjuje zgolj v delu, ki se nanaša na obračun plač, ne pa v delu kadrovske evidence in registracije delovnega časa, kar predstavlja večinski del vsebine referenčne zahteve.
Naročnik je kot neutemeljena označil tudi izvajanja vlagatelja, da v referenčnem pogoju ni bila določena velikost referenčnega naročnika, pri čemer je naročnik pojasnil, da mu pri oblikovanju vsebine referenčne zahteve ni bila pomembna velikost naročnika in število njegovih zaposlenih, temveč vsebina podatkov, ki se obdelujejo.
V zvezi z vlagateljevim očitkom glede predolgega časovnega obdobja referenčne zahteve, naročnik pojasni, da je obdobje enega leta minimalno obdobje v katerem se lahko oceni prilagodljivost spremembam zakonodaje (nanašajoč se na množične spremembe interventne zakonodaje v času epidemije COVID-19) referenčnega PIS.
Naročnik je glede izpolnjevanja tehničnih zahtev referenčnega PIS še dodatno pojasnil in zavrnil vlagateljeve navedbe, da ni zahteval izpolnjevanja vseh tehničnih zahtev PIS pri javnih zdravstvenih zavodih in ostalih referenčnih naročnikih posebej, temveč je zahteval kumulativno izpolnjevanje tehničnih zahtev pri vseh navedenih referenčnih naročnikih.
V zvezi z drugim očitkom glede dolžine rokov za izvedbo javnega naročila naročnik pojasni, da ni predvidel dodatnih investicij v strojno opremo zaradi implementacije PIS, saj je zahteval, da je pri naročniku že vzpostavljena infrastruktura, skladna z jasno določenimi tehničnimi zahtevami, ki omogočajo takojšnjo implementacijo PIS, za katero (kot ocenjuje naročnik) niso potrebni več kot trije meseci. Glede izpostavljene časovne zahtevnosti implementacije predmetne tehnologije naročnik v odgovor pojasni, da lahko ponudnik uporabi katerokoli tehnologijo, ki izkorišča naročnikove kapacitete in ni vezan na lastnosti tehnologije SAP, zaradi katere naj po zatrjevanju vlagatelja ne bi bilo možno izpolniti zahtevanih izvedbenih rokov; naročnik hkrati zanika vlagateljeva namigovanja, da ima z drugimi ponudniki sklenjene neuradne dogovore o daljšem roku za vzpostavitev sistema, kot je to uradno zahteval. Predlog vlagatelja za postavitev strokovnjaka računalniške stroke naročnik zavrne z utemeljitvijo, da so že v fazi priprave razpisne dokumentacije sodelovali strokovnjaki s področja računalništva in informacijske stroke, ki spornemu referenčnemu pogoju niso nasprotovali, zato meni da angažiranje tretjega strokovnjaka ne bi bilo smotrno.

Naročnik je dne 8. 6. 2021 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje.

Vlagatelj je na naročnika dne 23. 6. 2021 naslovil vlogo »Predlog za vrnitev v prejšnje stanje in opredelitev do navedb naročnika« s katero se je opredelil do navedb naročnika in predlagal vrnitev v prejšnje stanje. V obrazložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje kot razlog za nepravočasno vložitev predmetne vloge (rok za opredelitev do navedb naročnika se je namreč iztekel dne 10. 6. 2021) navaja, da je bila gospa Z. S, ki je pri vlagatelju pooblaščena za dostop do portala eRevizija, od 2. 6. do 21. 6. 2021 bolniško odsotna zaradi bolezni COVID-19, pri čemer je bila zaradi hujšega in nenadnega poteka bolezni tudi hospitalizirana in za osebni uporabniški račun ni mogla pooblastiti drugega zaposlenega. V nadaljevanju vlagatelj v posledici navedenega pojasni, da je bila v času, ko je naročnik sprejel odločitev (dne 7. 6. 2021) odsotna, ni vedela, da je bil naročnikov sklep vročen na portalu eRevizija, kot že iz navedenega razloga, pa tudi nihče drug od zaposlenih v podjetju vlagatelja ni mogel dostopati do portala eRevizija. Vlagatelj zaključi, da je predlog vložen pravočasno, saj je vzrok za zamudo prenehal dne 21. 6. 2021, ko se je gospa Z. S vrnila na delo, in da v skladu s 116. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) nenadna in nepredvidljiva bolezen predstavlja utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, zato Državni revizijski komisiji predlaga, da vlagateljevo opredelitev do navedb naročnika kot pravočasno sprejme v obravnavo, v primeru, da bi o zadevi odločila že pred obravnavo te vloge, pa da tako odločitev oz. sklep razveljavi.

Naročnik se je z vlogo z dne 30. 6. 2021 opredelil do vlagateljevih navedb v pripravljalni vlogi z dne 23. 6. 2021. Državni revizijski komisiji predlaga, naj opredelitev do navedb naročnika zavrže kot prepozno.

Vlagatelj se je v pripravljalni vlogi z dne 5. 7. 2021 opredelil do navedb naročnika v prvi pripravljalni vlogi in vztraja pri navedbah in predloženih dokazih v opredelitvi do navedb naročnika, prereka vse navedbe naročnika iz pripravljalne vloge in prilaga naknadno izdana dokazila, ki potrjujejo, da je gospa Z. S. zbolela za boleznijo COVID -19 in pričela bolniško odsotnost z dela še preden je naročnik vlagatelju poslal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj nadalje navaja, da iz potrdila o upravičeni odsotnosti z dela izhaja, da je bila Z. S od 4. 6. 2021 do 21. 6. 2021 v odrejeni izolaciji. Nadalje vlagatelj v potrditev že navedenih dejstev, da je bolezen gospe Z. S. v resnici nastopila pred prejetjem naročnikovega sklepa, predlaga tudi zaslišanje gospe Z. S.

Naročnik v drugi pripravljalni vlogi z dne 16. 7. 2021 vlagateljeve navedbe v celoti zavrača kot neutemeljene, vztraja pri svojih navedbah iz preteklih vlog ter poudarja, da so med javnim zdravstvom in ostalimi subjekti javnega sektorja pomembne vsebinske razlike, ki bi jih vlagatelj kot ponudnik PIS moral poznati in bi jih – če bi želel s ponudbo uspeti – moral imeti razvite oz. implementirane v ponujenem PIS. V nadaljevanju se je naročnik opredelil do posameznih vlagateljevih navedb, s katerimi se je opredelil do naročnikovih naštetih specifik kadrov in registracij delovnega časa, s katerimi je utemeljil vsebino referenčne zahteve.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med naročnikom in vlagateljem je spor glede naročnikovega ravnanja v zvezi z oblikovanjem pogoja za sodelovanje (referenčnega pogoja) v poglavju »Tehnična sposobnost« pod rubriko »POGOJ 1 Izdelana rešitev PIS« in dveh opcij rokov za izvedbo javnega naročila, določenih v poglavju »Tehnične specifikacije« razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija sprva ugotavlja, da je vlagatelj v vlogi z dne 23. 6. 2021 predlagal vrnitev v prejšnje stanje in se opredelil do navedb naročnika. Na podlagi šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo opredeli do navedb naročnika, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj je odločitev o zavrnitvi zahtevka prek portala eRevizija prejel dne 7. 6. 2021, rok vlagatelju za opredelitev do naročnikovih navedb pa se je glede na določbo šestega odstavka 29. člena ZPVPJN iztekel dne 10. 6. 2021; vlagatelj je vložil vlogo (prek portala eRevizija), s katero se je opredelil do naročnikovih navedb in v njej predlagal vrnitev v prejšnje stanje, dne 23. 6. 2021. Da je vlagateljeva opredelitev do navedb naročnika z dne 23. 6. 2021 glede na vse navedeno prepozna, med strankama niti ni sporno, Državna revizijska komisija pa je v nadaljevanju presojala upravičenost navedenega razloga v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v skladu s 116. členom ZPP v povezavi s 13. členom ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj kot razlog za nepravočasnost vložitve predmetne vloge navedel, da je bila gospa Z. S, ki je pri vlagatelju edina oseba, pooblaščena za dostop do portala eRevizija, dne 2. 6. do 21. 6. 2021 (v času ko je naročnik sprejel odločitev, in sicer dne 7. 6. 2021) zaradi hujšega in nenadnega poteka bolezni COVID-19 na bolniški odsotnosti (hospitalizirana) in za osebni uporabniški račun ni mogla pooblastiti koga drugega od zaposlenih. Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da iz dokazil, ki jih je vlagatelj priložil pripravljalni vlogi z dne 5. 6. 2021 izhaja, da je gospa Z. S zbolela za boleznijo COVID-19 in bila zadržana z dela v obdobju od 4. 6. do 21. 6. 2021, kar vključuje tudi »kritično obdobje« od 7. 6 do 10. 6. 2021, ko je potekel rok treh delovnih dni, v katerem bi vlagatelj moral vložiti opredelitev do navedb naročnika, da bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno. Vendar pa Državna revijska komisija ugotavlja, da kljub dejstvu izkazane bolezni gospe Z. S., kot edine osebe pooblaščene pri vlagatelju za dostop do portala eRevizija, ni bilo nikakršnih ovir, da bi vlagatelj za obdobje odsotnosti delavke, za dostop do portala eRevizija pooblastil drugo osebo, zaposleno pri vlagatelju, saj bolniška odsotnost ene osebe ne more biti utemeljen razlog, da se delovni proces popolnoma ustavi. V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da bolniške odsotnost osebe Z.S, ki jo je vlagatelj pooblastil za dostop do portala eRevizija, ni mogoče šteti za upravičen vzrok v skladu s 116. člena ZPP, zato je vlagateljev predlog v celoti zavrnila in predmetno vlogo z dne 23. 6. 2021 štela za prepozno ter je posledično pri svojem odločanju ni upoštevala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Kot je mogoče razumeti zahtevek za revizijo in kot to ugotavlja tudi naročnik, vlagatelj v njem zatrjuje kršitve, ki se nanašajo na referenčni pogoj in na dolžino rokov za izvedbo predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je glede na način podajanja in obrazložitev domnevnih kršitev v zahtevku za revizijo v nadaljevanju tega sklepa najprej obravnavala revizijske navedbe glede referenčnega pogoja.

Vlagateljeve nadaljnje revizijske navedbe, da je naročnik referenčni pogoj določil na diskriminatoren način in nepovezano s predmetom javnega naročila, je treba presojati z vidika prvega odstavka 76. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik vsebino referenčnega pogoja določil v poglavju »Tehnična sposobnost« v razdelku »POGOJ 1 Izdelana rešitev PIS« dokumentacije v zvezo z oddajo predmetnega javnega naročila:

»Gospodarski subjekt, ki nastopa v prijavi, ponuja izdelano rešitev poslovnega informacijskega sistema, ki je v produkcijski uporabi (enak produkt, ki je skladen s trenutno zakonodajo) pri najmanj treh pravnih subjektih iz javnega sektorja v Republiki Sloveniji, od katerih mora biti vsaj eden od zahtevanega števila subjektov javni zdravstveni zavod, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni ali terciarni ravni, vsaj 12 mesecev pred rokom za predložitev prijav po tem naročilu.
Naročnik bo kot ustrezen štel vsak poslovni informacijski sistem, ki izpolnjuje najmanj naslednje karakteristike:
- gre za poslovni informacijski sistem, ki je namenjen informatizaciji procesov dela in obdelavi podatkov na področjih registracije delovnega časa, kadrovske evidence, obračuna plač in honorarjev, izobraževanja in potnih nalogov,
- ponujena funkcionalna rešitev mora biti v slovenskem jeziku ali v drugem razširjenem tujem jeziku (npr. angleščina), pri čemer bo ponudnik moral v slednjem primeru ob predstavitvi funkcionalnosti izdelane rešitve naročniku na lastne stroške zagotoviti ustreznega prevajalca iz tujega jezika v slovenski jezik,
- ponujena rešitev mora vsebovati v produkcijski uporabi najmanj funkcionalnosti, ki so opredeljene v specifikacijah tega naročila, kot funkcionalnosti, ki morajo biti implementirane v prvi fazi (vsaj funkcionalnosti, ki so označene z zeleno). Ponudnik bo moral strokovni komisiji demonstrirati delovanje vseh navedenih funkcionalnosti (označene z zeleno) v produkcijskem okolju pri referenčnem naročniku.
Ponudnik lahko zgoraj navedene pogoje izpolni kumulativno z več referenčnimi posli, ki morajo skupaj pokriti vse zahtevane lastnosti (funkcionalnosti, ki so označene z zeleno barvo v tehničnih zahtevah), pri čemer morajo referenčni sistemi vse podatke črpati iz ene skupne podatkovne platforme.«

Kot je razvidno iz portala javnih naročil, je naročnik na vprašanje oziroma poziv z dne 7. 5. 2021 ob 13.10, naj iz referenčnega pogoja umakne zahtevo, da se lahko referenčni posel nanaša samo na bolnišnice in zdravstvene domove v Republiki Sloveniji, saj da gre za zahtevo, ki je evidentno v nasprotju s splošnim pravnim redom EU, Direktivo 2014/24/EU ter ZJN-3, ker se razpisuje splošni PIS za področja kadrov, plač in izobraževanja, ki obstojijo v vsaki organizaciji in specifičnost na področju zdravstva sploh ne obstaja ter da je vsak PIS možno prilagajati na posamezne specifične želje naročnika, odgovoril:

»Javni zdravstveni zavodi, ki izvajajo dejavnost na sekundarni in terciarni ravni imajo veliko specifiko v primerjavi s preostalim javnim sektorjem. Pri registraciji delovnega časa in planu dela je potrebno upoštevati, da v ključnih delih bolnišnice poteka neprekinjeno zdravstveno varstvo (24/7). Za zagotavljanje tega se uporabljajo različne oblike dela, kot npr. izmensko delo, pripravljenost in prisotnost (efektiva) v času pripravljenosti, dežurstvo ter zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva z nadurnim delom. Prav tako je v javnih zdravstvenih zavodih, ki izvajajo dejavnost na sekundarni in terciarni ravni zaradi izvajanja dela v posebnih (težjih) pogojih dela možnih več različnih delovnih časov, ki se štejejo za polni delovni čas (36 ur/teden, 40 ur/teden). Prav tako je v ustanovah, ki izvajajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni veliko delno zaposlenih zaradi dodatnega strokovnega, izobraževalnega in raziskovalnega dela. Nadalje se pri naboru in vodenju podatkov v kadrovski evidenci v javnih zdravstvenih zavodih, ki izvajajo dejavnost na sekundarni in terciarni ravni, zajema bistveno več podatkov, ki so specifični za zdravstvo, kot npr. vodenje evidenc izdanih soglasij na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti z vsemi omejitvami in pogoji, ki veljajo za izdajo, vodenje soglasij za pedagoško delo oz. na podlagi ZDR-1, vodenje evidenc srednjih medicinskih sester oz. zdravstvenih tehnikov, ki so bili premeščeni na podlagi 38. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti in hkratno spremljanje ali so opravljene vse zakonske obveznosti zaposlenih v skladu z zakonom, spremljanje dela zaposlenih na podlagi Baze podatkov o izvajalcih (področjih dela v zdravstvu bolnišnična dejavnost, ambulantna dejavnost, kirurgija, interna, radioterapija, laboratorij), vodenje evidenc šifer zdravstvenih delavcev in njihovo pridobivanje iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vodenje evidenc obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in/ali beneficij.
Glede na zgoraj navedeno naročnik zahteva, da ima ponudnik zgoraj navedene specifike, ki so značilne za javne zdravstvene zavode, ki izvajajo zdravstveno dejavnost na sekundarni ali terciarni ravni, že razvite in preizkušene v rešitvi PIS.«

Kot je mogoče razumeti navajanja vlagatelja v zahtevku za revizijo, naj bi bila nesorazmernost referenčnega pogoja in njegovo neupravičeno omejevanje konkurence podana zato, ker je naročnik določil, da mora biti vsaj en referenčni projekt oziroma izdelana rešitev PIS, javni zdravstveni zavod, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni ali terciarni ravni ter da za sporno referenčno zahtevo nima objektivno utemeljenih razlogov, saj se PIS v javnem sektorju po vsebini oziroma funkcionalnosti medsebojno glede na posameznega naročnika v javnem sektorju ne razlikujejo.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki ni mogoče interpretirati v smislu zahteve po vzpostavljanju konkurenčnosti tudi na tistih področjih oziroma v tistih primerih, ko te iz upravičenih razlogov ni mogoče doseči. Prav tako tudi načela enakopravnosti v pravu javnih naročil ni mogoče razumeti kot absolutne kategorije. Enakopravnost namreč ne pomeni, da mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom omogočiti enak položaj v postopku oddaje javnega naročila. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročali ekonomsko ali dejansko enakost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen, prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da je takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi same zahteve je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot dopustno (takšno, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika), ter na tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in posledično ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Naročniki so zato v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje ponudnikov, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen gospodarski subjekt bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi (v tej zvezi smiselno prim. tudi sodbo Sodišča EU v zadevi C-513/99, Concordia Bus Finland Oy Ab).

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (razdelek »POGOJ 1 Izdelana rešitev PIS« v poglavju »Tehnična sposobnost« ), kot tudi z odgovorom na vprašanje na portalu javnih naročil z dne 7. 5. 2021 ob 13:10 prepričljivo navedel in v sklepu z dne 7. 6. 2021 z naštetjem in opisom posameznih vrst zaposlitev prepričljivo pojasnil svojo specifično naravo (oz. specifično naravo javnih zdravstvenih zavodov, ki izvajajo zdravstveno dejavnost na sekundarni ali terciarni ravni) na področju kadrov in registracije delovnega časa. Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavlja tudi, da je naročnik natančneje definiral sam predmet javnega naročila (kar med strankama niti ni sporno) v prilogi dokumentacije »Tehnične zahteve PIS 2021«, iz katere izhaja, da PIS sestavljajo štirje posamezni moduli, in sicer (1) registracija delovnega časa, (2) kadrovska evidenca, (3) obračun plač in honorarjev ter (4) izobraževanje, habilitacije in potni nalogi, ki jih je na tem mestu vsakega posebej še podrobneje opisal. Kot zahtevo za sodelovanje lahko naročnik ponudnikom naloži le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo ponudniki zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil, za kar ima naročnik neposredno podlago v zakonu (deseti odstavek v povezavi z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3). Ker pa se referenčni pogoj nanaša na uspešno implementacijo PIS pri javnem zdravstvenem zavodu, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni ali terciarni ravni, kot je tudi naročnik sam, pri čemer je naročnik utemeljeno in prepričljivo pojasnil tudi specifike takih naročnikov (zlasti glede kadrovske evidence in registracije delovnega časa), je treba ugotoviti, da je pogoj povezan s predmetom, saj bo na njegovi podlagi mogoče ugotoviti sposobnost za uspešno izvedbo predmetnega javnega naročila; v posledici vsega navedenega je tudi podana sorazmernost med referenčnim pogojem in predmetom naročila. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da pavšalnim zatrjevanjem vlagatelja v zahtevku za revizijo, da so naročnikove zahteve glede PIS zgolj osnovne, samoumevne in ključne funkcionalnosti PIS pri večjih subjektih javnega prava, in da ni razlik med naročniki v javnem sektorju oz. posameznimi PIS, ni mogla slediti. Še enkrat velja poudariti, da se vlagatelj sklicuje na neobstoj razlik na področju obračuna plač in honorarjev, medtem ko naročnik prepričljivo pojasnjuje še druge specifike naročnikov oz. PIS naročnikov, ki kot javni zdravstveni zavodi izvajajo dejavnost na sekundarni ali terciarni ravni (zlasti glede področja kadrovske evidence in registracije delovnega časa). Glede na vlagateljeve navedbe je mogoče sklepati, da izpolnjuje referenčni pogoj zgolj v delu »obračuna plač in honorarjev«, ne pa tudi v delih (registracija delovnega časa, kadrovska evidenca, izobraževanje, habilitacije in potni nalogi) in tako ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik vlagatelja z določitvijo referenčnega pogoja postavil v neenakopraven položaj oz. da bi kršil načelo zagotavljanja konkurence.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v delu, v katerem zatrjuje diskriminatornost in nepovezanost referenčnega pogoja, predlaga postavitev strokovnjaka računalniške stroke in informatike, ki naj bi glede na zahteve iz razpisa podal mnenje, ali vlagatelj ponuja enakovreden oziroma primerljiv PIS zahtevanemu. V zvezi s tem predlogom je treba najprej pojasniti, da lahko Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZPVPJN odredi pridobitev strokovnega mnenja ali vključi neodvisne strokovnjake ali izvedence v revizijski postopek, če je v revizijskem postopku za ugotovitev ali presojo kakršnega koli dejstva v postopku oddaje javnega naročanja potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga. V primeru, če določitev strokovnjaka predlaga vlagatelj, mora v zahtevku za revizijo navesti trditveno podlago in določno opredeliti, ugotovitvi katerega dejstva služijo kot dokaz in v čem je pravna relevantnost tega dejstva. Vlagatelj mora torej v zahtevku za revizijo opredeljeno in jasno navesti trditveno podlago, iz katere mora biti jasno razvidno, katera dejstva bodo predmet dokazovanja s strokovnjakom in zakaj je ugotovitev teh dejstev pomembna za rešitev zadeve. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj v delu, v katerem navaja kršitve glede referenčnega pogoja, predstavi trditveno podlago zgolj na način, da so bile določene tehnične zahteve za PIS zelo osnovne in v uporabi pri vseh večjih subjektih javnega prava, in da je vlagateljev ponujeni PIS enakovreden zahtevanemu. Poleg tega je treba ugotoviti tudi, da je naročnik, kot je že bilo ugotovljeno, prepričljivo pojasnil svojo specifično naravo javnega zdravstvenega zavoda, iz katere tudi izhaja referenčna zahteva po produkcijski uporabi predmeta javnega naročila v vsaj enem zdravstvenem zavodu na terciarni in sekundarni ravni, s katero lahko ponudnik izkaže zahtevano sposobnost. Državna revizijska komisija glede na navedeno pojasnjuje, da ugotavljanje enakovrednosti vlagateljevega ponujenega predmeta zahtevanemu ne pomeni ugotovitve ali presoje kakšnega dejstva, temveč je enakovrednost pravni standard, ki zahteva pravno presojo, ki pa ne more biti predmet strokovnega mnenja, saj strokovnjak poda izvid o dejstvih, ne pa mnenja o pravnih vprašanjih. Državna revizijska komisija je zato predlog vlagatelja, naj v tem delu odredi pridobitev strokovnega mnenja, zavrnila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da je naročnik določil nesorazmerno dolgo referenčno obdobje ter predlaga njegovo razveljavitev. V zvezi z neustreznim časovnim obdobjem reference je bil naročnik na portalu javnih naročil z dne 7. 5. 2021 ob 13.12 opozorjen in pozvan na način, da se zaradi kompleksnosti, obsežnosti in specifičnih tehničnih zahtev predmeta javnega naročila spremeni časovno obdobje referenčnega pogoja na način, da se ponudniku prizna uspešno zaključene referenčne posle ne glede na časovne obdobje, v katerem so bili opravljeni, naročnik pa je v odgovoru navedel, da referenčnega pogoja v omenjenem delu ne bo spreminjal. Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno pojasnjuje, da je v domeni naročnika, da določi zahteve in pogoje glede na specifičnost posameznega predmeta javnega naročila, kar je v konkretnem primeru naročnik tudi prepričljivo pojasnil na način, in sicer, da zahteva daljše obdobje trajanja reference (eno leto), z namenom, da bo ocenil iskano sposobnost ponudnika glede prilagajanja ponujenega PIS vsem obstoječim zakonodajnim spremembam. Zato je Državna revizijska komisija v posledici vsega zgoraj navedenega vlagateljeva zatrjevanja glede nesorazmerno dolgega referenčnega obdobja, ki naj bi hkrati neupravičeno omejeval konkurenco med ponudniki, zavrnila kot neutemeljena.

Vlagatelj tudi v delu, v katerem zatrjuje nesorazmerno dolgo dvanajstmesečno obdobje referenčnega pogoja, predlaga imenovanje strokovnjaka, ki bi podal mnenje o tem, ali je časovno obdobje dvanajstih mesecev nesorazmerno predmetu javnega naročila. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ponovno pojasnjuje, da lahko strokovnjak ugotavlja dejstva, ki morajo biti del trditvene podlage iz zahtevka za revizijo, ne more pa s svojim mnenjem nadomestiti dolžnosti vlagatelja, da v zahtevku za revizijo navede relevantna dejstva. Strokovnjak ob odsotnosti konkretnih dejstev v zahtevku za revizijo, kjer vlagatelj navede zgolj po njegovem mnenju primerno časovno obdobje štirih mesecev, ne more pa podati ocene o sorazmernosti zahtevanega časovnega obdobja, kar zopet ni dejansko vprašanje. Državna revizijska komisija je zato predlog vlagatelja za pridobitev strokovnega mnenja, zavrnila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik kot merilo določil »krajši izvedbeni rok od najdaljšega zahtevanega za posamezni sklop« v razdelku »Ponder 2: Kakovostni kriterij, na podlagi katerega prejme največ 10 točk ponudnik, ki ponudi krajši izvedbeni rok od najdaljšega zahtevanega za posamezni sklop, v nasprotju z določbo četrtega odstavka 84. člena ZJN-3.

Merila za oddajo javnega naročila, ki so element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb, so urejena v 84. členu ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Slednja se v skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ZJN-3, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno ter kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila.

Skladno s petim odstavkom 84. člena ZJN-3 morajo biti merila za oddajo javnega naročila nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila. Šteje se, da so merila povezana s predmetom javnega naročila, če se nanašajo na gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom, in sicer v katerem koli pogledu in na kateri koli stopnji njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s posebnim postopkom proizvodnje, zagotavljanja ali trženja teh gradenj, blaga ali storitev, ali s posebnim postopkom za drugo stopnjo njihove življenjske dobe, tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih. V skladu s šestim odstavkom 84. člena ZJN-3 merila ne smejo biti določena tako, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svoboda pri izbiri najugodnejše ponudbe. Merila za izbiro morajo zagotoviti možnost učinkovite konkurence, spremljati pa jih morajo podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se oceni, kako ponudba izpolnjuje merila za oddajo javnega naročila.

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v okviru omenjenega merila v poglavju »Tehnične specifikacije« ponudnikom za izvedbo predmetnega javnega naročila dal na izbiro dve vrsti izvedbenih rokov, za kateri se ponudniki lahko odločijo, pri čemer dobijo največ 10 točk tisti, ki ponudijo krajši izvedbeni rok (3 mesece za namestitev in 6 mesecev za dograditev) od najdaljšega zahtevanega (6 in 12 mesecev), vsi pa tečejo od podpisa pogodbe dalje.

Vlagatelj zatrjuje, da sta obe opciji rokov (krajša, ki jo je postavil v okviru merila, in daljša), ki ju je dal naročnik na izbiro ponudnikom, prekratki, z utemeljitvijo, da noben od ponudnikov ne more izpolniti predmetnega javnega naročila v navedenih rokih, kar posledično po mnenju vlagatelja pomeni, da je naročnik postavil merilo v nasprotju z četrtim odstavkom 84. člena ZJN-3, saj je zaradi nemogoče izvedbe v navedenih rokih merilo zgolj navidezno.

Državna revizijska komisija z vpogledom na portal javnih naročil ugotavlja, da se je postavljeno vprašanje oziroma poziv z dne 3. 5. 2021 ob 18.38, na katerega se sklicuje vlagatelj, glede nezmožnosti izpolnitve predmeta javnega naročila v tako kratkih rokih, nanašalo zgolj na opcijo krajših rokov 3 mesecev oziroma 6 mesecev, in ne na opcijo daljših rokov (6 in 12 mesecev). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala revizijskih navedb, ki so se nanašale na daljšo opcijo rokov, saj se v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil.

Vlagatelj tudi v delu, v katerem zatrjuje prekratke izvedbene roke (glede na zgoraj navedeno, je Državna revizijska komisija presojala zgolj opcijo krajših izvedenih rokov), predlaga imenovanje strokovnjaka s področja računalništva in informatike, ki naj bi podal mnenje o tem, ali je krajši rok za izvedbo dovolj dolg. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ponovno pojasnjuje, da lahko strokovnjak ugotavlja dejstva, ki morajo biti del trditvene podlage iz zahtevka za revizijo, ne more pa s svojim mnenjem nadomestiti dolžnosti vlagatelja, da v zahtevku za revizijo navede relevantna dejstva (v konkretnem primeru je bila njegova trditvena podlaga ta, da tudi noben od ponudnikov ne bi mogel izpolniti predmetnega javnega naročila v tako kratkih rokih oziroma, da obe navedeni fazi: namestitev in dograditev zahtevata precej več časa). Strokovnjak ob odsotnosti konkretnih dejstev v zahtevku za revizijo ne more podati ocene o primernosti roka, kar zopet ni dejansko vprašanje. Državna revizijska komisija je zato predlog vlagatelja, naj v tem delu odredi pridobitev strokovnega mnenja, zavrnila.

Kolikor je mogoče revizijske navedbe, da je krajši izvedbeni rok v trajanju treh in šest mesecev obravnavati v smislu zatrjevanja, da je zahteva toliko omejujoča, da lahko ponudnike odvrača od sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila, je treba ugotoviti, da vlagatelj revizijskih navedb o neustrezni dolžini roka ni v ničemer konkretiziral oz. ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo sploh mogoče ugotavljati morebitno nesorazmerno omejevanje. Z navedbo, da je rok prekratek, vlagatelj ostaja na ravni splošnega navajanja, ne da bi pri tem pojasnil specifične objektivne okoliščine, ki bi njemu konkretno preprečevale, da bi izvedel namestitev in dograditev ponujenega PIS. Edina okoliščina, ki jo navede so njegova domnevanja, da tudi noben od ponudnikov ne bi uspel obeh zahtevanih faz izvesti v opciji krajših rokov, saj obe fazi zahtevata precej več časa od tistega, ki je bil zahtevan v okviru opcije krajših rokov.

Državna revizijska komisija v zvezi s prekratkimi izvedbenimi roki vlagateljevim zatrjevanjem ni mogla slediti, saj je na drugi strani sledila prepričljivejši argumentaciji naročnika, da je določil dolžino krajšega izvedbenega roka v okviru merila pod predpostavko, da je »pri naročniku že vzpostavljena infrastruktura na katero bo nameščen PIS, tako da ponudnik, čigar izdelek ustreza vsem tehničnim zahtevam, bi takoj lahko začel s takojšnjo implementacijo«, kar pomeni, da bi bilo mogoče izvesti predvideno namestitev in dograditev ponujenega PIS v krajših rokih treh in šestih mesecih.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati zatrjevane navideznosti merila krajših izvedbenih rokov, saj glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da v navedenih krajših rokih ne bi bilo mogoče izvesti zahtevane namestitve in dograditve ponujenega PIS, in da posledično naročnik pri določitvi merila krajših izvedbenih rokov ni kršil (četrtega odstavka) 84. člena ZJN-3 oz. ni določil navideznega merila, kot je to zmotno zatrjeval vlagatelj.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izpostavljena določila razpisne dokumentacije (tj. referenčnega pogoja in izvedbenih rokov v okviru merila), določil v nasprotju s pravili ZJN-3, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


V Ljubljani, dne 31. 8. 2021

predsednik senata
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti (prek portala eRevizije):

- naročnik,
- vlagatelj,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran