018-114/2021 Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter Marka Medveda in Sama Červeka kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti »Izvedba zamenjave in vzdrževanje ogrevalno hladilnega sistema naročnika, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Klimatik, hladilne in klimatske naprave, d. o. o., Studenec 7 D, Ljubljana - Polje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Zupančič, o. p., d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 30. 8. 2021

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o izločitvi vseh ponudb, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-34/2021/15 z dne 14. 6. 2021.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.338,10 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava obvestila o javnem naročilu 22. 4. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002560/2021-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-34/2021/15 z dne 14. 6. 2021, ki je bil objavljen 15. 6. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002560/2021-ODL01, obvestil ponudnike, da izloči vse prejete ponudbe in zato naročila male vrednosti ne odda, pri čemer je za vlagateljevo ponudbo navedel, da jo je izločil, ker vlagatelj »ni predložil podpisanih tehničnih specifikacij«, zaradi druge alinee šestega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) pa vlagatelja ni pozval na dopolnitev ponudbe.

Vlagatelj je 22. 6. 2021 prek portala eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 22. 6. 2021 in predlagal, da se razveljavi odločitev, da se ne odda naročila male vrednosti, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila dokument »Tehnične specifikacije – vzdrževanje«, ki vsebuje opis vzdrževanja ogrevalno-hladilnega sistema pri naročniku, pri čemer je tehnične specifikacije za vzdrževanje vnaprej določil naročnik in so jih ponudniki morali samo podpisati, saj ni bilo predvideno ali zahtevano, da jih ponudniki še kako izpolnijo, dopolnijo podatke ali predložijo kakšne dodatne dokumente,
- sta podpis dokumenta »Tehnične specifikacije - vzdrževanje« in njegova predložitev v ponudbi brez kakršnekoli izjave, ki bi jo podpisal, brez vsebinskega pomena in lahko kvečjemu pomeni, da potrjuje, da je dokument videl in morda celo, da se z njim strinja,
- podpisan dokument »Tehnične specifikacije - vzdrževanje«, ki naj bi ga predložil v ponudbi, v ničemer ne bi drugače oziroma na novo definiral (tehničnih specifikacij) predmeta javnega naročila, saj je predmet javnega naročila že določil naročnik, vlagatelj pa ga je moral le pregledati, se seznaniti z obsegom in zahtevami predmeta javnega naročila ter sprejeti zahteve iz tega dokumenta, kar je potrdil s podpisom izjave v obrazcu OBR-1,
- naročnik ni navedel, da iz ponudbe ni razvidno, da vlagatelj sprejema oziroma potrjuje tehnične specifikacije v okviru vzdrževanja, temveč odločitev utemeljuje le na formalnem razlogu, da ni bil predložen podpisan dokument »Tehnične specifikacije - vzdrževanje«,
- bi moral naročnik pri ugotavljanju dopustnosti ponudbe upoštevati celotno ponudbo, s tem pa tudi obrazec OBR-1,
- tudi Državna revizijska komisija v nekaterih primerih ugotavlja, da to, da ponudnik ne predloži določenega obrazca, ne predstavlja pomanjkljivosti ponudbe oziroma razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče označiti ponudbo, da ni dopustna, če lahko naročnik na podlagi (druge) vsebine ponudbe ugotovi podatke, ki so bili zahtevani v manjkajočem obrazcu, kar potrjuje npr. zadeva št. 018-081/2019,
- je to, da ni predložil podpisanega dokumenta »Tehnične specifikacije - vzdrževanje«, kvečjemu mogoče šteti za nebistveno (formalno) pomanjkljivost ponudbe,
- je nezakonitost posledica nekonsistentnosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj dokumenta z naslovom »Tehnična specifikacija« ni bilo,
- je v izogib zapletom vso tehnično dokumentacijo dvakrat naložil v ponudbo, da izpolni zahtevo iz desete in zadnje alinee četrtega odstavka 2. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kar lahko Državna revizijska komisija preveri v zapisniku o odpiranju ponudb ter vpogleda v revizijsko sled in pridobi potrdilo o dvakratni vložitvi tehničnega dela ponudbe, ki ga je vlagatelj štel za tehnične specifikacije,
- je iz točk 11.1 Cena (P) in 11.2 Servis (S) razvidno, da je naročnik ločeval med tehničnimi specifikacijami in tehničnimi specifikacijami za vzdrževanje,
- ker je naročnik v drugih dokumentih predvidel mesta za podpis in žig, je po razlogovanju po nasprotnem treba zaključiti, da pri dokumentu »Tehnične specifikacije - vzdrževanje« ni pomemben podpis, saj ga naročnik ni zahteval,
- naročnik v obrazložitvi dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-34/2021/15 z dne 14. 6. 2021 ni konkretiziral, kateri dokument manjka in na kateri pravni podlagi,
- če se ne bi sledilo podani argumentaciji, bi moral naročnik zaradi načela enakopravne obravnave (7. člen ZJN-3) pozvati vlagatelja, da dopolni ponudbe, kot je to omogočil ponudniku Astech, d. o. o., Ljubljana,
- se je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zavezal, da bo pozival na dopolnitev ponudb,
- to, da ni predložen dokument »»Tehnične specifikacije - vzdrževanje«, je očitna napaka, predložitev na poziv pa tudi ne bi predstavljala bistvene spremembe ponudbe in ne bi pomenila nove ponudbe, taka opustitev pa pomeni kršitev načela iz 7. člena ZJN-3 in določil lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 430-34/2021-17 z dne 5. 7. 2021, ki je bil objavljen 5. 7. 2021 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- je v 2. točki poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti izpolnjene in podpisane določene dokumente, med drugim tudi »Podpisane Tehnične specifikacije te dokumentacije«,
- je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebovala samo en dokument, ki je bil naslovljen kot tehnične specifikacije, to pa je dokument iz datoteke v formatu Word in z naslovom »Tehnične specifikacije - vzdrževanje«, ki pa ga vlagatelj ni predložil,
- se je glede na sodbe Sodišča Evropske unije moral držati pravil, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila,
- sta podpis in predložitev dokumenta »Tehnične specifikacije - vzdrževanje« pomenila izjavo in dokazovanje o seznanitvi z zahtevami in njihovem sprejemanju oziroma potrditev izvedbe predmeta na način, kot je zahteval,
- ni mogoče ugotoviti volje iz obrazca OBR-1, saj po praksi Državne revizijske komisije splošna izjava o izpolnjevanju pogojev ali sprejemu pogojev in zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more nadomestiti predložitve zahtevanih obrazcev, hkrati pa se naročnik tudi ne more prepričati, ali se je ponudnik seznanil tudi z vsakim posamičnim dokumentom iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da tudi sprejema te zahteve,
- z dveh mest iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja zahteva za podpis tega dokumenta, kar kaže na njegovo pomembnost,
- noben drug dokument v ponudbi ne vsebuje navedbe v zvezi s tehničnimi zahtevami in sprejemom tehničnih specifikacij za vzdrževanje sistema ogrevanja in hlajenja, zato se ta primer razlikuje od tistega iz zadeve št. 018-081/2019,
- je že vlagatelj sam navedel, da ni predložil tega dokumenta, kar vzpostavlja sum, da zahtev iz njega ne sprejema ali da se z njim ni seznanil, dodatno pa je tak sum podan, ker vlagatelj v prejšnjem neuspešno izvedenem postopku javnega naročanja za isti predmet (objava obvestila o javnem naročilu 6. 1. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN000033/2021-W01) ravno tako ni predložil dokumenta »Tehnične specifikacije - vzdrževanje«,
- pomanjkljivost v vlagateljevi ponudbi ni nebistvena,
- bi bila predložitev manjkajočega dokazila v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, ker se ta dokument nanaša na del ponudbe, »ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila«,
- vlagatelj zmotno uveljavlja očitnost napake, saj je mogoče na prvi pogled ugotoviti, da ta dokument ni bil predložen, ne pa tudi, ali je bil to le pomotoma ali namenoma.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 7. 2021, ki jo je vložil 7. 7. 2021 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 8. 7. 2021 prek portala eRevizija posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je za naročilo male vrednosti prejel ponudbe treh ponudnikov, vendar je vse tri ponudbe izločil, ker je štel, da nobena ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, pri čemer je za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da vlagatelj ni predložil »podpisanih tehničnih specifikacij«, zaradi druge alinee šestega odstavka 89. člena ZJN-3 pa vlagatelja ni pozval na dopolnitev ponudbe. Vlagatelj je z različnimi argumenti uveljavljal, da je predložil ponudbo, ki je dopustna, sicer pa bi ga moral naročnik pozvati, da predloži ta dokument, čemur je naročnik nasprotoval.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-34/2021/15 z dne 14. 6. 2021 za vlagateljevo ponudbo navedel:
»V nadaljevanju je naročnik pregledal preostali ponudbi in ugotovil, da ponudnik KLIMATIK d.o.o. ni predložil vseh dokumentov, ki jih je naročnik kot obvezne sestavine navedel v 2. točki II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki so del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: navodila), in sicer ponudnik ni predložil podpisanih tehničnih specifikacij, ki so del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila št. 430-34/2021/3 z dne 22. 4. 2021. Manjkajoči dokument je vezan na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, zato naročnik ponudnika skladno z drugo alinejo šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ni pozval na dopolnitev. Ponudba ponudnika KLIMATIK d.o.o. je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 nedopustna in se jo izloči.«

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz vlagateljevih navedb ni jasno, ali je vlagatelj uveljavljal, da naročnik ni pripravil obrazložitve izpodbijane odločitve skladno z zahtevami ZJN-3 za obveščanje gospodarskih subjektov. Vlagatelj je namreč po eni strani navedel, da »v odločitvi naročnik ne navaja« (zahtevek za revizijo, str. 4) in »naročnik torej ni v ničemer konkretiziral kateri dokument meni, da v ponudbi sploh manjka ter na kateri pravni podlagi« (zahtevek za revizijo, str. 7), kar sta tako formalno kot vsebinsko očitka o kršitvi zahtev ZJN-3 za obveščanje gospodarskih subjektov, po drugi strani pa je tudi navedel, da »naročniku niti ne oporeka neustreznosti obrazložitve Odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-34/2021/15 z dne 14. 6. 2021, četudi bi glede na splošno obrazložitev lahko primarno oporekal že temu nezakonitemu ravnanju naročnika« (zahtevek za revizijo, str. 7). Kljub tej nejasnosti je Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke tolmačila v korist zagotovitve pravnega varstva in je zato štela, da je vlagatelj uveljavljal tudi kršitev zahtev ZJN-3 za obveščanje gospodarskih subjektov. Državna revizijska komisija pri tem poudarja, da je treba razlikovati med vprašanjem, ali je naročnik pripravil obrazložitev skladno z ZJN-3, in vprašanjem, ali lahko naročnik s tako obrazložitvijo utemelji svojo odločitev v postopku javnega naročanja. Četudi obrazložitev odločitve ne bi mogla utemeljiti naročnikove odločitve v postopku javnega naročanja, to ne bi tudi že pomenilo, da naročnik ni zakonsko skladno obvestil gospodarskih subjektov. Tako je treba razlikovati med vprašanjem količine razlogov/podatkov/informacij in vprašanjem kakovosti razlogov/podatkov/informacij.

Ker je naročnik v zvezi z naročilom male vrednosti izločil vse tri prejete ponudbe, je to odločitev, ki je tudi odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila v smislu drugega odstavka 90. člena ZJN-3, moral glede na drugo poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 obrazložiti le v obsegu, ki je določen v prvi alinei tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Naročnik je moral torej za vlagateljevo ponudbo navesti le »razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena tega zakona tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo«. Naročnik je zahtevo iz prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 glede vlagateljeve ponudbe tudi upošteval, saj je navedel, da vlagatelj ni predložil določenega dokumenta, ki ga je zahteval v 2. točki II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, na dopolnitev ponudbe pa vlagatelja ni pozval, ker za manjkajoči dokument velja omejitev iz druge alinee šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik je z obrazložitvijo, ki jo je Državna revizijska komisija citirala, torej zadostil zahtevi za količino razlogov/podatkov/informacij. Državna revizijska komisija bo zato v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa preskušala še kakovost razlogov/podatkov/informacij in torej, ali lahko naročnik s tako obrazložitvijo utemelji zakonitost svoje odločitve pri obravnavi vlagateljeve ponudbe.

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. prvo povezavo v točki I.3 obvestila o naročilu), ki jo sestavlja 13 priponk v različnih formatih, od česar je 10 priponk v formatu .doc, ena priponka je v formatu .xls, dve priponki pa sta v formatu .pdf.

Z naslovne strani dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (priponka »1. Naslovna stran« v formatu .doc) izhaja, da so vsebina dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi »TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«.

Sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila so obrazci (sedem priponk v formatu .doc), med njimi obrazec ponudbe, ki je označen kot OBR-1 (priponka »3. OBR-1« v formatu .doc). Na konec obrazca OBR-1 (str. 3) je vključena izjava:
»Izjavljamo, da:
­ bomo izvajali javno naročilo strokovno in kvalitetno po pravilih stroke, v skladu z veljavnimi predpisi (zakoni, pravilniki, standardi, tehničnimi soglasji), tehničnimi navodili, priporočili in normativi, če bomo izbrani za izvedbo javnega naročila;
­ bomo javno naročilo izvajali s strokovno usposobljenimi delavci oziroma kadrom in pri tem upoštevali vse zahteve varstva pri delu in delovne zakonodaje, veljavne na ozemlju RS;
­ se v celoti strinjamo in sprejemamo pogoje in ostale zahteve naročnika, navedene v tej dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, brez kakršnihkoli omejitev;
­ smo ob izdelavi ponudbe pregledali celotno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila;
­ smo v celoti seznanjeni z obsegom in zahtevnostjo javnega naročila;
­ ne bomo imeli do naročnika kakršnegakoli odškodninskega zahtevka, če ne bomo izbrani za izvedbo javnega naročila;
­ smo podali samo resnične oziroma verodostojne izjave.«

Sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila so tudi Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (priponka »2. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe«). Naročnik je v 2. točko II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 6–7), ki jo je naslovil »Dopustnost ponudbe«, vključil četrti odstavek, ki določa, da »Ponudnik mora v ponudbi predložiti izpolnjene in podpisane naslednje dokumente«, pri čemer so v nadaljevanju našteti dokumenti v 13 alineah:
- Ponudbo (OBR-1),
- Predračun (OBR-2),
- Popis za izvedbo zamenjave ogrevalno hladilnega sistema (70-1 20 Popis AKOS.xls)
- Vzorec pogodbe (OBR-3),
- ESPD obrazec (OBR-4),
- Reference ponudnika (OBR-5),
- Seznam članov projektne skupine (OBR-6),
- Reference članov projektne skupine (OBR-7),
- Dokazila, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev iz točke 8 II. poglavja teh navodil,
- Tehnično dokumentacijo ponujene opreme, iz katere mora biti razvidno, da ta ustreza najmanj vsem zahtevam naročnika iz Tehničnih specifikacij,
- Dokazila, ki dokazujejo izpolnjevanje okoljskih zahtev,
- Potrdilo o opravljenem ogledu lokacije in objekta,
- Podpisane Tehnične specifikacije te dokumentacije.

Sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je tudi dokument »Tehnične specifikacije - vzdrževanje« (priponka »10. Tehnične specifikacije - vzdrževanje« v formatu .doc), ki »vsebuje opis vzdrževanja ogrevalno hladilnega sistema naročnika«.

Sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je tudi obrazec popisa del (priponka »70-1 20 Popis AKOS« v formatu .xls).

Državna revizijska komisija opozarja, da zaradi omejitev iz prvega in tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN (neodvisno od siceršnje odsotnosti opozorila na portalu javnih naročil v smislu tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN) ne more šele po poteku roka za prejem ponudb ugotavljati, ali je skladna z ZJN-3 naročnikova zahteva iz trinajste alinee četrtega odstavka 2. točke II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, skladno s katero so sestavni del ponudbe tudi »Podpisane Tehnične specifikacije te dokumentacije«. Kot je namreč razvidno iz napovedne povedi četrtega odstavka 2. točke II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, obstaja dolžnost ponudnikov, da v ponudbo predložijo tudi izpostavljeni dokument, saj je naročnik uporabil glagol »morati« (»Ponudnik mora v ponudbi predložiti izpolnjene in podpisane naslednje dokumente«). Taka zahteva po eni strani zavezuje ponudnike pri pripravi ponudbe, po drugi strani pa zavezuje tudi naročnika, da skladno z načeloma transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) to zahtevo upošteva pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Naročnik namreč skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ne sme po poteku roka za prejem ponudb več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato zahteve »mora«, ki naslavlja ponudnike, ne more brez podlage v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali ZJN-3 tolmačiti drugače (blažje oziroma manj strogo), kot se glasi, saj bi sicer s takim drugačnim (blažjim oziroma manj strogim) tolmačenjem določal dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila še po poteku roka za prejem ponudb. Enako je treba tudi upoštevati za to, kateri dokument je naročnik določil v zadnji, torej trinajsti, alinei četrtega odstavka 2. točke II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Naročnik namreč ne more šele po poteku roka za prejem ponudb zadnjo, torej trinajsto, alineo četrtega odstavka 2. točke II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe tolmačiti tako, da se nanaša na nek drug dokument in ne na tistega, na katerega se ta dejansko sklicuje.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku (dokument »Odločitev« št. 430-34/2021-17 z dne 5. 7. 2021, str. 3), da »celotna razpisna dokumentacija, ki jo je objavil naročnik, je vsebovala en dokument, ki je bil naslovljen kot tehnične specifikacije, in sicer tako v imenu elektronske datoteke kot v naslovu vsebine dokumenta«, »to« pa »je dokument, katerega datoteka v Word formatu je bila naslovljena "10. Tehnična specifikacija – vzdrževanje", vsebina dokumenta pa nosi naslov "TEHNIČNE SPECIFIKACIJE – VZDRŽEVANJE"«, vendar ugotavlja, da je vlagatelj lahko ravnal v mejah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, čeprav v ponudbo ni predložil tudi podpisanega dokumenta »Tehnična specifikacija - vzdrževanje«. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je naročnik tudi v deseti alinei četrtega odstavka 2. točke II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe uporabil poimenovanje Tehnična specifikacija, pri čemer je to poimenovanje mogoče povezati le z opremo in ne tudi z vzdrževanjem. Nebistveno v zadevi je, če dokument z naslovom Tehnična specifikacija v zvezi z opremo ne bi obstajal, saj je skrb za pripravo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na naročniku. Četudi bi Državna revizijska komisija lahko tolmačila zadnjo, torej trinajsto, alineo četrtega odstavka 2. točke II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v vsebini, kot jo je uveljavljal naročnik, ne more izključiti tolmačenja v vsebini, ki jo je uveljavljal vlagatelj. Bistveno za rešitev zadeve je namreč to, da zadnja, torej trinajsta, alinea četrtega odstavka 2. točke II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ni določena jasno, natančno in nedvoumno tako, da jo je mogoče tolmačiti le v vsebini, ki jo je uveljavljal naročnik. Tudi ni razumno pričakovanje, da bi moral vlagatelj dve enaki poimenovanji (namreč Tehnična specifikacija iz desete in trinajste alinee četrtega odstavka 2. točke II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) tolmačiti različno. Državna revizijska komisija je tudi upoštevala, da je naročnik v zadnji, torej trinajsti, alinei četrtega odstavka 2. točke II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pojem »tehnična« napisal z veliko začetnico, kar kaže na to, da je uporabil lastno in ne obče ime, zato dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-34/2021/15 z dne 14. 6. 2021, v katerem se je naročnik skliceval na 2. točko II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (in ne neposredno na zadnjo, torej trinajsto, alineo četrtega odstavka 2. točke II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), pri čemer je ugotovil, da vlagatelj ni predložil »podpisanih tehničnih specifikacij«, ne pa dokumenta »Tehnična specifikacija - vzdrževanje«, vsebuje razlog, ki ne more utemeljiti, da izbrani ponudnik ni ravnal v obsegu, ki ga omogoča tolmačenje zadnje, torej trinajste, alinee četrtega odstavka 2. točke II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-34/2021/15 z dne 14. 6. 2021 zaradi besedila »podpisanih tehničnih specifikacij« treba razumeti, da je naročnik vlagatelju očital, da ni predložil še katerega drugega dokumenta poleg tistega, ki ga je vlagatelj lahko ugotovil na podlagi svojega tolmačenja zadnje, torej trinajste, alinee četrtega odstavka 2. točke II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Tako naročnikovo tolmačenje, ki bi izključevalo vlagateljevo tolmačenje, bi bilo v nasprotju z načeloma iz 6. in 7. člena ZJN-3 ter pravilom iz prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Vse navedeno pomeni, da zadnje, torej trinajste, alinee četrtega odstavka 2. točke II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ni mogoče upoštevati tako, da se je naročnik skliceval na pojem tehnična specifikacija v smislu 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v povezavi z drugo povedjo iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3, ki bi omogočal tudi širše tolmačenje, temveč le na določen dokument. Tega določenega dokumenta pa, kot je Državna revizijska komisija že predhodno pojasnila, ni mogoče omejiti na dokument »Tehnična specifikacija - vzdrževanje«.

Državna revizijska komisija glede na predhodno navedeno ne more zaključiti, da je naročnik smel šteti, da vlagateljeva ponudba zaradi odsotnosti podpisanega dokumenta »Tehnična specifikacija - vzdrževanje« ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Naročnik bi moral namreč upoštevati, da dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ni določena jasno, natančno in nedvoumno, ni mogoče tolmačiti v vsebini, ki jo je uveljavljal, saj je taka vsebina glede na naročnikovo dolžnost upoštevati 6. in 7. člen ZJN-3 ter prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 vlagatelju v škodo.

Že upoštevajoč navedeno in ne da bi bilo treba obravnavati še drugih vlagateljevih očitkov, ker ugotovitve o njih ne bi več vplivale na sprejeto odločitev, je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o izločitvi vseh ponudb, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-34/2021/15 z dne 14. 6. 2021.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek naročila male vrednosti znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočajo drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3. Naročnik mora pri svojem ravnanju zagotoviti spoštovanje tudi temeljnih načel iz 6. in 7. člena ZJN-3.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40/1 OT) v višini 1.080 eurov (1.800 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 1.317,60 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 16,80 eurov (28 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 20,50 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.338,10 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Vlagatelj je upravičen do zamudnih obresti po izteku roka za prostovoljno izpolnitev.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 7. 7. 2021, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 2.338,10 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 30. 8. 2021

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran