018-079/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo
Številka: 018-079/2021-22Datum sprejema: 31. 8. 2021
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata ter Marka Medveda in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Material za tiskanje, v sklopu 2«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Biroprodaja storitve in trgovina d.o.o., Obrtna ulica 30, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 31. 8. 2021
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 275/2020-ODP Material za tiskanje za sklop 2: Material za tiskanje – Lexmark« z dne 9. 4. 2021.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 9.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Obrazložitev:
Obvestilo o javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 14. 1. 2021, št. objave JN000175/2021-B01, s popravkom, v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije pa dne 15. 1. 2021, št. objave 2021/S 010-016469, s popravkom. Javno naročilo za izbiro dobavitelja materiala za tiskanje, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je razdeljeno na tri sklope.
Naročnik je dne 9. 4. 2021 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 275/2020-ODP Material za tiskanje za sklop 2: Material za tiskanje – Lexmark (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) iz katere izhaja, da je javno naročilo v sklopu 2: MATERIAL ZA TISKANJE – LEXMARK (v nadaljevanju: sklop 2) oddal ponudniku z ekonomsko najugodnejšo ponudbo, družbi PAVLIN proizvodnja, trgovina, storitve d.o.o. Gerbičeva ulica 116, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki po njegovi presoji izpolnjuje vse razpisane zahteve in pogoje. Ponudb, ki so bile po merilih manj ugodne od izbrane naročnik ni preverjal. Odločitev o oddaji naročila je bila dne 9. 4. 2021 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN000175/2021-ODL02, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3), z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.
Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 20. 4. 2021, v katerem predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj zatrjuje, da mu naročnik vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ni omogočil v zahtevanem obsegu, zatrjuje pa tudi več pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, zaradi katerih naročnik njegove ponudbe ne bi smel izbrati in mu v sklopu 2 oddati javnega naročila, in sicer a) ponujeni potrošni material za tiskanje nima ustreznih certifikatov oz. Custom Test Report-ov; b) izjava glede patentnih pravic ni ustrezna; c) predloženi vzorci tonerjev iz več razlogov niso ustrezni; d) varnostni listi, predloženi na poziv naročnika, niso ustrezni; e) ponujeni tonerji niso novi kompatibilni tonerji.
Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 23. 4. 2021 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja izjasnil v vlogi z dne 29. 4. 2021 (v nadaljevanju: izjasnitev). Zahtevku za revizijo nasprotuje in meni, da je odločitev o oddaji naročila pravilna in zakonita.
Naročnik je dne 11. 5. 2021 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov.
Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 14. 5. 2021 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo in dodatno opisuje očitane kršitve.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 13. 5. 2021, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.
Ker je na podlagi obravnave revizijskih navedb Državna revizijska komisija ocenila, da je za ugotovitev oz. presojo nekaterih vlagateljevih očitkov potrebno specifično strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, je sledila dokaznemu predlogu vlagatelja, podanem v zahtevku za revizijo, in na podlagi 34. člena ter prvega odstavka 36. člena ZPVPJN s sklepom, št. 018-079/2021-7 z dne 15. 6. 2021, odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila G. G. (v nadaljevanju: strokovnjak), vlagatelju pa naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja. Vlagatelj je dne 16. 6. 2021 podal predlog za izločitev imenovanega strokovnjaka in v zvezi z očitkom o neustreznosti predloženih vzorcev predlagal izvedbo ustne obravnave, na kateri naj se preveri združljivost ponujenih tonerjev s tiskalno napravo. Vlogi je predložil tudi potrdilo o plačilu predujma in zahteval njegovo povračilo. Predlog za izločitev strokovnjaka je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-079/2021-15 z dne 22. 6. 2021 zavrnila. Državna revizijska komisija je imenovanemu strokovnjaku z dopisom z dne 23. 6. 2021 naložila, da v okviru izdelanega strokovnega mnenja preuči vzorce tonerjev izbranega ponudnika in odgovori na zastavljeno vprašanje. Dne 16. 7. 2021 je Državna revizijska komisija prejela strokovno mnenje in ga posredovala naročniku, vlagatelju in izbranemu ponudniku v seznanitev ter morebitno opredelitev. Izbrani ponudnik se je do strokovnega menja opredelil z vlogo z dne 22. 7. 2021 in navedbam strokovnjaka nasprotuje. Opredelitve vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija v postavljenem roku (niti kasneje) ni prejela.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter po preučitvi strokovnega mnenja, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno in mu v sklopu 2 oddal javno naročilo, kljub temu, da le-ta (po zatrjevanjih vlagatelja) vsebuje več pomanjkljivosti, sporno pa je tudi, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 pri izvedbi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe, da poškodbe in praske na vzorcih tonerjev kažejo na to, da vzorci tonerjev izbranega ponudnika niso novi kompatibilni tonerji.
Predstavljene navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je (med drugim) dopustna tista ponudba, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, v povezavi s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3, skladno s katerim naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da je a) ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je b) ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.
Peti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če ponudnik ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. V šestem odstavku 89. člena ZJN-3 so določeni elementi ponudbe, ki jih (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ni dopustno dopolnjevati ali popravljati. Mednje sodi tudi tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Določba, ki s splošnega vidika onemogoča posege v predmet ponudbe po poteku roka za prejem ponudb in predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo gre v postopku javnega naročanja pripisati predmetu ponudbe. Ponudniki morajo biti zato še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oz. so dolžni pri pripravi ponudbe v tem delu ravnati s še posebno skrbnostjo.
V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik, ob upoštevanju določil 68. člena ZJN-3, navede tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in s tem določi zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga, ki odražajo njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi z izvedbo javnega naročila doseči. Na podlagi opisa predmeta javnega naročila se potencialni ponudniki seznanijo s potrebami naročnika in ocenijo, ali zahtevan predmet javnega naročila lahko ponudijo.
V dokumentu Razpisna dokumentacija, v poglavju V. Tehnične specifikacije in v obrazcu »PREDRAČUN KOMPLEKSNI«, je naročnik določil minimalne zahteve glede predmeta javnega naročanja in za primer, da ponujeno blago tem minimalnim tehničnim in drugim zahtevam ne bo ustrezalo, določil, da bo ponudbo izločil. V zvezi s tehnično zahtevo, s katero po zatrjevanju vlagatelja niso skladni vzorci tonerjev izbranega ponudnika, je naročnik določil:
»Pri vsakem sklopu ponudniki ponudijo originalni ali enakovredni material za tiskanje, v skladu s priporočili proizvajalca za tiskalnike in morajo biti 100% združljivi s tiskalnikom, v katerem bodo uporabljeni. […]
Originalni material za tiskanje pomeni, da so tonerji, kartuše, razvijalne enote in trakovi istega proizvajalca kot tiskalniki in fotokopirni stroji na podlagi patentov in licenc in so namenjeni vzdrževanju le-teh.
Enakovredni potrošni material je potrošni material, ki je združljiv s tiskalnikom in nudi vsaj enake lastnosti in zmogljivosti kot originalni potrošni material, izdelani pa so z uporabo samo novih komponent. Ponovno napolnjeni ali predelani izdelki niso sprejemljivi (naročnik poudarja, da ne sme biti refill). […] Med obdobjem analize lahko naročnik zahteva vzorce, da preveri to skladnost.
[…]«.
Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v dokumentu »275_PREDRACUN_KOMPLEKSNI-POPRAVEK«, predloženem za sklop 2, opredelil posamezen ponujeni artikel z vpisom šifre, po kateri se bo blago naročalo in opredelitvijo, ali je ponujeni artikel originalen ali enakovreden. Z dopisom z dne 10. 3. 2021 je naročnik izbranega ponudnika pozval k »predložitvi vzorcev za posamezne artikle v embalaži (pakiranje in sam artikel mora biti takšen, kot bo ob dobavi v primeru sklenitve pogodbe), za vse pozicije iz predračuna, za katere je ponudil enakovredni material za tiskanje.«. Izbrani ponudnik je 20 vzorcev tonerjev naročniku predložil dne 22. 3. 2021.
V zahtevku za revizijo vlagatelj v zvezi z vzorci tonerjev izbranega ponudnika zatrjuje, da niso novi in da je bila plastika ohišja že uporabljena, kar je razvidno iz poškodb in prask na ohišjih. Dalje zatrjuje, da ponujeni tonerji niso izdelani samo z uporabo novih komponent, ampak je izbrani ponudnik uporabil dele že uporabljenih tonerjev in jih obnovil. Vsak toner je iz drugega vira, saj ni produkt enega proizvajalca, razlikujejo pa se tudi po obliki in barvi ohišja, različni kvaliteti plastike. Ker je bila embalaža vzorcev tonerjev na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika še neodprta, morebitne poškodbe ne morejo biti posledica testiranja tonerjev s strani naročnika, pa tudi ne posledica transporta ali pakiranja. V kolikor fotografije poškodb na vzorcih tonerjev ne bodo zadoščale kot dokaz, da izbrani ponudnik ni predložil s tehničnimi zahtevami skladnih vzorcev tonerjev, vlagatelj predlaga imenovanje izvedenca ustrezne stroke, ki naj poda mnenje o tem, da gre za obnovljene in ne nove kompatibilne tonerje ter da so poškodbe na ohišju dejansko posledica obnovitve in ponovne uporabe materiala.
Izbrani ponudnik v izjasnitvi zatrjuje, da je predložil vzorce novih kompatibilnih tonerjev, ki jih namerava dobavljati naročniku. Navaja, da se obnavljajo le originalni tonerji (kar predloženi vzorci niso), novih kompatibilnih tonerjev pa ne obnavlja nihče, ker so namenjeni le enkratni uporabi in se jih odvaža na uničenje. Tako ravna tudi izbrani ponudnik. Dalje navaja, da ohišje vzorcev ni poškodovano in še ni bilo uporabljeno. Dopušča možnost, da je na vzorcih kakšna praska, a to ne pomeni, da je ohišje tonerja enkrat že prestalo celoten ciklus tiskanja oz. zmogljivost tonerja, ali da je toner na kakršen koli drug način že rabljen. Pojasnjuje, da vse tonerje, preden zapustijo proizvodnjo, testira v svojih tiskalnikih, da preveri kvaliteto tiska. Na ohišja tonerjev je vgraviral serijsko številko vzorca in dodatno najel tudi zunanjega izvajalca. Nove sestavne dele išče in kupuje na svetovnem trgu od različnih dobaviteljev in v redkih primerih se lahko zgodi, da je kakšen sestavni del malo opraskan, a je še vedno nov in brezhibno izpolnjuje svojo funkcijo. Izbrani ponudnik se strinja z imenovanjem izvedenca, ki naj ugotovi, ali je res predložil obnovljene ali ponovno polnjene tonerje kot vzorce.
Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da pri pregledu vzorcev ni opazil očitnih poškodb, da pa tudi ni strokovno usposobljen, da bi lahko na podlagi prask na ohišju tonerja in različnih barv ohišij zaključil, da izbrani ponudnik ne ponuja novih kompatibilnih tonerjev.
V opredelitvi do navedb naročnika vlagatelj navaja, da pojasnila izbranega ponudnika v zvezi z možnimi razlogi za nastanek poškodb ne vzdržijo resne presoje in da je poškodbe mogoče ugotoviti na vsakem tretjem predloženem vzorcu. Nemogoče je, da bi naročnik poškodbe opazil, ko pa večine vzorcev sploh ni odprl.
Državna revizijska komisija je strokovnjaku naložila, naj preuči 20 vzorcev tonerjev izbranega ponudnika in odgovori na vprašanje »Ali gre v primeru predloženih vzorcev za material za tiskanje, ki je ponovno napolnjen ali predelan ali gre za material za tiskanje, ki je združljiv s tiskalnikom in izdelan samo z uporabo novih komponent?«.
V strokovnem mnenju z dne 14. 7. 2021 strokovnjak uvodoma pojasnjuje uporabljeno besedišče in navaja, da je pregledal 19 od 20 predloženih vzorcev. Ker je bila v enem primeru predložena le plastika, brez ohišja, v katerem se nahaja toner, pregled vzorca ni bil mogoč. Dalje navaja kriterije, na katere se je osredotočil pri pregledu vzorcev in pripravi mnenja - ali imajo vzorci tonerjev možnost ponovnega polnjenja, refill ter v kakšnem stanju sta ohišje in boben vzorca tonerja (sledi uporabe ali nepoškodovano/neuporabljeno).
Strokovnjak najprej pojasnjuje, da originalne kartuše nimajo plastičnih čepkov, s katerimi se zamaši luknje, v katere se nasuje toner in zato ponovno polnjenje ni mogoče. Navaja, da je pri 17 od 19 vzorcih tonerjev brez težav prišel do plastičnega čepka, pri dveh vzorcih tonerjev (št. 11 (P-E260-101) in 13 (P-E360-101)) pa čepek obstaja, a do njega ni uspel priti. Ugotavlja, da so ohišja vzorcev tonerjev od različnih proizvajalcev, kar se vidi po različni barvi ročk. Meni, da je zelo verjetno, da je v originalna ohišja zavrtana luknja, za ostale pa tega ni mogoče 100% potrditi brez testiranja sledi plastike ohišja v tonerju.
Dalje strokovnjak ugotavlja, da so vsaj na treh vzorcih tonerjev (št. 9 (P-T640-101), 11 (P-E260-101) in 15 (P-T640-102) vidne večje sledi in preveč poškodb, ki nakazujejo, da je bilo ohišje že uporabljeno. Sledi manjših poškodb so vidne še na petih drugih ohišjih, za katere ni mogoče z gotovostjo trditi, da so nastale pri uporabi.
Strokovnjak ugotavlja še, da se boben nahaja v petih kartušah, pri čemer so na dveh (št. 9 (P-T640-101) in 15 (P-T640-102)) vidni znaki poškodb, kar pomeni, da nista nova. Na ostalih bobnih teh poškodb ni bilo videti, ker so iz drugačnega materiala in se poškodbe težje zaznajo.
V povzetku strokovnjak navaja, da ima 17 ohišij možnost ponovnega polnjenja, od tega so tri ohišja poškodovana v taki meri, da z 99% gotovostjo potrjuje, da so tonerji ponovno polnjeni, bodisi s strani izbranega ponudnika ali pa je take že nabavil. Dva od teh vzorcev imata poškodovan tudi boben, kar pomeni, da je bila kartuša vsaj že enkrat v tiskalniku in sta bili ponovno polnjeni. Čeprav to možnost dopušča, vseeno navaja, da težko sledi izbranemu ponudniku, da je sam nabavil vse komponente pri različnih dobaviteljih in sestavil svojo kartušo, saj je to ekonomsko višji strošek, pa tudi zato, ker bi v tem primeru vstavili nov in ne rabljen boben. Glede na serijsko številko enega od vzorcev tonerjev meni, da so kupljeni pri poljskem ponudniku ponovno polnjenih tonerjev.
Izbrani ponudnik v opredelitvi do strokovnega mnenja navedbam strokovnjaka nasprotuje in izjavlja, da je naročniku dostavil vzorce novih kompatibilnih tonerjev, ki niso bili obnovljeni.
Izbrani ponudnik najprej pritrjuje ugotovitvi strokovnjaka, da imajo vsi predloženi vzorci možnost ponovnega polnjenja s tonerskim prahom skozi plastični čepek, vendar izpostavlja, da kompatibilnih toner kartuš ni možno sestaviti oz. obnoviti na način, da bo tiskanje z njimi brezhibno. Trenutna kvaliteta plastičnega ohišja kompatibilne toner kartuše ne vzdrži še enega (tj. dodatnega) cikla uporabe, zato se ta praksa ne izvaja. To dejstvo bi strokovnjak moral poznati, navedeno pa bi morala pri odločanju upoštevati (in po potrebi preveriti pri drugem, ustreznem strokovnjaku) tudi Državna revizijska komisija. Vse toner kartuše, originalnih in drugih proizvajalcev, ki delujejo v namiznih tiskalnikih in namiznih večopravilnih napravah, imajo plastične čepke, ki zapirajo luknjo, skozi katero se lahko napolnijo toner kartuše s tonerskim prahom. Dokaz za navedeno izvira iz navodil za obnovo tonerjev Lexmark T640 proizvajalca Lexmark. Vrtanje luknje v originalno ohišje je nesmiselno in nepotrebno. Vplivalo bi na trdnost ohišja toner kartuše, ki bi postala neuporabna, zdrobljeni delci navrtane plastike pa lahko med tiskanjem povzročijo različne težave, tudi okvaro tiskalnika. Ker je mnenje strokovnjaka pripravljeno na napačnih ključnih predpostavkah, izbrani ponudnik zatrjuje, da ni verodostojno in predlaga, da neodvisni strokovnjak odpre vzorce in z gotovostjo potrdi, da se med tonerskim prahom sledi plastike ohišja ne nahajajo. Izbrani ponudnik nadaljuje, da pripravljavec mnenja ne navede, ali možnost polnjenja pomeni, da gre pri vzorcih za refill ali ne. Pojasnjuje, da je barva ročk odvisna od zalog dobaviteljev in pri kakovosti izdelka ne igra nobene vloge, pa tudi ne izkazuje, da bi bile toner kartuše rabljene oz. obnovljene. Če bi pripravljavec mnenja naredil osnovno analizo na spletu, bi našel tudi originalne toner kartuše Lexmark z različnimi barvami ročk (s tem v zvezi se sklicuje na spletno stran www.biro.si).
V zvezi z ugotovitvijo strokovnjaka glede stanja ohišja tonerjev izbrani ponudnik navaja, da se pri polnjenju kartuš ne poškoduje ohišje, temveč le plastični čepek oz. mesto kartuše, kjer se ta razstavlja in sestavlja. Strokovnjak na napačen način ocenjuje domnevne sledi uporabe oz. obrabe toner kartuše oz. domnevnega refilla in jih išče na napačnih mestih. Ob redni in normalni uporabi toner kartuš v tiskalniku v celotnem ciklu uporabe in porabe ne nastanejo vidne poškodbe na ohišju, temveč so praske lahko kvečjemu posledica rokovanja pri izdelavi, testiranja, graviranja oz. siceršnjega ravnanja s toner kartušo, ki pa je, ne glede na to, še vedno nova. Pojasnjuje tudi, da je, poleg tega, da je testiral svoje tonerje, preden zapustijo proizvodnjo, na zahtevo naročnika na ohišja tudi sam in s pomočjo zunanjega izvajalca vgraviral serijsko število vzorcev. Dopušča možnost, da je med postopkom graviranja, pri katerem je imel precej težav, saj je to izvajal prvič, prišlo do nastanka prask na ohišju vzorcev. Vgravirane unikatne serijske številke na vzorcih niso vidne, ker jih je izbrani ponudnik prelepil s hologramskimi nalepkami. Ker sestavne dele kupuje od različnih dobaviteljev, se v redkih primerih lahko zgodi, da je kakšen sestavni del posameznega dobavitelja tudi malo opraskan, a gre še vedno za nov sestavni del, ki brezhibno izpolnjuje svojo funkcijo.
Izbrani ponudnik dalje navaja, da poseduje certifikat ISO9001:2015, ki izrecno zahteva testiranje vsakega izdelka in ne predstavlja zgolj njihove splošne validacije. V tiskalnikih zato testira vsak proizvedeni kompatibilni toner (natisne nekaj strani in preveri kvaliteto izpisa), zaradi česar na bobnu oz. valju nastanejo sledi. Meni, da pripravljavec mnenja ne loči razlike v obrabi bobna oz. valja v primeru, ko je bilo z njim natisnjenih le nekaj strani, in v primeru, da je tiskal celoten cikel toner kartuše. Na bobnu oz. valju kartuš št. 9 in 15 so vidne minimalne sledi zaradi tiskanja 10 strani v postopku preverjanja kakovosti, tj. skupaj približno 50 obratov bobna. Vzorca P-T640-101 in P-T640-102 naredita v celotnem ciklusu uporabe vsak najmanj po 21.000 strani, obseg obrabe po tisku 21.000 strani pa izbrani ponudnik izkazuje s fotografijami enakega modela bobna, kot se nahaja v navedenih vzorcih. Taka obraba bobna oz. valja je neprimerljivo večja, kot obraba, ki jih je fotografiral pripravljavec mnenja. Izbrani ponudnik predlaga, da Državna revizijska komisija imenuje novega strokovnjaka, ki naj pove, da so na presojanih bobnih oz. valjih toner kartuš vidni le sledovi testiranja in ne uporabe oz. obrabe. Če bi izbrani ponudnik res obnovil kartuši št. 9 in 15, pa jih ni, bi prišlo do vidnih poškodb na tistih vidnih mestih, kjer je toner kartuša sestavljena skupaj. Izbrani ponudnik še navaja, da iz mnenja ne izhaja, katerih pet vzorcev ima boben in opozarja, da boben oz. valj vsebujejo zgolj trije vzorci (P-T640-101, P-T640-102, P-DE260-101), kar po njegovem mnenju kaže na nepoznavanje toner kartuš s strani pripravljavca mnenja.
Izbrani ponudnik navaja tudi, da opredelitve pojmov, ki jih je v strokovnem mnenju podal strokovnjak, niso pravilne in točne in izkazujejo njegovo nepoznavanje predmetnega področja. Izpostavlja, da pripravljavec mnenja na eni strani ugiba o tem, da izbrani ponudnik ni sam nabavil vseh komponent in sestavil svoje kartuše, hkrati pa to možnost dopušča. Izbrani ponudnik prilaga fotografijo vseh komponent za vzorec P-E260-101, s čemer dokazuje, da je nabavil posamezne komponente in sestavil omenjeni vzorec. Da so serijske številke izbranega ponudnika podobne številkam poljskega proizvajalca je povsem logično, saj gre za poslovno prakso poimenovanja glede na oznake tiskalnikov (s tem v zvezi predlaga vpogled na spletno stran www.ceneo.pl).
V zaključku izbrani ponudnik predlaga, da organ pravnega varstva svoje odločitve ne opre na zaključke, ki jih podaja pripravljavec mnenja, saj niso strokovni in ustrezni, ampak naj jih preveri pri drugem, ustrezno strokovno usposobljenem strokovnjaku. Obstoječe mnenje je pripravljeno na način, da združuje subjektivno mišljenje, predvidevanje in ugibanje pripravljavca mnenja, kar ne predstavlja strokovno utemeljenega mnenja, na katerega bi se oprl organ pravnega varstva.
Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, je naročnik določil, da mora biti enakovreden potrošni material združljiv s tiskalnikom in nuditi vsaj enake lastnosti in zmogljivosti kot originalni potrošni material in da mora biti izdelan z uporabo samo novih komponent. Naročnik je izrecno določil, da ponovno napolnjeni (refill) ali predelani izdelki niso sprejemljivi.
V sled poškodb in prask na vzorcih tonerjev izbranega ponudnika vlagatelj zatrjuje, da le-ti niso novi oz. niso izdelani samo z uporabo novih komponent. Strokovnjak, ki je vzorce tonerjev izbranega ponudnika pregledal z vidika treh elementov, tj. možnosti ponovnega polnjenja, stanja ohišja in stanja bobna, je v zvezi s stanjem ohišja vzorcev tonerjev ugotovil, da je bilo ohišje vzorcev tonerjev št. 9 (P-T640-101), 11 (P-E260-101) in 15 (P-T640-102) že uporabljeno, torej, da ni novo, na kar kažejo večje vidne sledi uporabe in količina teh poškodb na ohišjih vzorcev tonerjev. Fotografije poškodb strokovnjak prilaga strokovnemu mnenju. Naročnik se ni opredelil niti do navedb vlagatelja niti do ugotovitev strokovnjaka glede obstoja in stanja poškodb na vzorcih tonerjev, izbrani ponudnik pa jim nasprotuje. Obstoj poškodb ohišij vzorcev tonerjev zanika in navaja, da ob redni in normalni uporabi tonerjev v tiskalniku v celotnem ciklu uporabe in porabe na njih ne nastanejo vidne poškodbe. Kljub temu že v izjasnitvi, pa tudi kasneje v opredelitvi do strokovnega mnenja, dopušča možnost nastanka prask na ohišjih tonerjev, za katere zatrjuje, da so novi in navaja možne situacije, v katerih bi do prask na ohišjih lahko prišlo. Zakaj Državna revizijska komisija tem njegovim navedbam ni mogla slediti, je pojasnjeno v nadaljevanju. Najprej izbrani ponudnik preko ravni pavšalnega zatrjevanja ne uspe pojasniti, kako bi pri rokovanju in transportu vzorcev tonerjev oz. njihovih komponent lahko na njih prišlo do vidnih večjih sledi in številčnosti poškodb, ki jih izpostavlja strokovnjak. Dalje za navedbe, da so poškodbe na ohišjih vzorcev tonerjev lahko posledica izvajanja kvalitativnega testiranja (tiska nekaj strani), ki naj bi ga izvajal za vsak toner, preden zapusti njegovo proizvodnjo, ne predloži nobenih dokazov. Neodvisno od tega, ali bi bilo v konkretnem primeru potrebno šteti, da je sklicevanje izbranega ponudnika na imetništvo certifikata ISO 9001:2015 v opredelitvi do strokovnega mnenja pravočasno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da lahko izbrani ponudnik s sklicevanjem na obveznost testiranja izdelkov, ki naj bi zanj izvirala iz certifikata ISO 9001:2015, kvečjemu izkaže, da je kot imetnik certifikata zavezan k določenim ravnanjem glede testiranja artiklov, ne more pa izkazati, da so predloženi vzorci tonerjev prestali testiranje pred odpremo na tržišče in posledično, da gre poškodbe na njihovem ohišju pripisati izvedbi testiranja. Nazadnje, kot možen razlog za nastanek prask na ohišjih vzorcev tonerjev navaja še graviranje serijskih številk na vzorce tonerjev. Čeprav vpogled v vzorce tonerjev potrjuje navedbe izbranega ponudnika, da so na njih vgravirane serijske številke (ne pa tudi navedbe, da so številke prekrite s hologramskimi nalepkami), Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi s sklicevanjem na zatrjevano lastno neizkušenost in angažiranje zunanjega izvajalca izbrani ponudnik ne uspe izkazati, da gre ugotovljene poškodbe na ohišju vzorcev tonerjev pripisati izvedbi graviranja.
Upoštevaje izpostavljeno (po oceni Državne revizijske komisije jasno in nedvoumno) ugotovitev strokovnjaka o tem, da je bilo ohišje vzorcev tonerjev št. 9 (P-T640-101), 11 (P-E260-101) in 15 (P-T640-102) že uporabljeno, ki jo utemeljuje na preveliki količini vidnih poškodb, in ob upoštevanju, da izbrani ponudnik s svojimi argumenti ni utemeljil, še manj pa dokazal, da so vzorci tonerjev izdelani samo z uporabo novih komponent in da so praske oz. poškodbe na ohišju tonerjev take narave, da bi bilo mogoče te posamezne komponente še vedno obravnavati kot nove, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zaključil, da ponudba izbranega ponudnika ustreza naročnikovi zahtevi o tem, da mora biti enakovreden potrošni material izdelan z uporabo samo novih komponent.
Ker se pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika nahaja v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, njena odprava, zaradi omejitev glede dopolnjevanja ponudbe, kot izhaja iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ni mogoča. Zgornjih ugotovitev zato ne morejo spremeniti nadaljnje ugotovitve Državne revizijske komisije o tem, ali bi bilo potrebno za predložene vzorce vsled ugotovljene pomanjkljivosti ugotoviti tudi, da so predelani (oz. obnovljeni), pa tudi ne ugotovitve v zvezi s stanjem poškodb bobnov tonerjev in okoliščino, ali so bili predloženi vzorci ponovno napolnjeni s tonerskim prahom, refill, zato s temi vprašanji povezanih navedb strank (in predlaganih dokazov) ter ugotovitev strokovnjaka Državna revizijska komisija ni obravnavala.
Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter prvim in drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno in mu oddal javno naročilo, je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 275/2020-ODP Material za tiskanje za sklop 2: Material za tiskanje – Lexmark« z dne 9. 4. 2021.
Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja tudi nekatere druge pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, zaradi katerih naročnik ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 2 ne bi smel izbrati, naročniku pa očita tudi nepravilnosti pri izvedbi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, teh navedb strank (in z njimi povezanih dokazov), Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni vsebinsko obravnavala. Ker je prehodno že ugotovila, da je vlagatelj uspel izkazati naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonita oddaja javnega naročila izbranemu ponudniku) in je vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu ugodila (razveljavitev izpodbijane odločitve), presoja teh navedb ne bi mogla vplivati niti na vlagateljev položaj v predmetnem postopku pravnega varstva niti na (drugačen) status ponudbe izbranega ponudnika, prav tako pa tudi ne na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.
V zaključku Državna revizijska komisija v zvezi s predlogom izbranega ponudnika, da se v postopek pritegne drugega strokovnjaka ustrezne stroke navaja, da niti razlog, da se izbrani ponudnik ne strinja z ugotovitvami imenovanega strokovnjaka niti razlog, da je imenovani strokovnjak termine, uporabljene (in opisane) v strokovnem mnenju, za potrebe priprave strokovnega mnenja opredelil drugače, kakor jih opredeljuje izbrani ponudnik, ne predstavlja zadostne podlage, da bi Državna revizijska komisija predlogu izbranega ponudnika ugodila.
Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 16. 6. 2021 zahteval povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek izdelave strokovnega mnenja z dne 14. 7. 2021, pridobljenega v revizijskem postopku, za katerega je predujem založil vlagatelj v višini 3.000,00 EUR,
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 6.000,00 EUR.
Naročnik je vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 9.000,00 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
V Ljubljani, 31. 8. 2021
Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- RS, MJU.
V vednost:
- Oddelek za splošne, pravne, finančne in kadrovske zadeve, tu.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu