EN

018-129/2021 Slovensko narodno gledališče Maribor

Številka: 018-129/2021-5
Datum: 31. 8. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, Marka Medveda kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava zvočne opreme za potrebe Slovenskega narodnega gledališča Maribor« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TSE, d. o. o, Tržaška cesta 126, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o. p., d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Slovensko narodno gledališče Maribor, Slovenska ulica 27, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 30. 8. 2021

odločila:



1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 8. 7. 2021.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 14.020,24 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o naročilu 12. 5. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003045/2021-B01, in 14. 5. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 093-241512), ki ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o naročilu), z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 8. 7. 2021, ki je bil 9. 7. 2021 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003045/2021-ODL01, sodelujoče ponudnike obvestil, da je prejel štiri pravočasne ponudbe, izmed njih pa je kot najugodnejšo dopustno ponudbo izbral ponudbo ponudnika KSL-Studio, d. o. o., Celovška cesta 172, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 21. 7. 2021 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 21. 7. 2021 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- naročnik ni razvrstil ponudb,
- izbrani ponudnik ni ponudil opreme iz postavk 1.1, 1.2, 1.4, 2.1.1, 2.1.2, 2.3.2, 2.3.2.10, 3, 4, 8.1, 8.2.2 in 9, ki bi bile skladne s tehničnimi specifikacijami,
- je naročnik dovolil izbranemu ponudniku, da spremeni ponudbo v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- naročnik ni preveril neobstoja razlogov za izključitev na dan, ko je potekel rok za prejem ponudb,
- naročnik za osebe, na zmogljivosti katerih se je skliceval izbrani ponudnik, ni preveril, ali izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in ali ne obstajajo razlogi za izključitev,
- niti ponudba, ki je bila druga najcenejša ni dopustna, saj ponujena oprema v postavkah 2.2.15, 4 in 8.3 ni skladna s tehničnimi specifikacijami, v postavki 4.5 pa vsebuje tudi računsko napako.
Vlagatelj je med drugim predlagal vpogled v različne dokumente tehnične narave opreme, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, predlagal pa je tudi imenovanje izvedenca elektrotehnike.

Izbrani ponudnik se je po pooblaščencu – Odvetniški družbi Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana z vlogo z dne 27. 7. 2021, ki jo je vložil 28. 7. 2021 prek portala eRevizija, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in navedel, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije, saj ne more izkazati škode, ker naročnik zaradi preseganja zagotovljenih sredstev (kar bi se ugotovilo z vpogledom v dokumentacijo pri naročniku o zagotovljenih sredstvih) ne bi mogel izbrati vlagateljeve ponudbe, sicer pa je pojasnil, zakaj vlagateljeve navedbe niso utemeljene, vlagatelj pa tudi ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu, ker listin v angleškem jeziku ni predložil v overjenem prevodu v slovenski jezik. Izbrani ponudnik je predlagal, da se zahtevek za revizijo zavrže, sicer pa zavrne. Izbrani ponudnik je predložil tudi stroškovnik.

Naročnik je z dokumentom »Sklep«, brez številke in datuma, ki je bil objavljen 4. 8. 2021 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov v delu, ki obsega takso, zavrnil, ni pa odločil ne o drugih stroških, ki jih je priglasil vlagatelj, ne o stroškovniku izbranega ponudnika. Naročnik je navedel, da:
- je razvrstil prejete štiri ponudbe, pri čemer je preveril izpolnjevanje pogojev in neobstoj razlogov za izključitev le pri ponudbi izbranega ponudnika,
- se ponujena in predlagana oprema iz postavke 2.1.1 razlikuje le v eni črki, ki ne vpliva na merila in ceno, pri čemer sta zvočnika iz te postavke enakih dimenzij, karakteristik in videza, pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila pa je pozval izbranega ponudnika, da se izjasni glede očitne tipkarske napake, kar je izbrani ponudnik »potrdil in dopolnil ponudbo«, pri čemer ponudbe ni spreminjal v nobenem bistvenem elementu, ampak jo je dopolnil zaradi očitne napake, ki je nastala pri kopiranju iz baze podatkov,
- je oprema iz postavk 1.1, 1.2, 1.4, 2.3.2, 2.3.2.10, 3, 4, 8.1, 8.2.2 in 9, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, skladna s tehničnimi specifikacijami,
- je omogočil predložitev ponudbe tudi ponudnikom, ki v Sloveniji zastopajo proizvajalce opreme, ki imajo zahtevane reference,
- je preveril nekaznovanost s potrdili, ki jih je Ministrstvo za pravosodje izdalo 6. 7. 2021,
- se ni opredelil do vlagateljevih navedb v zvezi s ponudbo, ki je bila druga najcenejša, saj je preveril le ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je 6. 8. 2021 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 8. 2021, ki jo je vložil 6. 8. 2021 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja, pri čemer je opozoril, da se naročnik ni opredelil do očitkov v zvezi z opremo iz postavke 2.1.2, zaradi prilog k odločitvi o zahtevku za revizijo, s katerimi ga ni seznanil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, pa je ugotovil še nadaljnje kršitve za postavki 2.1.2 in 2.2.15. Vlagatelj je tudi zavrnil navedbe izbranega ponudnika, da naj ne bi izkazoval aktivne legitimacije in da kot ustreznih dokazil ne bi bilo mogoče uporabiti listin v angleškem jeziku. Vlagatelj je še navedel, da naročnik ni odločil o vseh priglašenih stroških, zato naj o povrnitvi vseh stroškov odloči Državna revizijska komisija. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 8. 7. 2021 (str. 2) v tabeli predstavil štiri prejete ponudbe in pri vsaki ponudbi navedel, kateri ponudnik jo je predložil, koliko znaša ponujena cena brez in z DDV ter koliko znaša DDV. Te štiri ponudbe so v tej tabeli prikazane po ponudbeni ceni v rastočem zaporedju in torej je najprej navedena ponudba izbranega ponudnika, vlagateljeva ponudba pa je navedena kot tretja, saj je bila tudi tretja najcenejša. Naročnik je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 8. 7. 2021 (str. 2) tudi navedel, da »je preveril dopustnost ponudb in izpolnjevanje pogojev, opredeljenih v razpisni dokumentaciji«, citiral definicijo dopustne ponudbe iz 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in zaključil z navedbo: »Naročnik je preveril dopustnost prvouvrščenega ponudnika, KSL-STUDIO d.o.o., in ugotovil, da je ponudba ponudnika dopustna, zato je naročnik naročilo oddal kot izhaja iz izreka sklepa.« S str. 2 dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 8. 7. 2021 je kljub navedbi, da je naročnik »preveril dopustnost ponudb in izpolnjevanje pogojev, opredeljenih v razpisni dokumentaciji«, razvidno, da je naročnik preveril le ponudbo izbranega ponudnika, ne pa tudi drugih ponudb. To je naročnik potrdil v dokumentu »Sklep«, brez številke in datuma, ki je bil objavljen 4. 8. 2021 na portalu eRevizija (str. 1). Naročnik tako ni ugotavljal, ali je tudi vlagateljeva ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in tega ni ugotavljal niti za ponudbo, ki je bila druga najcenejša, in je vlagatelj tudi zanjo uveljavljal, da ni dopustna. Naročnik torej v postopku oddaje javnega naročila ni ugotavljal, ali vlagateljeva ponudba presega naročnikova zagotovljena sredstva, zato je izbrani ponudnik neutemeljeno uveljavljal (vloga z dne 27. 7. 2021, str. 2), da bi bilo treba v postopku pravnega varstva izvajati dokaze zaradi ugotavljanja, koliko znaša znesek naročnikovih zagotovljenih sredstev. Državna revizijska komisija je zato ta dokazni predlog zavrnila. Izbrani ponudnik sicer tudi ne bi mogel uspeti z uveljavljanjem tega, da naj bi vlagateljeva ponudba presegala naročnikova zagotovljena sredstva. Treba je namreč upoštevati, da naročnik ob upoštevanju druge povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 obrazloži odločitev o oddaji javnega naročila v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, pri čemer mora ta obrazložitev med drugim vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran (prvi del prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3). Ker torej naročnik ni že v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 8. 7. 2021 uveljavljal, da bi vlagateljeva ponudba presegala naročnikova zagotovljena sredstva, teh razlogov glede na ureditev iz druge povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne bi mogel uveljavljati šele v odločitvi o zahtevku za revizijo iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, saj za kaj takega nima podlage niti v prvem niti v drugem odstavku 28. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je ne glede na morebitno dilemo, ali je treba kot merilo za oddajo javnega naročila v smislu 84. člena ZJN-3 upoštevati le ceno (gl. v tem smislu točko II.2.5 obvestila o naročilu in razpisno dokumentacijo, str. 5 in 13) ali pa tudi kaj, kar je povezano s tehničnimi specifikacijami (gl. v tem smislu vprašanje, na katerega je naročnik odgovoril 27. 5. 2021 ob 15.54 na portalu javnih naročil), očitno, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki je vsebovala najnižjo ponudbeno ceno, zato je ne glede na vlagateljevo problematiziranje, ali je naročnik razvrstil ponudbe po merilu/merilih (zahtevek za revizijo, str. 3 in vloga z dne 6. 8. 2021, str. 2), treba vlagatelju glede na ureditev iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN kljub nasprotovanju izbranega ponudnika (vloga z dne 27. 7. 2021, str. 1–2) priznati tudi možnost nastanka škode kot enega izmed elementov aktivne legitimacije. Vlagatelj bi namreč z dosego razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku dosegel, da bi se postopek oddaje javnega naročila znova znašel pred sprejemom odločitve v zvezi z oddajo in naročnik bi lahko odločal, ali lahko vlagatelju odda javno naročilo, če bi zavrnil tudi ponudbo, ki je bila druga najcenejša. Ker naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 8. 7. 2021 niti za ponudbo, ki je bila druga najcenejša, ni ugotavljal, ali je dopustna, vlagatelju za priznanje aktivne legitimacije v smislu prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN ni bilo treba navajati kršitev, s katerimi je po vsebini uveljavljal, da tudi ta ponudba ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so izpolnjeni (postopkovni, procesni) pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo skladno z drugim odstavkom 31. člena ZPVPJN sprejela v (vsebinsko, meritorno) obravnavo.

Državna revizijska komisija je zaradi nepotrebnosti zavrnila izvedbo dokaza z imenovanjem izvedenca elektrotehnike. Dejstva, ki so relevantna za odločitev o zahtevku za revizijo, ki je ugodna za vlagatelja, je namreč mogoče dokazati že na podlagi vpogleda v ponudbo, in sicer že v tisti del, ki je napisan v slovenskem jeziku. Čeprav je treba razlikovati med položajem uporabe slovenskega in/ali tujega jezika v postopku javnega naročanja (36. člen ZJN-3) od položaja uporabe jezika v postopku pravnega varstva [gl. v tem smislu 5. člen Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2012 s sprem.), ki določa kateri jezik je uradni jezik pred Državno revizijsko komisijo, in ob upoštevanju prvega odstavka 13. člena ZPVPJN odkazovanje na drugi odstavek 226. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), ki določa, da mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, priložen tudi overjen prevod], Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi neupoštevanje dokazil, ki jih je vlagatelj predložil v angleškem jeziku, ne bi spremenilo odločitve Državne revizijske komisije, da je treba zahtevku za revizijo ugoditi in razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je treba zahtevku za revizijo ugoditi in razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila že na podlagi navedb iz zahtevka za revizijo, ni tudi ugotavljala, ali bi bili izpolnjeni pogoji bodisi v smislu druge povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN (vlagatelj je namreč navedel, da mu naročnik kljub zahtevi »za vpogled v celotno dokumentacijo, ni posredoval celotne ponudbe izbranega ponudnika«, kar bi lahko bil očitek o kršitvi pravice do vpogleda v dokumentacijo v smislu prve povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN) bodisi prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN (vlagatelj je namreč navedel, da se je s to dodatno dokumentacijo seznanil šele s posredovanjem odločitve o zahtevku za revizijo), da vlagatelj v vlogi z dne 6. 8. 2021 navede še nove kršitve ali sicer navede nova dejstva in predlaga nove dokaze. Kakršnakoli bi bila namreč v zvezi s tem njena ugotovitev, in sicer tudi morebiti v smislu, da vlagatelj ne bi mogel več v vlogi z dne 6. 8. 2021 uveljavljati kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo v smislu prve povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, temveč le še v smislu prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, to ne bi vplivalo na vlagateljev uspeh z zahtevkom za revizijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila blaga (točka II.1.3 obvestila o javnem naročilu) po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu) izmed štirih prejetih ponudb izbral ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku vložil zahtevek za revizijo in uveljavljal, da ponudba izbranega ponudnika ni skladna s tehničnimi specifikacijami, kar bi moral naročnik ugotoviti, naročnik pa je pri izbranem ponudniku kršil tudi pravila v zvezi z dopustnim dopolnjevanjem ponudbe ter ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev za sodelovanje in neobstoja razlogov za izključitev. Izbrani ponudnik in naročnik sta nasprotovala vlagatelju.

Naročnik mora pri izvajanju javnega naročanja upoštevati temeljna načela (gl. v tem smislu prvi odstavek 3. člena ZJN-3), med drugim načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

»Dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« skladno z 9. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim ali periodičnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimikoli dodatnimi dokumenti ter vključno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

»Dopustna ponudba« je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Po izteku roka za prejem ponudb naročnik skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga (druga poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3) in se skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer naročnik za njihovo določitev upošteva zlasti posamezne odstavke iz 68. člena ZJN-3. V 23. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je določeno, kaj pomenijo tehnične specifikacije, in sicer v primeru javnih naročil gradenj v podtočki a, v primeru javnih naročil blaga ali storitev pa v podtočki b.

Javno naročilo blaga skladno s 4. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje. Javno naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela.

Skladno z alineo b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda (ali storitve), kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti blaga (druga poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3). Naročnik z njimi torej opiše predmet javnega naročila.

Dokazovanje izpolnjevanja tehničnih specifikacij je izrecno urejeno že v 68. členu ZJN-3 (gl. v tem smislu sedmi in deveti odstavek), pa tudi v 69. in 70. členu ZJN-3. Pri tem je v sedmem in devetem odstavku 68. člena ZJN-3 tudi izrecno navedeno, da ponudnik že v svoji ponudbi dokazuje določena dejstva, ki so vezana na izpolnjevanje tehničnih specifikacij. V nekaterih primerih ponudniki dokazujejo določena dejstva, ki so vezana na izpolnjevanje tehničnih specifikacij, že v ponudbi, ker je tako treba tolmačiti šesti odstavek 68. člena ZJN-3 (gl. v tem smislu sklepa št. 018-139/2019-4 z dne 5. 9. 2019 in 018-139/2019-16 z dne 15. 11. 2019, ki se sklicujeta na tolmačenje iz sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi VAR Srl, Azienda Trasporti Milanesi SpA (ATM) proti Iveco Orecchia SpA, C-14/17 z dne 12. 7. 2018, ECLI:EU:C:2018:568). Sodišče Evropske unije je namreč v 11. točki obrazložitve sodbe v zadevi VAR Srl, Azienda Trasporti Milanesi SpA (ATM) proti Iveco Orecchia SpA, C-14/17 z dne 12. 7. 2018, ECLI:EU:C:2018:568 navedlo, da »[…] mora naročnik, kadar uporabi možnost iz člena 34(8), drugi stavek, [Direktive 2004/17], od ponudnika, ki želi izkoristiti možnost, da ponudi proizvode, ki so enakovredni tistim, ki so opredeljeni s sklicevanjem na neko znamko, vir ali določeno izdelavo, zahtevati, da že v svoji ponudbi predloži dokaz o enakovrednosti zadevnih proizvodov«, kar bi po analogiji položajev pomenilo, da se to nanaša na ureditev iz druge in tretje povedi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 (gl. v tem smislu sklepa št. 018-139/2019-4 z dne 5. 9. 2019 in 018-139/2019-16 z dne 15. 11. 2019).

Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji iz točk a (tj. ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3) in b (tj. ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena).

Iz točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3 je razvidno, da vsebuje besedilo, ki je deloma enako kot besedilo iz opisa dopustne ponudbe iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Tehnične specifikacije so kot eden izmed dokumentov v zvezi z oddajo javna naročila (gl. 9. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3) del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. v tem smislu prvo poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3), zato je iz točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3 in 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 mogoče razbrati, da obe podlagi sporočata, da naročnik pri izbiri ponudbe upošteva, da je ta skladna z zahtevami, ki jih je določil, pri čemer mora tudi upoštevati, da je te zahteve določil pred potekom roka za prejem ponudb (gl. v tem smislu vsaj še 6. člen ZJN-3 in prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3).

Vlagatelj je torej z navedbami o tehničnih specifikacijah in njihovem dokazovanju po vsebini uveljavljal, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna v vsebini, ki jo določa 29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zato tudi ni izpolnjen pogoj iz točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3, da naročnik izbranemu ponudniku odda javno naročilo.

Že ugotovitev v zvezi s katerokoli izmed ponujenih postavk, da ni skladna s tehničnimi specifikacijami, ki jih je določil naročnik, bi zadostovala za ugoditev zahtevku za revizijo, ne da bi bilo treba Državni revizijski komisiji obravnavati drugih kršitev. Neskladnost ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je razen v primeru popravka ali dopolnitve očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, namreč razlog, ki utemeljuje, da ponudba ni dopustna v vsebini, ki jo določa 29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zato tudi ni izpolnjen pogoj iz točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3, da naročnik odda javno naročilo ponudniku, ki predloži tako ponudbo.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe, povezane s postavko 2.1.1, ki jih je vlagatelj tudi najprej uveljavljal v zahtevku za revizijo pod točko V (str. 5–7).

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (točka I.3 obvestila o naročilu) in vanjo posegel bodisi z odgovori, objavljenimi na portalu javnih naročil, ki so postali njen del (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), bodisi z vsebinami, ki so bile dostopne zaradi posameznih podatkov iz obvestil o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (6. točka prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v povezavi s 60. členom ZJN-3).

Naročnik je v poglavju Osnovni podatki o javnem naročilu (dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 4) določil, da se podrobnosti o predmetu javnega naročila nahajajo v dokumentu »Priloga 1 – Tehnične specifikacije«.

Naročnik je v dokumentu »Priloga 1 – Tehnične specifikacije« določil postavko 2.1.1 z opisom:
- »Artikel«: »Širokopasovni zvočnik«,
- »Lastnosti«: »Ali primerljivi Line-Array sklop«,
- »Količina«: »4 - 6«,
- »Predlagani tip ali enakovredni«: »Meyer Sound UPQ-D1, D&B Audio 10AL-D[,] L-Acoustics A15 FOCUS«,
posamezne tehnične specifikacije za to opremo pa je določil v točkah 2.1.1.1–2.1.1.8, med drugim tudi v točki 2.1.1.5:
- »Horizontalna pokritost 80 stopinj ali večja, vertikalna 30 stopinj ali večja«.

Čeprav je naročnik dopolnil tehnične specifikacije in večkrat zagotovil njihovo objavo, med drugim je nanje napotil v točki VII.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki je bilo objavljeno 21. 5. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003045/2021-K03, in 25. 5. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 099-261328, pa opisov iz dokumenta »Priloga 1 – Tehnične specifikacije« za postavko 2.1.1 in tehnična specifikacija iz točke 2.1.1.5 ni spremenil. Horizontalna pokritost zvočnika je tako ostala vsaj 80 stopinj.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer priponko »TEHNIČNA SPECIFIKACIJA POPIS« v formatu .pdf, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik za postavko 2.1.1 ponudil zvočnik, ki ga je opisal:
»Zvočnik d&d Audiotechnik 10 AL
frekvenčni razpon 60Hz-18kHz, Izkoristek 133dB, moč 200w/RMS, pasivni 12 ohmski zvočnik, sevanje 75st, 2X10 palčni nizkotonec in 1 palčni visokotonec, velikost 283 x 580 x 350 mm, teža 14kg«.

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika tudi ugotovila, da se zvočnik z oznako 10 AL nahaja tudi v priponki »Shematicno« v formatu .pdf iz mape »TEHNIČNA DOKUMENTACIJA Izracun«, in sicer je v grafičnem prikazu odrskega ozvočenja naveden šestkrat, poleg tega pa je naveden še enkrat v »Popisu«, ki se nanaša na opremo, ki je prikazana v priponki »Shematicno« v formatu .pdf. V priponki »Shematicno« v formatu .pdf se ne nahajajo podatki za zvočnik z oznako 10 AL-D.

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v posredovano dokumentacijo (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) tudi ugotovila, da je naročnik z dokumentom »Sklep« z dne 23. 6. 2021 izbranemu ponudniku sporočil:
- »Zvočnik tipa 10AL ne izpolnjuje iskane pokritosti (sevanja) horizontalno 80° ali več, vertikalno 30° ali več. Prosimo za razjasnitev in obrazložitev«,
v zvezi s čimer je izbrani ponudnik naročniku poslal dopis z dne 28. 6. 2021, v katerem je navedel:
- »Točka 2.1.1
Pri izpisu je prišlo do napake, ponujen zvočnik je tip 10 AL-D z vsemi navedenimi karakteristikami.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevek za revizijo (str. 5) prekopiral opis ponujenega zvočnika d&d Audiotechnik 10 AL iz postavke 2.1.1, kot je razvidna iz priponke »TEHNIČNA SPECIFIKACIJA POPIS« v formatu .pdf, in opozoril (zahtevek za revizijo, str. 5–6), da je izbrani ponudnik opisal ponujeni zvočnik d&d Audiotechnik 10 AL iz postavke 2.1.1 tako, da je zagotovljena pokritost 75 stopinj, kar je neskladnost, ki jo je ugotovil tudi naročnik in izbranega ponudnika pozval na pojasnilo. Vlagatelj se je v zahtevku za revizijo (str. 6) torej skliceval tudi na dokument »Sklep« z dne 23. 6. 2021 in navedel, da je ravnanje izbranega ponudnika, ko je odgovoril, da je prišlo do napake, saj da je pravi zvočnik d&d Audiotechnik 10 AL-D, nedopustna sprememba ponudbe (zahtevek za revizijo, str. 6–7). Vlagatelj se je torej glede na podatek d&d Audiotechnik 10 AL-D skliceval (zahtevek za revizijo, str. 6–7) tudi na dopis izbranega ponudnika z dne 28. 6. 2021. Četudi se Državna revizijska komisija ne bi mogla opreti na listinsko dokumentacijo v angleškem jeziku, ki jo je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo kot dokaz v smislu drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, kot je uveljavljal izbrani ponudnik (vloga z dne 27. 7. 2021, str. 3–4), že dejstva, ki so v slovenskem jeziku razvidna iz ponudbe izbranega ponudnika in dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, potrjuje pa jih že dokumentacija v slovenskem jeziku, ki vsebuje podatke o njih, tako potrjujejo vlagateljevo trditev, da bi moral naročnik ugotoviti, da izbrani ponudnik ni ponudil zvočnika iz postavke 2.1.1, ki je skladen glede na tehnično specifikacijo iz točke 2.1.5, in da izbrani ponudnik ne more sanirati te neskladnosti zaradi omejitve iz druge alinee šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija se pri tem ne more strinjati ne z izbranim ponudnikom (vloga z dne 27. 7. 2021, str. 6) ne z naročnikom (dokument »Sklep«, brez številke in datuma, ki je bil objavljen 4. 8. 2021 na portalu eRevizija, str. 3), da pri tem javnem naročilu odsotnost »le« ene črke pomeni očitno napako v smislu pojma iz napovedne povedi iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Najprej je treba upoštevati, da niti izbranemu ponudniku niti naročniku ni sporno, da proizvajalec d&d Audiotechnik proizvaja tako zvočnik 10 AL kot zvočnik 10 AL-D, niti jima ni sporno, da ta zvočnika dosegata različno horizontalni pokritost, ki je bila ena izmed tehničnih specifikacij, ki jih je naročnik določil za zvočnik iz postavke 2.1.1. Čeprav bi bila zvočnika proizvajalca d&d Audiotechnik z oznakama 10 AL in 10 AL-D »enakih dimenzij, karakteristik in videza« (dokument »Sklep«, brez številke in datuma, ki je bil objavljen 4. 8. 2021 na portalu eRevizija, str. 3), ni sporno ne izbranemu ponudniku (gl. v tem smislu dopis z dne 28. 6. 2021) ne naročniku, da zvočnik proizvajalca d&d Audiotechnik z oznako 10 AL ne ustreza vsem tehničnim specifikacijam, ki jih je določil naročnik. Ta »le« manjkajoča črka torej vpliva na to, ali je mogoče ponudbo obravnavati kot dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ali ne in torej vpliva na to, ali drugačna označitev zvočnika vpliva na to, da bi bila ponudba z zvočniki, ki bi bili skladni s tehnično specifikacijo iz postavke 2.1.1, nova ponudba v smislu pojma iz napovedne povedi iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Kot je razvidno iz priponke »TEHNIČNA SPECIFIKACIJA POPIS« v formatu .pdf, je izbrani ponudnik opisal ponujeni zvočnik v postavki 2.1.1 tako, da se je skliceval na lastnost »sevanje 75st«, ki jo ima zvočnik proizvajalca d&d Audiotechnik z oznako 10 AL, ne pa zvočnik z oznako 10 AL-D. Lastnost »sevanje 75st« ne dosega minimalnega praga, ki ga je določil naročnik v tehnični specifikaciji iz točke 2.1.5. »Le« manjkajoča ena črka pri tem javnem naročilu tako ni očitna napaka v smislu pojma iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, saj po vsebini razmejuje med predmetom, ki je skladen s tehnično specifikacijo iz postavke 2.1.1 glede na tehnično specifikacijo iz točke 2.1.5, s predmetom, ki to ni, v danih okoliščinah pa vpliva na to, da označitev zvočnika proizvajalca d&d Audiotechnik z oznako 10 AL-D pomeni novo ponudbo v smislu napovedne povedi iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ker z njo izbrani ponudnik po vsebini spreminja lastnost »sevanje 75st«, ki je navedena v priponki »TEHNIČNA SPECIFIKACIJA POPIS« v formatu .pdf. Državna revizijska komisija tako tudi pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 4), da naročnik ne bi smel izbranemu ponudniku dovoliti ravnanja, ki pomeni kršitev druge alinee šestega odstavka 89. člena ZJN-3. S tem, ko je naročnik sprejel ravnanje izbranega ponudnika, je kršil vsaj načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3 pri pregledu ponudb in sprejemu odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je izbranemu ponudniku omogočil pridobitev javnega naročila pod bolj ugodnimi pogoji oziroma zahtevami, kot so veljali oziroma veljale za druge ponudnike. Naročnik je poleg tega kot dopustno ponudbo v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena štel ponudbo, ki to ni bila, zato tudi ni bil izpolnjen pogoj iz točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3, da odda javno naročilo izbranemu ponudniku.

Že upoštevajoč navedeno in ne da bi bilo treba obravnavati še drugih vlagateljevih očitkov, ker ugotovitve o njih ne bi več vplivale na sprejeto odločitev, je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 8. 7. 2021.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje javnega naročila znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočata drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3. Naročnik mora pri svojem ravnanju zagotoviti spoštovanje tudi temeljnih načel iz 6. in 7. člena ZJN-3.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Čeprav naročnik glede na prvo poved iz osmega odstavka 70. ZPVPJN ni v dokumentu »Sklep«, brez številke in datuma, ki je bil objavljen 4. 8. 2021 na portalu eRevizija, odločil o povrnitvi vseh stroškov, ki jih je priglasil vlagatelj v zahtevku za revizijo, temveč je odločil le o povrnitvi takse, na kar je vlagatelj pravilno opozoril v vlogi z dne 6. 8. 2021 (str. 2), je to pomanjkljivost popravila Državna revizijska komisija in je o vseh stroških, priglašenih v zahtevku za revizijo, odločila v tem sklepu (druga poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija bi tako ravnala, četudi vlagatelj na to ne bi opozoril v vlogi z dne 6. 8. 2021, saj je treba upoštevati, da je odločanje o stroških akcesorno odločanju o zahtevku za revizijo. Ob izhodišču, da je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo, bi bilo treba sicer razumno šteti, da naročnik ne bi ugodil vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, ki jih ni izrecno zavrnil.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 11.794,96 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40/1 OT) v višini 1.800 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 2.196 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 24 eurov (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 29,28 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 14.020,24 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Vlagatelj je upravičen do zamudnih obresti po izteku roka za prostovoljno izpolnitev.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 6. 8. 2021, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 14.020,24 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 27. 7. 2021 zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Čeprav naročnik glede na prvo poved iz osmega odstavka 70. ZPVPJN ni v dokumentu »Sklep«, brez številke in datuma, ki je bil objavljen 4. 8. 2021 na portalu eRevizija, odločil o povrnitvi stroškov, ki jih je priglasil izbrani ponudnik v vlogi z dne 27. 7. 2021, je to pomanjkljivost popravila Državna revizijska komisija in je o stroških, priglašenih v vlogi z dne 27. 7. 2021, odločila v tem sklepu (druga poved iz osmega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija izbranemu ponudniku ne priznava stroškov, saj je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, zato navedbe izbranega ponudnika naročniku niso pripomogle k uspehu. Državna revizijska komisija je tako štela, da priglašeni stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 30. 8. 2021

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije






















Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran