018-077/2021 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Andraža Žvana in Marka Medveda kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup in preventivno vzdrževanje endoskopskega stolpa in CO2 laserja« (sklop 1) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Olympus Czech group, s.r.o., Evropska 176, Praga, Češka, Podružnica Olympus Czech Group, podružnica Ljubljana, Litijska cesta 259, Ljubljana - Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa dr. Marija Hladin, odvetnica v Škofji Loki, zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 23. 8. 2021

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021, ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.932,04 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 28. 12. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN008036/2020-B01, in 29. 12. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 253-638349) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021, ki je bil 14. 4. 2021 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN008036/2020-ODL01, ponudnike med drugim obvestil, da je za sklop 1 izbral ponudbo ponudnika Karl Storz endoskopija, d. o. o., Cesta v Gorice 34 b, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 15. 4. 2021 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar mu je naročnik omogočil (gl. dokument »Zapisnik o opravljenem vpogledu« št. 845080105-042-20-/12 z dne 20. 4. 2021).

Vlagatelj je 26. 4. 2021 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 25. 4. 2021 in (kar je relevantno po ZPVPJN) predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 in omogočitev vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- ni mogel vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika (str. 34–38),
- mu je naročnik z omejevanjem vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika onemogočil učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, zaradi česar ne more argumentirano navajati (dodatnih) kršitev,
- izjave (»tudi npr. izjava glede varnega ustavljanja sistema tudi ob izgubi napajanja, brez izgube predhodno posnetega gradiva, možnost nastavitve monitorja po višini, možnost rotacije glede na voziček in glede največje višine«) in nekatere strokovne zahteve (»snemanje fotografij in filmov v visoki ločljivosti, prenos na USB ključ /HDD, notranji polnilnik vsaj 1 TB, z uporabniškim vmesnikom, ki ponuja osnovno zaščito pred vstopom v sistem«) ne morejo biti zaupne oziroma je treba zaupnost spregledati, saj »gre za tehnične zahteve, ki so določene kot merilo za izbor ponudnika«,
- je naročnik kršil 35. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) v povezavi s 6. členom ZJN-3, ker mu ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika,
- mu naročnik ni dal na vpogled internih aktov ali druge interne dokumentacije izbranega ponudnika, v katerih ta »določa kaj je določeno kot poslovna skrivnost«, zaradi česar »ni mogoče preveriti, ali so dejansko navedene listine označene kot poslovna skrivnost oziroma na podlagi česa je ponudnik določil poslovno skrivnost«,
- iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021 uvodoma izhaja, da je tudi vlagatelj predložil dopustno ponudbo za sklop 1, vendar je v nadaljevanju naročnik kot dopustno ponudbo označil le ponudbo izbranega ponudnika,
- je bil po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika seznanjen z dopolnitvijo ponudbe izbranega ponudnika z dne 26. 3. 2021, vendar iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 ni razvidno, kdaj je naročnik pozval izbranega ponudnika k dopolnitvi ponudbe, kdaj je naročnik prejel dopolnitev izbranega ponudnika ter ali je njegova dopolnitev pravočasna in popolna, zato ne more oceniti pravilnosti ravnanja pri obravnavi ponudbe izbranega ponudnika,
- naročnik ni pripravil obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 skladno z 90. členom ZJN-3, s čimer mu je bila kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva,
- ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh strokovnih zahtev, med drugim zahteve »2D/3D Full HD video procesor z integriranim led izvorom svetlobe – vse v enem ali ločeni sistemi z zahtevanimi tehničnimi značilnostmi«, saj izbrani ponudnik ponuja LED izvor svetlobe, ki ima uporabniški vmesnik na dotik, vendar ne ponuja video procesorja, ki ima uporabniški vmesnik na dotik.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 5. 5. 2021, ki jo je vložil 5. 5. 2021 na portalu eRevizija, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in jim nasprotoval. Izbrani ponudnik je navedel, da:
- je bil 40. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1), na katerega se je skliceval vlagatelj, črtan,
- je bilo za določitev poslovne skrivnosti zadoščeno zahtevi iz 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/2019; v nadaljevanju: ZPosS),
- je iz previdnosti naročniku izročil interni akt, ki določa poslovno skrivnost,
- meni, da del ponudbe, ki ga je označil kot poslovno skrivnost, ustreza zahtevam iz prvega odstavka 2. člena ZPosS, saj imajo zakrite informacije tržno vrednost in niso splošno znane,
- je ustaljeno stališče Državne revizijske komisije (npr. zadeva št. 018-117/2019), da kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo ne vpliva neposredno na zakonitost odločitve o oddaji javnega naročila,
- je naročniku predložil pojasnila, ki jih vlagatelj označuje kot »dopolnitev ponudbe«, ta pa so v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 dopustna, pravočasna in popolna,
- je zagotovljeno shranjevanje posnetkov v primeru prekinitve dotoka električne energije do snemalne enote,
- ponujena oprema izpolnjuje vse naročnikove zahteve, pri čemer je naročnik zahteval sistem z zahtevanimi značilnostmi in ne, da ima vsaka komponenta sistema vse zahtevane značilnosti,
- so vlagateljeve navedbe napačne in zavajajoče.

Naročnik je s sklepom št. 845080105-042-20/16 z dne 14. 5. 2021, ki ga je vložil 20. 5. 2021 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- je vse zahteve in pogoje določil jasno, natančno in nedvoumno, pri pregledu ponudb pa jih je enako razlagal in uporabljal za vse ponudnike brez neutemeljenega razlikovanja,
- je vlagatelju 20. 4. 2021 omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ki jih izbrani ponudnik ni v internem aktu z dne 1. 4. 2010 opredelil kot poslovno skrivnost,
- vlagateljeva predstavnica na zapisnik ni imela pripomb o poteku vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, prav tako je dobila na vpogled interni akt z dne 1. 4. 2010,
- je ugotavljal, ali obstaja poslovna skrivnost, glede na ZPosS, pri čemer »navedeni podatki v ponudbi izbranega ponudnika (strokovne zahteve)« izpolnjujejo objektivna merila za opredelitev podatka kot poslovno skrivnost,
- je ravnal transparentno in je vlagatelju omogočil vpogled v vse dele ponudbe izbranega ponudnika, v katere je bil vpogled dovoljen,
- je opravil popoln pregled ponudb in ugotovil, da sta tako vlagateljeva ponudba kot ponudba izbranega ponudnika dopustni,
- je odločitev o oddaji javnega naročila obrazložena,
- je pri prenosu podatkov na ključ USB prišlo do napake in je naročnik naslednji dan po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika vlagatelju posredoval manjkajoče dokumente (tj. pojasnila izbranega ponudnika), vlagateljeva predstavnica pa je bila pri vpogledu sicer že seznanjena, da je naročnik pozval izbranega ponudnika na pojasnila ponudbe,
- ponujena oprema omogoča shranjevanje podatkov v primeru omejitve dotoka električne energije do snemalne enote, pojasnila, ki ga je zahteval, pa zakon ne prepoveduje,
- je določil zahtevo, da mora vsaj ena ponujena enota upravljanja omogočati upravljanje z zaslonom na dotik, in ni določil, da je za vsako ponujeno enoto potrebno upravljanje z zaslonom na dotik,
- naj Državna revizijska komisija sama vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je 19. in 24. 5. 2021 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se v treh delovnih dneh od seznanitve s sklepom št. 845080105-042-20/16 z dne 14. 5. 2021 ni opredelil do naročnikovih navedb iz tega sklepa.

Državna revizijska komisija je na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN s sklepom št. 018-077/2021-15 z dne 7. 6. 2021 zahtevku za revizijo glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ugodila tako, da je vlagatelju dovolila vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v specifikacije ponujenega blaga, kot izhajajo iz podatkov s strani 37–41 priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf (tj. str. 34–38), ki jih je izbrani ponudnik na teh straneh obarval, ko so to podatki, na katere je izbrani ponudnik na prvih treh straneh priponke napotil, ker z njimi izpolnjuje tehnične specifikacije, in podatkov iz izjav, ki so vključene na konec priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf (str. 42–45), ko izbrani ponudnik z njimi izpolnjuje tehnične specifikacije. Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-077/2021-15 z dne 7. 6. 2021 tudi odločila, da vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. Državna revizijska komisija je vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pridržala do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je po seznanitvi s sklepom št. 018-077/2021-15 z dne 7. 6. 2021 vlagatelju 9. 6. 2021 omogočil vpogled, o čemer je vodil zapisnik.

Vlagatelj je 15. 6. 2021 na portalu eRevizija vložil vlogo z dne 14. 6. 2021 in obvestil le Državno revizijsko komisijo, 16. 6. 2021 pa je z vlogo z dne 14. 6. 2021, ki jo je vložil na portalu eRevizija, obvestil naročnika in Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je v vlogi z dne 14. 6. 2021 navedel, da:
- vztraja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje strokovnih zahtev v zvezi z video procesorjem, saj izpolnjevanje zahteve za zaščito podatkov ob prekinitvi dotoka električne energije do snemalne naprave dokazuje le z lastno izjavo, »pri čemer pa z nobeno drugo dodatno (tehnično) dokumentacijo ne dokaže, ali to njihov sistem res omogoča in ali v resnici to zahtevo izpolnjuje«,
- »z izbranim ponudnikom nastopa na trgu medicinske opreme že vrsto let, kar posledično pomeni, da pozna ključne karakteristike sistemov izbranega ponudnika, in obratno«,
- »kolikor« mu »je« »znano«, lahko izbrani ponudnik zahtevo za varno ustavljanje sistema ob izgubi napajanja izpolni le v kombinaciji z dodatno opremo, ki pa je ni ponudil,
- »dopušča možnost, da se je v vmesnem času stanje spremenilo na način, da lahko izbrani ponudnik zgolj s ponujeno opremo na konkretnem razpisu izpolni dotično zahtevo, pri čemur pa vlagatelj apelira na državno revizijsko komisijo, naj izbranega ponudnika pozove, da naj slednji to tudi dokaže s konkretno podporno (tehnično) dokumentacijo, in samo in zgolj z lastno izjavo«,
- je iz opisa zahtev za »2D/3D Full HD video procesor z integriranim led izvorom svetlobe – vse v enem ali ločeni sistemi« razvidno, da se prva zahteva v razdelku nanaša na video procesor, »pri čemur se lahko, na način kot je razpisna dokumentacija napisana, jasno zaključi le, da je naročnik zahteval video procesor, ki ima uporabniški vmesnik na dotik«,
- iz predložene dokumentacije za »2D/3D Full HD video procesor z integriranim led izvorom svetlobe – vse v enem ali ločeni sistemi« ni nikjer jasno razvidno, da je uporabniški vmesnik na dotik bodisi na video procesorju bodisi na izvoru svetlobe barven, izbrani ponudnik pa »te zahteve ni razjasnil oziroma na to temo ni bilo postavljenih nobenih dodatnih vprašanja na portalu javnih naročil«, zato »iz napisanega lahko zaključimo, da izbrani ponudnik omenjene zahteve ne izpolnjuje«,
- izbrani ponudnik ni dokazal z ustrezno tehnično dokumentacijo, da »dosega višina vozička zaslonom do 210 cm oziroma da je možnost nastavitve monitorja po višini tudi s 180 na 210 cm«, saj »zgolj izjava o tehničnih zmožnostih opreme ne more biti zadosten "dokaz" za izpolnjevanje tehničnih zahtev opreme«,
Vlagatelj je med drugim predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke, priglasil pa je tudi nadaljnje stroške.

Ker naročnik po seznanitvi z vlogo z dne 14. 6. 2021 Državni revizijski komisiji ni posredoval dokumentacije o izvedbi dovoljenega vpogleda in nadaljnje dokumentacije, ga je Državna revizijska komisija z dopisom št. 018-077/2021-21 z dne 28. 6. 2021, ki mu ga je poslala 28. 6. 2021 prek portala eRevizija, pozvala, da ji jo posreduje v treh delovnih dneh po prejemu dopisa št. 018-077/2021-21 z dne 28. 6. 2021.

Naročnik je 1. 7. 2021 prek portala eRevizija kot prilogo dopisu št. 845080105-042-20/17 z dne 1. 7. 2021 Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo, pri čemer se je s to vlogo, ki jo je prek portala eRevizija vročil tudi vlagatelju, tudi izjasnil o vlagateljevih navedbah iz vloge z dne 14. 6. 2021.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-077/2021-24 z dne 2. 7. 2021, ki ga je vložila 5. 7. 2021 prek portala eRevizija, seznanila izbranega ponudnika z vlogo z dne 14. 6. 2021 in mu omogočila, da se v treh delovnih dneh od prejema opredeli do vlagateljevih navedb. Državna revizijska komisija je dopis št. 018-077/2021-24 z dne 2. 7. 2021 poslala v vednost tudi naročniku in vlagatelju.

Državna revizijska komisija do sprejema tega sklepa ni prejela opredelitve izbranega ponudnika do vlagateljevih navedb iz vloge z dne 14. 6. 2021.

Naročnik je po prejemu sklepa št. 018-077/2021-15 z dne 7. 6. 2021 vlagatelju 9. 6. 2021 omogočil vpogled še v del ponudbe izbranega ponudnika, zato bi se rok petih delovnih dni od dneva vpogleda, da vlagatelj dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo, upoštevajoč pravila o štetju roka iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, iztekel 16. 6. 2021. Vlagatelj je dopolnil zahtevek za revizijo z vlogo z dne 14. 6. 2021, vendar je tisto vlogo z dne 14. 6. 2021, s katero je obvestil naročnika in Državno revizijsko komisijo, kot je to določeno v tretji povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN in kot je to izhajalo iz sklepa št. 018-077/2021-15 z dne 7. 6. 2021, vložil prek portala eRevizija 16. 6. 2021, ne pa že 15. 6. 2021, ko je tudi prek portala eRevizija vložil vlogo z dne 14. 6. 2021, saj je z njo seznanil le Državno revizijsko komisijo. Čeprav je vlagatelj vlogo z dne 14. 6. 2021 vložil dvakrat v dveh zaporednih delovnih dnevih, to ne spremeni tega, da jo je glede na drugo poved iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN vložil pravočasno, glede na tretjo poved iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN pa je z njo seznanil tudi naročnika. Državna revizijska komisija je zato pri reševanju zadeve upoštevala (tudi) vlagateljeve navedbe iz vloge z dne 14. 6. 2021.

Ker je vlagatelj vlogo z dne 14. 6. 2021 vložil prek portala eRevizija tako, da je z njo seznanil tudi naročnika, 16. 6. 2021, ne pa že z vložitvijo vloge z dne 14. 6. 2021 prek portala eRevizija 15. 6. 2021, je rok treh delovnih dni, v katerem bi se lahko naročnik izjasnil o vlogi z dne 14. 6. 2021, upoštevajoč pravila o štetju roka iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, iztekel 21. 6. 2021. Naročnik se v tem roku ni izrekel, saj se je o vlogi z dne 14. 6. 2021 izrekel šele z vlogo št. 845080105-042-20/17 z dne 1. 7. 2021, ki jo je vložil 1. 7. 2021 prek portala eRevizija, ko je Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo, na katero ga je pozvala z dopisom št. 018-077/2021-21 z dne 28. 6. 2021. Iz navedenega je razvidno, da se naročnik ni pravočasno izjasnil o vlogi z dne 14. 6. 2021, zato Državna revizijska komisija pri reševanju zadeve ni upoštevala naročnikovih navedb iz vloge št. 845080105-042-20/17 z dne 1. 7. 2021, ki se nanašajo na vlagateljeve navedbe iz vloge z dne 14. 6. 2021.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila blaga (točka II.1.3 obvestila o javnem naročilu) po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu), ki ga je razdelil v dva sklopa (točka II.2 obvestila o javnem naročilu), do 5. 2. 2021 do 10. ure, ki je bil določen kot rok za prejem ponudb (točka IV.2.2 obvestila o javnem naročilu in dokument »Povabilo k oddaji ponudb«), za sklop 1 prejel dve ponudbi (med njimi vlagateljevo ponudbo) ter ju pregledal in ocenil, pri čemer je izbral ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, ki je potekal 20. 4. 2021 (gl. dokument »Zapisnik o opravljenem vpogledu« št. 845080105-042-20-/12 z dne 20. 4. 2021), vložil zahtevek za revizijo in navedel, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, da naročnik ni pripravil obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 skladno z 90. členom ZJN-3 in da ponudba izbranega ponudnika ni skladna s tehničnimi specifikacijami, čemur sta izbrani ponudnik in naročnik nasprotovala. Po tem, ko je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-077/2021-15 z dne 7. 6. 2021 ugotovila, da naročnik ni kršil 90. člena ZJN-3 zaradi priprave obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1, je pa vlagatelju kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, zaradi česar je vlagatelju dovolila vpogled še v del ponudbe izbranega ponudnika, je naročnik vlagatelju 9. 6. 2021 omogočil vpogled še v del ponudbe izbranega ponudnika (gl. dokument »Zapisnik o opravljenem vpogledu« št. 845080105-042-20/16 z dne 9. 6. 2021). Vlagatelj je nato z vlogo z dne 14. 6. 2021 dopolnil zahtevek za revizijo in uveljavljal, da ponudba izbranega ponudnika ni skladna s tehničnimi specifikacijami tudi še v drugih delih, kot je tisti, na katerega se je skliceval v zahtevku za revizijo. Vlagatelj v vlogi z dne 14. 6. 2021 ni navedel, da bi mu naročnik po omogočitvi vpogleda 9. 6. 2021 še nadalje kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo. Iz navedenega tako izhaja, da mora Državna revizijska komisija odločiti le še o tistem delu (dopolnjenega) zahtevka za revizijo, ki obsega vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil ZJN-3, ker je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav naj ne bi bila skladna s tehničnimi specifikacijami.

Naročnik mora pri izvajanju javnega naročanja upoštevati temeljna načela (gl. v tem smislu prvi odstavek 3. člena ZJN-3), med drugim načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

»Dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« skladno z 9. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim ali periodičnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti ter vključno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

»Dopustna ponudba« je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Po izteku roka za prejem ponudb naročnik skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga (druga poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3) in se skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer naročnik za njihovo določitev upošteva zlasti posamezne odstavke iz 68. člena ZJN-3. V 23. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je določeno, kaj pomenijo tehnične specifikacije, in sicer v primeru javnih naročil gradenj v podtočki a, v primeru javnih naročil blaga ali storitev pa v podtočki b.

Javno naročilo blaga skladno s 4. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje. Javno naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela.

Skladno z alineo b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda (ali storitve), kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti blaga (druga poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3). Naročnik z njimi torej opiše predmet javnega naročila.

Dokazovanje izpolnjevanja tehničnih specifikacij je izrecno urejeno že v 68. členu ZJN-3 (gl. v tem smislu sedmi in deveti odstavek), pa tudi v 69. in 70. členu ZJN-3. Pri tem je v sedmem in devetem odstavku 68. člena ZJN-3 tudi izrecno navedeno, da ponudnik že v svoji ponudbi dokazuje določena dejstva, ki so vezana na izpolnjevanje tehničnih specifikacij. V nekaterih primerih ponudniki dokazujejo določena dejstva, ki so vezana na izpolnjevanje tehničnih specifikacij, že v ponudbi, ker je tako treba tolmačiti šesti odstavek 68. člena ZJN-3 (gl. v tem smislu sklepa št. 018-139/2019-4 z dne 5. 9. 2019 in 018-139/2019-16 z dne 15. 11. 2019, ki se sklicujeta na tolmačenje iz sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi VAR Srl, Azienda Trasporti Milanesi SpA (ATM) proti Iveco Orecchia SpA, C-14/17 z dne 12. 7. 2018, ECLI:EU:C:2018:568). Sodišče Evropske unije je namreč v 11. točki obrazložitve sodbe v zadevi VAR Srl, Azienda Trasporti Milanesi SpA (ATM) proti Iveco Orecchia SpA, C-14/17 z dne 12. 7. 2018, ECLI:EU:C:2018:568 navedlo, da »[…] mora naročnik, kadar uporabi možnost iz člena 34(8), drugi stavek, [Direktive 2004/17], od ponudnika, ki želi izkoristiti možnost, da ponudi proizvode, ki so enakovredni tistim, ki so opredeljeni s sklicevanjem na neko znamko, vir ali določeno izdelavo, zahtevati, da že v svoji ponudbi predloži dokaz o enakovrednosti zadevnih proizvodov«, kar bi po analogiji položajev pomenilo, da se to nanaša na ureditev iz druge in tretje povedi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 (gl. v tem smislu sklepa št. 018-139/2019-4 z dne 5. 9. 2019 in 018-139/2019-16 z dne 15. 11. 2019).

Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji iz točk a (tj. ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3) in b (tj. ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena).

Iz točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3 je razvidno, da vsebuje besedilo, ki je deloma enako kot besedilo iz opisa dopustne ponudbe iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Tehnične specifikacije so kot eden izmed dokumentov v zvezi z oddajo javna naročila (gl. 9. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3) del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. v tem smislu prvo poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3), zato je iz točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3 in 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 mogoče razbrati, da obe podlagi sporočata, da naročnik pri izbiri ponudbe upošteva, da je ta skladna z zahtevami, ki jih je določil, pri čemer mora tudi upoštevati, da je te zahteve določil pred potekom roka za prejem ponudb (gl. v tem smislu vsaj še 6. člen ZJN-3 in prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3).

Vlagatelj je torej z navedbami o tehničnih specifikacijah in njihovem dokazovanju po vsebini uveljavljal, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna v vsebini, ki jo določa 29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zato tudi ni izpolnjen pogoj iz točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3, da naročnik izbranemu ponudniku odda javno naročilo za sklop 1.

Vlagatelj je v vlogi z dne 14. 6. 2021 predlagal (str. 2), da Državna revizijska komisija pozove izbranega ponudnika, da predloži »konkretno podporno (tehnično) dokumentacijo« v zvezi z izpolnjevanjem zahteve za varno ustavljanje sistema ob izgubi napajanja. Vlagatelj je torej predlagal, da Državna revizijska komisija izvede dokaz v smislu pojma iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN s tem, da zahteva še določeno dokumentacijo od izbranega ponudnika (gl. tudi vlogo z dne 14. 6. 2021, str. 3). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predlog za izvedbo tega dokaza treba razumeti v dveh kontekstih:
• prvi kontekst:
S tem, ko je vlagatelj navedel, da naj izbrani ponudnik izpolnjevanje sporne zahteve (tehnične specifikacije) »tudi dokaže s konkretno podporno (tehnično) dokumentacijo, in ne samo in zgolj z lastno izjavo«, je vlagatelj po vsebini kot sporno izpostavil dokazovanje v ponudbi in torej med postopkom oddaje javnega naročila. Kot bo Državna revizijska komisija pojasnila v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, je treba pri ugotavljanju kršitve, ki naj bi jo storil naročnik v postopku oddaje javnega naročila, izhajati iz tega, kaj je naročnik glede na 68., 69. in 70. člen ZJN-3 določil pred potekom roka za prejem ponudb v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v zvezi z dokazovanjem tehničnih specifikacij, upoštevati pa je tudi treba, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb že zaradi upoštevanja temeljnih načel transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) ter omejitve iz prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Kar pomeni, da naročnik ne more (šele) po poteku roka za prejem ponudb za namen ugotavljanja, ali je ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, določati še nadaljnjih dokazil, ki jih ni zahteval že pred potekom roka za prejem ponudb. Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku (druga alinea 2. člena ZPVPJN) upoštevajoč dejstva, ki jih je navedel vlagatelj (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), glede na dokazila, ki jih je izbrani ponudnik predložil v postopku oddaje javnega naročila, ugotavljala, ali je naročnik kršil ZJN-3, ko je pri ugotavljanju dopustnosti ponudbe (izbranega ponudnika) v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 kot zadostna upošteval le dokazila, ki jih je izbrani ponudnik predložil v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenega je razvidno, da vlagateljev dokazni predlog v prvem kontekstu po vsebini v resnici predstavlja očitek o kršitvi v zvezi z dokazovanjem tehnične specifikacije med postopkom oddaje javnega naročila in kot tak predlagani dokaz ni primeren za ugotavljanje izpostavljene kršitve, zato ga Državna revizijska komisija pri ugotavljanju izpostavljene kršitve ni izvedla.
• drugi kontekst:
Iz tega, ko je vlagatelj navajal razloge, zakaj predmet, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ne izpolnjuje sporne zahteve (tehnične specifikacije), kar bi dokazoval z izvedbo tega dokaznega predloga, je razvidno, da je ta dokazni predlog namenjen tudi dokazovanju med postopkom pravnega varstva po ZPVPJN (ne pa dokazovanju med postopkom oddaje javnega naročila). Ko vlagateljevega dokaznega predloga ni treba razumeti, da je vlagatelj uveljavljal, da bi moral izbrani ponudnik že v postopku oddaje javnega naročila predložiti drugo dokumentacijo in ne le lastne izjave, temveč je treba ta dokazni predlog razumeti kot dokazilo za dejstva (o neskladnosti ponujenega predmeta s tehnično specifikacijo), ki so obvezna sestavina zahtevka za revizijo iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, je treba pred morebitno izvedbo predlaganega dokaza še ugotoviti, ali je vlagatelj v postopku pravnega varstva uveljavljal pravno relevantna dejstva, pri čemer je treba upoštevati, da je vlagatelj tisti, ki mora dokazati dejstva, ki jih je zatrjeval, preden bi se obramba prevesila na stran naročnika. O tem se bo Državna revizijska komisija v obsegu, ki je potreben za rešitev zadeve, opredelila v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je vsebinsko enako, kot je navedla pri obravnavi prejšnjega dokaznega predloga v prvem kontekstu, ravnala z vlagateljevim dokaznim predlogom (gl. vlogo z dne 14. 6. 2021, str. 3), da se izvede dokaz »tehnična dokumentacija izbranega ponudnika za navedbo v izjavi "dosega višina vozička zaslonom do 210 cm oziroma da je možnost nastavitve po višini tudi s 180 na 210 cm"«, in je zato ta dokazni predlog zavrnila. Državna revizijska komisija je namreč v revizijskem postopku (druga alinea 2. člena ZPVPJN) upoštevajoč dejstva, ki jih je navedel vlagatelj (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), glede na dokazila, ki jih je izbrani ponudnik predložil v postopku oddaje javnega naročila, ugotavljala, ali je naročnik kršil ZJN-3, ko je pri ugotavljanju dopustnosti ponudbe (izbranega ponudnika) v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 kot zadostna upošteval le dokazila, ki jih je izbrani ponudnik predložil v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija tega vlagateljevega dokaznega predloga – drugače kot pri izpolnjevanju zahteve za varno ustavljanje sistema ob izgubi napajanja – ni mogla razumeti kot načina dokazovanja dejstev, ki jih je vlagatelj uveljavljal v postopku pravnega varstva, saj je treba upoštevati, da vlagatelj dejstev v zvezi z doseganjem višine zaslona oziroma nastavitvami niti ni navedel. Vlagatelj je namreč navedel (vloga z dne 14. 6. 2021, str. 3), da »izbrani ponudnik ni dokazal z ustrezno tehnično dokumentacijo, da "dosega višina vozička zaslonom do 210 cm oziroma da je možnost nastavitve po višini tudi s 180 na 210 cm"«, saj »zgolj izjava o tehničnih zmožnostih opreme ne more biti zadosten "dokaz" za izpolnjevanje tehničnih zahtev opreme«. Iz citiranih vlagateljevih navedb je razvidno, da je vlagatelj problematiziral le vrsto dokazila.

Vlagatelj je v vlogi z dne 14. 6. 2021 predlagal tudi »postavitev izvedenca medicinske stroke (ORL) in po potrebi druge stroke« in torej predlagal, da Državna revizijska komisija izvede dokaz v smislu pojma iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN s tem, da imenuje izvedenca, čemur pa ni sledila in je tudi ta dokazni predlog zavrnila. Neodvisno od tega, da vlagatelj ni navedel, katera dejstva naj bi se ugotavljalo ali razjasnjevalo z izvedbo predlaganega dokaza, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je treba pri ugotavljanju kršitve, ki naj bi jo storil naročnik, izhajati iz tega, katere tehnične specifikacije je naročnik določil pred potekom roka za prejem ponudb in kako je ugotavljal, ali jih ponudba izbranega ponudnika tudi izpolnjuje. Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku (druga alinea 2. člena ZPVPJN) glede na dejstva, ki jih je navedel vlagatelj (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), ugotovila, kako je vlagatelj zamejil dejanski okvir spora. Izhajajoč iz te zamejitve je mogoče ugotavljati, ali je naročnik kršil ZJN-3, ko je pri ugotavljanju dopustnosti ponudbe (izbranega ponudnika) v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 štel, da ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija v zvezi z izvajanjem dokazov le še dodaja, da z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajoče trditvene podlage (v tem smislu prim. Ustavno sodišče RS, sklep št. Up-1698/08 z dne 26. 11. 2009, SI:USRS:2009:Up.1698.08, točka 8). Državna revizijska komisija tako opozarja, da je imel vlagatelj na podlagi sklepa št. 018-077/2021-15 z dne 7. 6. 2021 možnost dopolniti zahtevek za revizijo z navedbo dejstev, ki jih še ni navedel, ker mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo. Navedeno pomeni, da je imel vlagatelj na podlagi sklepa št. 018-077/2021-15 z dne 7. 6. 2021 možnost dopolniti trditveno podlago iz zahtevka za revizijo. Če vlagatelj trditvene podlage iz zahtevka za revizijo kljub vlogi z dne 14. 6. 2021 ni dopolnil in torej nekega relevantnega dejstva, ki se nanaša na tehnične značilnosti predmeta, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ni navedel ne v zahtevku za revizijo (zaradi zahteve iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN) ne v vlogi z dne 14. 6. 2021 (zaradi možnosti iz druge povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN), vlagatelj takega relevantnega dejstva ne bi mogel navesti šele naknadno po izvedbi dokazov. Morebitno vlagateljevo stališče, da bi ga morala bodisi naročnik bodisi Državna revizijska komisija pozvati, da navede potrebna dejstva, ne bi bilo utemeljeno, saj se pozivanje na dopolnitev zahtevka za revizijo na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki zavezuje naročnika, in na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki zavezuje Državno revizijsko komisijo, nanaša na obvezne sestavine zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, dejstva pa so obvezna sestavina iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija – tako kot v sklepu št. 018-077/2021-15 z dne 7. 6. 2021 – pojasnjuje, da se z ZPVPJN ureja pravno varstvo ponudnikov in kandidatov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil (prva alinea prvega odstavka 1. člena ZPVPJN), ne pa pravila o postopku javnega naročanja, saj to ureja ZJN-3 (prvi odstavek 1. člena ZJN-3). Iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, ki ureja naročnikova pooblastila pri (vsebinskem, meritornem) odločanju o zahtevku za revizijo, ter prvega in drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, ki ureja pooblastila Državne revizijske komisije pri (vsebinskem, meritornem) odločanju o zahtevku za revizijo, izhaja, da se pri (vsebinskem, meritornem) odločanju o zahtevku za revizijo ne odloča o sprejemu nove odločitve o oddaji javnega naročila, temveč se odloča o tem, ali je obstoječa odločitev skladna z ZJN-3. Ne ZPVPJN ne ZJN-3 tudi ne dajeta pravne podlage Državni revizijski komisiji, da bi namesto naročnika odločala o oddaji javnega naročila. Naročnik je tisti subjekt, ki se v postopku oddaje javnega naročila odloči, ali bo javno naročilo oddal ali ne (prim. z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-169/00-33 z dne 14. 11. 2002, ECLI:SI:USRS:2000:U.I.169.00, točka 11), pri čemer se o tem odloči na podlagi ZJN-3 in ne ZPVPJN. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev »primarni« predlog, da se zahtevku za revizijo ugodi in spremeni odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1 tako, da se javno naročilo odda vlagatelju, obravnavala kot predlog, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021, kar je predlog, ki ga je vlagatelj podal že »podredno«, in sicer v prvem delu. Državna revizijska komisija k navedenemu dodaja, da je vlagatelj v vlogi z dne 14. 6. 2021 predlagal le še razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 in je torej sam predlagal posledico, ki je mogoča po ZPVPJN.

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki med drugim vsebuje:
- poglavje »Splošna navodila ponudnikom« (str. 2–6), ki vključuje tudi:
• točko 1.1 Navodila za izpolnjevanje ponudbene dokumentacije (str. 2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Ponudnik mora skladno z navodili iz vsakega posameznega obrazca Ponudbene dokumentacije (kakor se ta nahaja v zavihku "Drugi dokumenti" v sistemu e-JN) in skladno s to točko Splošnih navodil ponudnikom izpolniti Ponudbeno dokumentacijo in jo v okviru oddaje ponudbe dostaviti naročniku preko sistema e-JN.
V primeru, da ponudnik ne pošlje naročniku izpolnjene Ponudbene dokumentacije, in sicer kako je to opredeljeno v prejšnjem odstavku, bo naročnik takšno ponudbo izločil kot nedopustno«,
• točko 4 Priprava ponudb (str. 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»[…; o sklopih, opomba Državne revizijske komisije]
Ponudba mora vsebovati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane listine, izjave, tehnično dokumentacijo, prospekti material, ipd, ter izpolnjene obrazce.
[…; o predračunu, opomba Državne revizijske komisije]
Pozivi za dopolnitev/pojasnilo oziroma spremembo ponudbe naročnik ustvari in posreduje ponudniku v sistemu e-JN. Ponudnik dopolnitev/pojasnilo oziroma spremembo ponudbene dokumentacije posreduje v sistem e-JN do zahtevanega roka, ki ga določi naročnik«,
- poglavje »Dodatek k navodilom ponudnikom« (str. 6–8), ki vključuje tudi:
• točko 4 (str. 6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Jezik ponudbe: slovenski, naročnik dovoljuje predložitev katalogov in prospektnega materiala v angleškem jeziku; ob primopredaji navodila za uporabo v slovenskem jeziku«,
• točko 10 (str. 7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Naročnik bo ocenjeval in primerjal po merilih samo tiste ponudbe, za katere bo v postopku pregleda ugotovljeno, da so dopustne.
Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo uporabljena naslednja merila:
[…] najnižja končna ponudbena vrednost […]«,
- poglavje »Splošne in strokovne zahteve naročnika« (str. 10–15), ki vključuje tudi:
• točko 9 podpoglavja »Splošne zahteve za opremo in vzdrževanje« (str. 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Ponudnik mora v svojo ponudbo priložiti podroben opis vsebine oziroma predmeta ponudbe – opis iz katerega mora biti jasno in nedvoumno razvidno, da ponujeno blago izpolnjuje vse strokovne zahteve naročnika in mora vsebovati:
a. natančen opis predmeta ponudbe – ponujene opreme v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika – ponudnik poda podroben opis strokovno tehničnih zmogljivosti (lastnosti) ponujenega blaga, ki ga nudi v svoji ponudbi v enakem vrstnem redu kot so opredeljene strokovne zahteve naročnika. Pri vsaki strokovni zahtevi mora biti obvezno navedena stran v ponudbi oziroma prospektu/ katalogu, iz katere je jasno razvidno izpolnjevanje naročnikovega pogoja«,
• opozorilo (odebeljeno in uokvirjeno besedilo) na koncu podpoglavja »Splošne zahteve za opremo in vzdrževanje« (str. 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»OPOZORILO: V kolikor tekom strokovnega pregleda in ocenjevanja ponudb iz ponudbe (opisa, priložene dokumentacije, tehničnih specifikacij, prospektnega materiala…) ne bo jasno in nedvoumno razvidno izpolnjevanje opredeljenih strokovnih zahtev, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije, bo ponudnik v roku največ 14 delovnih dni od prejema pisne zahteve naročnika, brezplačno dostavili brezplačen vzorec ponujene opreme v testiranje. Na osnovi ,testiranja, se bo naročnik prepričal, da ponujena oprema izpolnjuje opredeljene strokovne zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije«,
• podpoglavje »Strokovne zahteve« za sklop 1 (endoskopski stolp) (str. 11–13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ki vključuje tehnične specifikacije v smislu druge povedi iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 v povezavi s podtočko b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, naštete pod posameznimi naslovi.

Naročnik je pripravil tudi obrazec predračuna (priponka »845080105-042-20_001« v formatu .xlsx). Za sklop 1 je treba upoštevati vrstici 4 (ki se nanaša na »NAKUP ENDOSKOPSKEGA STOLPA«) in 5 (ki se nanaša na »PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE ENDOSKOPSKEGA STOLPA«), pri čemer ponudniki izpolnijo razdelke iz stolpcev »Proizvajalec«, »Kat. ali Del. šif.« in »Cena na EM brez DDV«.

Naročnik je v zvezi s sklopom 1 na portalu javnih naročil dal tudi dodatne informacije, ki so postale del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Izbrani ponudnik je glede na zahtevo iz točke I.3 obvestila o javnem naročilu in dokumenta »Povabilo k oddaji ponudb« predložil ponudbo za sklop 1 v sistemu e-JN, pri čemer je med drugim predložil:
- predračun v formatu .xslx (priponka »845080105-042-20_001«), ne da bi izpolnil razdelka iz vrstice 4 stolpcev »Proizvajalec« in »Kat. ali Del. šif.«,
- ponudbo št. 21-010-000046 z dne 4. 2. 2021 v formatu .pdf, ki ga je pripravil samostojno brez predloge, vsebuje pa specifikacijo ponujenega blaga in storitev,
- priponko »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf, ki na prvih treh straneh vključuje podatke iz podpoglavja »Strokovne zahteve« za sklop 1 poglavja »Splošne in strokovne zahteve naročnika« (str. 10–15 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in napotila, v katerih dokumentih in na kateri strani priponke se nahajajo specifikacije ponujenega blaga.

Državna revizijska komisija je vpogledala v priponko »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik v tabeli na prvih treh straneh navedel strani priponke, na katerih je mogoče najti, da ponujeno blago izpolnjuje tehnične specifikacije, kot jih je naročnik določil v podpoglavju »Strokovne zahteve« za sklop 1 poglavja »Splošne in strokovne zahteve naročnika« (str. 10–15 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), za pet izmed njih pa se sklicuje na izjavo. Te izjave so vključene na konec priponke (str. 42–45). Državna revizijska komisija ugotavlja, da se str. 34–38, na katere se je skliceval vlagatelj, nanašajo na strani 37–41 priponke.

Naročnik je med pregledom in ocenjevanjem ponudb izbranemu ponudniku poslal dopis št. 845080102-042-20/4 z dne 25. 3. 2021 s pozivom, da prek sistema e-JN do 26. 3. 2021 do 12. ure dopolni ponudbo, sicer »bo vaša ponudba obravnavana kot nedopustna«. Naročnik je v tem dopisu naštel zahteve v dveh alineah.

Izbrani ponudnik je na dopis št. 845080102-042-20/4 z dne 25. 3. 2021 odgovoril z dopisom z dne 26. 3. 2021, o čemer je sistem e-JN naročnika obvestil 26. 3. 2021 ob 11.14. Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil dopis z dne 26. 3. 2021, kar pomeni, da je seznanjen z njegovo vsebino.

Iz dokumentacije, ki jo je posredoval naročnik na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, je razvidno, da je član strokovne komisije, ki je bila imenovana s sklepom št. 845080105-042-20 z dne 16. 4. 2020, predsednici strokovne komisije 6. 4. 2021 poslal elektronsko sporočilo s stališčem o odgovorih izbranega ponudnika iz dopisa z dne 26. 3. 2021. Naročnik je to elektronsko sporočilo zavedel pod številko 845080105-042-20/9.

Strokovna komisija se je pri pripravi dokumenta »Končno poročilo komisije - poročilo« št. 845080105-042-20/11 z dne 9. 4. 2021 oprla tudi na elektronsko sporočilo z dne 6. 4. 2021, ki je tudi priloga k temu dokumentu.

Vlagatelj je tako v zahtevku za revizijo kot v vlogi z dne 14. 6. 2021 navedel, da naročnik ne bi smel šteti, da je izbrani ponudnik ponudil predmet, ki izpolnjuje tehnične specifikacije za »2D/3D full HD video procesor z integriranim LED izvorom svetlobe - vse v enem ali ločeni sistemi z zahtevanimi tehničnimi značilnostmi« glede zahteve »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen), barven«, saj izbrani ponudnik ponuja LED izvor svetlobe, ki ima uporabniški vmesnik na dotik, vendar ne ponuja video procesorja, ki ima uporabniški vmesnik na dotik. Vlagatelj je v vlogi z dne 14. 6. 2021 še navedel, da iz dokumentacije, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni razvidno, da je uporabniški vmesnik barven.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je izbrani ponudnik v priponki »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf navedel, da tehnične specifikacije za »2D/3D full HD video procesor z integriranim LED izvorom svetlobe - vse v enem ali ločeni sistemi z zahtevanimi tehničnimi značilnostmi« glede zahteve »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen), barven« izhajajo s strani, ki sta oštevilčeni z 12 in 13 (kar sta str. 15 in 16 priponke), glede vseh zahtev za »2D/3D full HD video procesor z integriranim LED izvorom svetlobe - vse v enem ali ločeni sistemi z zahtevanimi tehničnimi značilnostmi« pa s strani, ki so oštevilčene z 12–21, 23, 30 in 34 (tu glede podprtih formatov za shranjevanje slik in prostora za shranjevanje fotografij), ter izjave (o zahtevi za možnost nastavitve menija v slovenskem jeziku).

Državna revizijska komisija opozarja, da je s sklepom št. 018-077/2021-15 z dne 7. 6. 2021 ugotovila kršitev vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo, vendar se je ugotovitev te kršitve nanašala le na del ponudbe izbranega ponudnika, in sicer se je ta nanašala le na nekatere podatke s strani 37–45 priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf in torej na strani, ki so v tej priponki oštevilčene s 34–38, in izjave, pri čemer je le v tem obsegu vlagatelju tudi omogočila vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija tako ni ugotovila, da bi naročnik kršil vlagatelju pravico do vpogleda v dokumentacijo tudi glede strani, ki sta v priponki »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf oštevilčeni z 12 in 13 oziroma 12–21, 23 in 30, saj tega vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ni uveljavljal.

Državna revizijska komisija je skladno z drugo povedjo iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN vlagatelju tudi omogočila, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. Vendar to ne pomeni, da lahko vlagatelj v vlogi z dne 14. 6. 2021 navede kršitve in dejstva, ki niso povezani z ugotovitvijo kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo. To jasno izhaja že iz pogoja »če vlagatelj dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje« iz prve povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN. Vlagatelj mora namreč kršitve in dejstva, ki niso odvisna od ugotovitve kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo, navesti že v zahtevku za revizijo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), izjemo pa predstavlja možnost iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, skladno s katero se vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj je v vlogi z dne 14. 6. 2021 navedel tudi kršitev in dejstva, ki se nanašajo na zahtevo »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen), barven«, pri čemer je Državna revizijska komisija upoštevala, da je vlagatelj v zvezi z zahtevo »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)« navedel le dejstva, v zvezi z zahtevo »barven« pa poleg dejstev še kršitev (tj. da je naročnik napačno ugotovil, da je izpolnjena zahteva »barven«). Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-077/2021-15 z dne 7. 6. 2021 ni ugotovila kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo tudi v zvezi z zahtevo »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen), barven«, zato vlagatelj kršitve in dejstev v zvezi s to zahtevo glede na možnosti iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN praviloma ne bil upravičen navajati zaradi ugotovitve kršitve vpogleda v dokumentacijo. Vendar je Državna revizijska komisija to izhodišče preizkusila še glede na nekatere specifične okoliščine v konkretni zadevi. Izjava, na katero se je skliceval izbrani ponudnik v priponki »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf, se je za »2D/3D full HD video procesor z integriranim LED izvorom svetlobe - vse v enem ali ločeni sistemi z zahtevanimi tehničnimi značilnostmi« namreč nanašala na zahtevo »Možnost nastavitve menija v slovenskem jeziku. Ponudba se šteje za enakovredno, če ponudnik zagotovi meni v slovenskem jeziku v smiselnem obdobju 6 mesecev po predaji opreme«, kot je bila spremenjena z odgovorom št. 3, ki je bil objavljen 19. 1. 2021 ob 8.27 na portalu javnih naročil, v zahtevo »video procesor z integriranim LED izvorom svetlobe mora omogočati nastavitve menija v slovenskem jeziku«, nato pa še spremenjena (dopolnjena) z odgovorom št. 15, ki je bil objavljen 29. 1. 2021 ob 10.19 na portalu javnih naročil, v zahtevo »Meni je lahko slovenski ali angleški. Navodila za uporabo morajo biti v slovenskem jeziku.« Zahteva »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)« napotuje na to, da predmet mora imeti zaslon, zahtevi »video procesor z integriranim LED izvorom svetlobe mora omogočati nastavitve menija v slovenskem jeziku« in »Meni je lahko slovenski ali angleški« pa sta odvisni od tega, ali ima predmet zaslon. Nastavljanje menija v določenem (tu slovenskem ali angleškem) jeziku je mogoče pri tehnični rešitvi predmeta, ki ima zaslon. Ker se je vlagatelj že v zahtevku za revizijo skliceval, da bi moral izbrani ponudnik glede na predmet, ki ga je ponudil, ponuditi dva uporabniška vmesnika na dotik, pri čemer je navedbe dokazoval s sklicevanjem tudi na dokazilo, ki se v priponki »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf nahaja na strani, ki jo je izbrani ponudnik oštevilčil s 14, in torej ni ena izmed tistih, na kateri se je skliceval izbrani ponudnik na začetku te priponke (tj. 12 in 13), je Državna revizijska komisija štela, da so si te zahteve medsebojno soodvisne in je pri obravnavi zahtevka za revizijo upoštevala vlogo z dne 14. 6. 2021 v delu, v katerem je vlagatelj navedel dejstva v zvezi z zahtevo »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)«. Ni namreč mogoče izključiti, da bi vlagatelj lahko na podlagi vpogleda v izjavo o nastavitvi menija v zahtevanem jeziku ugotovil kaj, kar bi mu lahko bilo relevantno za vložitev zahtevka za revizijo glede na to, kako je uveljavljal, da bi moral naročnik šteti, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)«. To, da vlagatelj v vlogi z dne 14. 6. 2021 ni nič navedel z izjavo o nastavitvi menija v določenem jeziku, na to stališče ne more vplivati, saj se vlagatelj samostojno odloča, ali naj navede kršitve in dejstva. Državna revizijska komisija pa ni mogla upoštevati vloge z dne 14. 6. 2021 v delu, v katerem je vlagatelj navedel kršitev in dejstva v zvezi z zahtevo »barven«, saj nastavljanje menija v določenem jeziku in barva nista v ničemer medsebojno soodvisni. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagatelj kršitve in dejstev, ki se nanašajo na zahtevo »barven«, glede na možnosti iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN ni upravičen navajati zaradi ugotovitve kršitve vpogleda v dokumentacijo, saj Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-077/2021-15 z dne 7. 6. 2021 ni ugotovila te kršitve tudi v zvezi s to zahtevo ali s kakšno zahtevo, ki bi bila z njo soodvisna. Državna revizijska komisija poleg tega tudi ugotavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 14. 6. 2021 ne more uspešno uveljavljati kršitve in dejstev, ki se nanašajo na zahtevo »barven«, niti v smislu možnosti iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija namreč ne more zanemariti tega, da je vlagatelj kršitev in dejstva, ki se nanašajo na zahtevo »barven«, v vlogi z dne 14. 6. 2021 navedel več kot tri delovne dneve po seznanitvi s sklepom št. 845080105-042-20/16 z dne 14. 5. 2021, saj ga je naročnik vložil na portalu eRevizija že 20. 5. 2021. Državna revizijska komisija zato ni imela podlage v ZPVPJN, da upošteva vlogo z dne 14. 6. 2021 tudi v delu, v katerem je vlagatelj navedel kršitev in dejstva, ki se nanašajo na zahtevo »barven«, in tako ni mogla ugotavljati, ali bi moral naročnik med pregledom in ocenjevanjem ponudb ugotoviti, da je izbrani ponudnik ponudil »2D/3D full HD video procesor z integriranim LED izvorom svetlobe, pri katerem uporabniški vmesnik ni barven. Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagateljevega dokaznega predloga iz vloge z dne 14. 6. 2021 za »postavitev izvedenca medicinske stroke (ORL) in po potrebi druge stroke«, če naj bi se z njim ugotavljalo ali razjasnjevalo dejstva o zahtevi »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen), barven«, poleg že podanih razlogov, zakaj ga ni izvedla, glede na ugotovitve v zvezi s kršitvijo in dejstvi, ki se nanašajo na zahtevo »barven«, ne bi mogla izvesti niti zato, ker ga vlagatelj ne bi mogel uspešno predlagati zaradi možnosti iz druge povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, saj ni izpolnjen pogoj iz prve povedi iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN (enako kot je to Državna revizijska komisija ugotovila za kršitev in dejstva, ki se nanašajo na zahtevo »barven«), niti ta dokazni predlog ne bi bil pravočasen glede na prvo poved iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN. Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija pri ugotavljanju, ali je naročnik kršil ZJN-3 pri ugotavljanju izpolnjevanja zahteve »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen), barven«, upoštevala le vsebino iz zahtevka za revizijo in deloma iz vloge z dne 14. 6. 2021.

Državna revizijska komisija tudi opozarja, da se predstavljeni zaključki ne morejo v ničemer razlikovati, čeprav je vlagatelju omogočila vpogled v priponko »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf na stran, ki je oštevilčena s 34, in se je na to stran skliceval tudi izbrani ponudnik pri dokazovanju ene izmed zahtev za »2D/3D full HD video procesor z integriranim LED izvorom svetlobe - vse v enem ali ločeni sistemi z zahtevanimi tehničnimi značilnostmi«. Izbrani ponudnik je namreč v priponki »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf napotil na stran, ki jo je oštevilčil s 34, zaradi zahtev, ki se nanašajo na podprte formate za shranjevanje slik in prostor za shranjevanje fotografij, kar ni v soodvisnosti z zahtevo »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen), barven«.

Državna revizijska komisija pa tudi opozarja, da tudi strožji pristop pri obravnavi vloge z dne 14. 6. 2021 v delu, ki se nanaša na dejstva v zvezi z zahtevo »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)«, skladno s katerim dejstev iz te vloge ne bi upoštevala pri obravnavi zahtevka za revizijo, če kriterij soodvisnosti ni ali ne more biti relevanten, ne bi vplival na sprejeto odločitev o zahtevku za revizijo (glede kršitve v zvezi z izbiro ponudbe za sklop 1), saj bi tudi na podlagi dejstev v zvezi z zahtevo »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)«, ki jih je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo, odločila enako.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahteva »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen), barven« prva izmed 20 zahtev (kot so opisane v posameznih razdelkih) za predmet »2D/3D full HD video procesor z integriranim LED izvorom svetlobe - vse v enem ali ločeni sistemi z zahtevanimi tehničnimi značilnostmi«. Naročnik je kot 17. zahtevo določil zahtevo »Ponudnik lahko ponudi enoti (videoprocesor in izvor svetlobe) ločeno«. Iz te 17. zahteve je razvidno, da je naročnik ubesedil del opisa predmeta »2D/3D full HD video procesor z integriranim LED izvorom svetlobe - vse v enem ali ločeni sistemi z zahtevanimi tehničnimi značilnostmi«. Podobno je mogoče razbrati iz 12. zahteve: »Integriran LED izvor svetlobe. Ponudnik lahko v ponudbo vključi tudi ločene enote.« Čeprav je iz opisa predmeta ter 12. in 17. zahteve razvidno, da je naročnik uporabil dva različna pojma, saj je pri opisu predmeta navedel pojem »ločeni sistemi«, pri 12. in 17. zahtevi pa se ta ločenost veže na »enote«, iz teh pojmov ni mogoče razbrati, da bi se za namen reševanja zahtevka za revizijo v vsebinskem smislu bistveno razlikovali.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu št. 845080105-042-20/16 z dne 14. 5. 2021 (str. 14) potrdil, da je izbrani ponudnik ponudil rešitev, ki ni »vse v enem«, temveč je sestavljena iz LED izvora svetlobe in video procesorja, pri čemer je navedel, da je izbrani ponudnik ponudil uporabniški vmesnik na dotik LED pri izvoru svetlobe in da je izbrani ponudnik s tem izpolnil tudi sporno tehnično specifikacijo. Vsebinsko enako je treba razbrati tudi iz vloge z dne 5. 5. 2021, saj je izbrani ponudnik navedel, da »iz naročnikove zahteve izhaja, da naj bo ponujeni uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen), barven, kar ponujena oprema« »izpolnjuje, saj je zahtevan en uporabniški vmesnik za upravljanje sistema in ne dva uporabniška vmesnika«. Izbrani ponudnik je pri tem sicer opozoril na odgovor št. 29, ki je bil objavljen 29. 1. 2021 ob 10.22 na portalu javnih naročil, vendar iz njega ni razvidno nič več, kot je že razvidno iz poimenovanja predmeta, saj je naročnik na
˗ vprašanje:
»[…] imamo vprašanje za SKLOP 1, "2D/3D FULL HD VIDEOPROCESOR Z INTEGRIRANIM LED IZVOROM SVETLOBE - VSE V ENEM ALI LOČENI SISTEMI Z ZAHTEVANIMI TEHNIČNIMI ZNAČILNOSTMI" pod postavko "Prikaz slike s t.i. ozkopasovno tehnologijo oziroma načinom napredne diagnostike za prepoznavo patoloških struktur". Ali razumemo pravilno, da želite način prikaza multispektralne diagnostike oz. napredne diagnostike za prepoznavo patoloških struktur tako s pomočjo procesorja kot tudi omogočanje le-tega s 3D laparoskopom ter z glavo kamere, kar je najbolj napredna tehnologija?«
˗ odgovoril:
»2D/3D full HD videoprocesor z integriranim LED izvorom svetlobe - vse v enem ali ločeni sistemi z zahtevanimi tehničnimi značilnostmi«,
kar predstavlja le prepis poimenovanja predmeta.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri opisu zahteve »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)« uporabil ednino, saj je uporabil pojem »vmesnik«, in ne dvojine, saj ni uporabil pojma »dva uporabniška vmesnika«, kot je pravilno opozoril izbrani ponudnik (vloga z dne 5. 5. 2021, str. 3). Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom (sklep št. 845080105-042-20/16 z dne 14. 5. 2021, str. 14), da je mogoče določitev alternative (kot »vse v enem« ali »ločeni sistemi«) razumeti, da je naročnik »omogočil enakovrednost«, sta si lahko alternativi »vse v enem« in »ločeni sistemi« enakovredni le, če zadostita vsem 20 zahtevam, ki jih je določil naročnik pred potekom roka za prejem ponudb, saj naročnik ni določil drugačnega določnega minimuma ali kaj drugače (prim. npr. tehnične specifikacije za voziček glede na odgovore, objavljene 19. 1. 2021 ob 8.24, 19. 1. 2021 ob 8.30, 25. 1. 2021 ob 8.14, 25. 1. 2021 ob 12.21 in 29. 1. 2021 ob 10.15 na portalu javnih naročil). Državna revizijska komisija dodaja, da je razumljivo, če je naročnik za opis rešitve »vse v enem« v zahtevi »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)« uporabil ednino in ne dvojine. Gospodarski subjekt, ki ponudi predmet z rešitvijo »vse v enem«, namreč ponudi »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)« (tudi) za video procesor, saj je video procesor pri rešitvi »vse v enem«, kot je naročnik navedel v sklepu št. 845080105-042-20/16 z dne 14. 5. 2021 (str. 14), skupaj z LED izvorom svetlobe »v enem ohišju«. Naročnik je zahtevo »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)«, pri kateri je uporabil ednino in ne dvojine, določil tudi za alternativno rešitev in torej tudi za »ločene sisteme«, pri katerih »ima oprema več enot oziroma ohišij, torej ločeno enoto izvora svetlobe in ločeno enoto nadzora nad kamero« (sklep št. 845080105-042-20/16 z dne 14. 5. 2021, str. 14). Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikovo tolmačenje (sklep št. 845080105-042-20/16 z dne 14. 5. 2021, str. 14), da v primeru »ločenih sistemov« »mora imeti oziroma omogočati vsaj ena ponujena enota upravljanje z zaslonom na dotik«, ni v skladu s 7. členom ZJN-3, če naročnik upošteva ponudbo ponudnika, ki je ponudil predmet z rešitvijo kot »ločen sistem«, pri kateri je »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)« namenjen le upravljanju LED izvora svetlobe in ne tudi video procesorja, saj naročnik s tem medsebojno primerja ponudbi, ki nista primerljivi, in neupravičeno ugodneje obravnava ponudnika takih »ločenih sistemov«. Ta ponudnik bi namreč izpolnil zahtevo »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)« blažje oziroma manj strogo, kot jo mora izpolniti ponudnik, ki ponudi predmet z rešitvijo »vse v enem«, zaradi katere ponudi »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)« (tudi) za video procesor. Naročnik bi torej zaradi tega kršil enako obravnavo ponudnikov pri pregledu in ocenjevanju ponudb (prvi odstavek 3. člena ZJN-3 v povezavi s 7. členom ZJN-3), saj bi ponudnike v opisanih okoliščinah razlikoval, ne da bi za to obstajali upravičeni razlogi.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da se je izbrani ponudnik v zvezi z zahtevo »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)« skliceval na strani, ki sta v priponki »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf oštevilčeni z 12 in 13, vpogled v dokazilo s teh strani pa pokaže, da se je izbrani ponudnik skliceval na LED izvor svetlobe in obarval nekatere tehnične značilnosti ponujenega predmeta, med drugim tudi to, da ima ta predmet »touch screen« (torej zaslon na dotik). Vendar s teh strani ni razvidna oznaka, da bi se prek zaslona na dotik ponujenega predmeta lahko upravljal tudi video procesor, ki je pri rešitvi z »ločenimi sistemi« ponujen kot ločena enota. S fotografije predmeta iz dokazila iz priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf, ki se nahaja na strani, oštevilčeni s 14, ni razviden zaslon na dotik (touch screen). Četudi bi Državna revizijska komisija sprejela navedbo izbranega ponudnika (vloga z dne 5. 5. 2021, str. 3), da »je naročnik spraševal po "sistemu" z zahtevanimi tehničnimi značilnostmi in ne po tem, da ima vsaka komponenta sistema vse zahtevane značilnosti«, to ne spremeni dejstva, da naročnika zavezuje 7. člen ZJN-3, skladno s katerim bi moral pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotavljati, ali je tako v ponudbi ponudnika, ki ponuja predmet z rešitvijo »vse v enem«, kot v ponudbi ponudnika, ki ponuja predmet z rešitvijo »ločeni sistemi«, zahteva »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)« izpolnjena (tudi) za video procesor.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik med pregledom in ocenjevanjem ponudb pri zahtevi »Uporabniški vmesnik na dotik (touch-screen)« obravnaval ponudbo izbranega ponudnika blažje oziroma manj strogo kot vlagateljevo ponudbo, s tem pa je kršil 7. člen ZJN-3 na način, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila (16.a člen ZPVPJN), saj ni imel podlage, da že ugotovi, da je ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in da je tudi izpolnjen pogoj iz točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Že ta ugotovitev tako zato zadošča, da Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodi zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021, in to odločitev tudi razveljavi.

Vlagatelj je v vlogi z dne 14. 6. 2021 (str. 2, prvi odstavek) izpostavil »zahtev[o] po zaščiti podatkov ob prekinitvi dotoka električne energije do snemalne naprave«, ki jo »izbrani ponudnik dokazuje zgolj z lastno izjavo«. Državna revizijska komisija je po vpogledu v podpoglavje »Strokovne zahteve« za sklop 1 (endoskopski stolp) (str. 11–13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in nato v ponudbo izbranega ponudnika štela, da je vlagatelj izpostavil tehnično specifikacijo »Varno ustavljanje sistema tudi ob izgubi napajanja, brez izgube predhodno posnetega gradiva«, ki se nanaša na »sistem za zajem in arhiviranje slik in videoposnetkov«, saj ni našla tehnične specifikacije, ki bi bila tekstualno enaka tisti, kot jo je navedel vlagatelj. Državna revizijska komisija je štela, da je vlagatelj izpostavil tehnično specifikacijo, kot jo je citirala Državna revizijska komisija, tudi zato, ker je vlagatelj v vlogi z dne 14. 6. 2021 (str. 2, drugi odstavek) navedel tehnično specifikacijo, ki je taka, kot jo je citirala Državna revizijska komisija, zato je tudi štela, da sta si prvi in drugi odstavek na str. 2 vloge z dne 14. 6. 2021 povezana in vlagatelj v drugem odstavku utemeljuje navedbo iz prvega odstavka. Potrditev tega zaključka utemeljujejo tudi vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo (str. 6), s katerimi je vlagatelj utemeljeval, zakaj »je ključno, da se zajeti podatki ne izgubijo tudi v izrednih primerih ter da sistem za zajem in arhiviranje deluje brezhibno«.

Državna revizijska komisija je že pri obravnavi enega izmed dokaznih predlogov ugotovila, da je vlagatelj problematiziral tako dokazila kot izpolnjevanje sporne tehnične specifikacije. Državna revizijska komisija je najprej razreševala vprašanja, povezana s predložitvijo dokazil.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (vloga z dne 14. 6. 2021, str. 2), da je izbrani ponudnik tehnično specifikacijo »Varno ustavljanje sistema tudi ob izgubi napajanja, brez izgube predhodno posnetega gradiva« pri »sistemu za zajem in arhiviranje slik in videoposnetkov« dokazoval »le« z lastno izjavo. Izbrani ponudnik je namreč v priponki »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf na str. 3 navedel, da to tehnično specifikacijo dokazuje z »izjavo«. Izbrani ponudnik je izjavo podal 4. 1. 2021 pod materialno in kazensko odgovornostjo ter jo vključil na str. 43 priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf. Izbrani ponudnik je tudi na naročnikov poziv iz dopisa št. 845080102-042-20/4 z dne 25. 3. 2021 za »pojasnilo v zvezi z varnim ustavljanjem ob izgubi napajanja« z dopisom z dne 26. 3. 2021 naročniku podal pojasnilo »le« kot lastno izjavo, da »dokumentacijski sistem AIDA omogoča varno shranjevanje predhodno posnetega gradiva, kljub nenadni izgubi napajanja«. Vendar Državna revizijska komisija le zaradi tega, ker je izbrani ponudnik dokazoval izpostavljeno tehnično specifikacijo »le« z lastno izjavo, ni mogla ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3, če je ponudbo izbranega ponudnika tudi v tem delu štel za skladno z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da vlagatelj eksplicitno ni uveljavljal, da bi moral izbrani ponudnik zaradi katere naročnikove zahteve, ki bi jo določil pred potekom roka za prejem ponudb, predložiti kakšno specifično dokazilo, izbrani ponudnik pa ga ni predložil. Le implicitno je mogoče iz vlagateljeve navedbe (vloga z dne 14. 6. 2021, str. 2), da naj izbrani ponudnik izpolnjevanje sporne zahteve (tehnične specifikacije) »tudi dokaže s konkretno podporno (tehnično) dokumentacijo, in ne samo in zgolj z lastno izjavo«, sklepati, da je vlagatelj uveljavljal, da je naročnik določil, da ponudniki v ponudbi predložijo neko konkretno določeno dokumentacijo. Za tako dokumentacijo bi bilo treba razumeti prospekte oziroma kataloge, saj se je naročnik nanje skliceval v točki 9 podpoglavja »Splošne zahteve za opremo in vzdrževanje« (str. 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Čeprav izjava izbranega ponudnika z dne 4. 1. 2021 formalno ni (oblikovana kot) prospekt ali katalog, pa je treba upoštevati, da tako prospekt kot katalog vsebujeta določene (tehnične) podatke o predmetu (proizvodu), s katerimi proizvajalec (v komercialne namene) predstavi predmet (proizvod), pri čemer tudi ni mogoče zanemariti tega, da se prospekti ali katalogi načeloma ne pripravljajo za obveščanje posameznega naročnika, temveč je njihov namen doseči obveščanje različnih subjektov ali javnosti, zato pogosto tudi ne vsebujejo vseh (tehničnih) podatkov o predmetu (proizvodu), ki bi morebiti zanimali nekega konkretnega naročnika. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil »sistem za zajem in arhiviranje slik in videoposnetkov« proizvajalca Karl Storz. Izbrani ponudnik, katerega edini družbenik je po podatkih iz ePRS – elektronskega poslovnega registra pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) proizvajalec Karl Storz, predstavlja tega proizvajalca v Sloveniji. Izjava izbranega ponudnika z dne 4. 1. 2021 torej po vsebini ne sporoča slabše, kot sporočata prospekt ali katalog, zato v vsebinskem smislu ni dokazilo s slabšim pomenom od prospekta ali kataloga. Državna revizijska komisija tako tudi ugotavlja, da čeprav izjava izbranega ponudnika z dne 4. 1. 2021 formalno ni (oblikovana kot) prospekt ali katalog, ima lastnosti teh dokazil v funkcionalnem smislu, zato naročnik s tem, ko je upošteval izjavo izbranega ponudnika z dne 4. 1. 2021 ni spreminjal dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in zato ni ravnal v nasprotju s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Ne nazadnje je tudi iz vlagateljeve ponudbe razvidno, da je tudi vlagatelj za dokazovanje nekaterih tehničnih specifikacij predložil le lastno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo (gl. priponko »Priloga h katalogu« v formatu .pdf, ki vsebuje izjavo z dne 2. 2. 2021). Naročnik torej izbranega ponudnika zaradi načina dokazovanja ni obravnaval bolj ugodno ali manj strogo kot vlagatelja. Naročnik je pri vlagatelju in izbranem ponudniku zaradi predložitve lastnih izjav ravnal skladno s 7. členom ZJN-3. Državna revizijska komisija pa ne nazadnje še opozarja, da iz točke 9 podpoglavja »Splošne zahteve za opremo in vzdrževanje« (str. 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), kjer je navedeno »Pri vsaki strokovni zahtevi mora biti obvezno navedena stran v ponudbi oziroma prospektu/ katalogu, iz katere je jasno razvidno izpolnjevanje naročnikovega pogoja«, tudi ne izhaja, da bi se naročnik omejil le na prospekt ali katalog, saj je iz navedbe »mora biti obvezno navedena stran v ponudbi« razvidno, da naročnik niti ni posebej omejil vrste dokazila, temveč izhaja le, da je naročnik zahteval, da je izpolnjevanje zahteve (tehnične specifikacije) razvidno iz ponudbe. Iz slednjega dela točke 9 podpoglavja »Splošne zahteve za opremo in vzdrževanje« (str. 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) je tako razvidno, da je omogočeno funkcionalno tolmačenje, s čim lahko ponudniki dokažejo neko zahtevo (tehnično specifikacijo).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju morala ugotoviti še, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika upravičeno štel za skladno z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ker je tudi po vsebini štel, da je izbrani ponudnik izpolnil tehnično specifikacijo »Varno ustavljanje sistema tudi ob izgubi napajanja, brez izgube predhodno posnetega gradiva«.

Iz točke 9 podpoglavja »Splošne zahteve za opremo in vzdrževanje« (str. 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) je razvidno, da mora biti predmet, ki ga ponuja ponudnik, podrobno opisan. Ker je vlagatelj navedel (vloga z dne 14. 6. 2021, str. 2, drugi odstavek), da »z izbranim ponudnikom nastopa na trgu medicinske opreme že vrsto let, kar posledično pomeni, da pozna ključne karakteristike sistemov izbranega ponudnika, in obratno. Kolikor je vlagatelju znano, lahko izbrani ponudnik sicer zahtevo za varno ustavljanje sistema ob izgubi napajanja izpolni, vendar le v kombinaciji z dodatno opremo (ki je v tem razpisu ni ponudil !), in sicer bodisi v obliki dodatne strežniške rešitve, na katero se snemalna enota veže ali integracijo z informacijskim sistemom bolnišnice ipd.« in »vlagatelj dodatno ugotavlja, da izbrani ponudnik v sklopu razpisa ni ponudil nobene dodatne opreme, s katero bi to zahtevo izpolnil«, je Državna revizijska komisija štela, da je vlagatelj izpostavil, da predmet, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ne zadostuje za izpolnitev tehničnih specifikacij, s tem pa ni izpolnjena niti zahteva iz točke 9 podpoglavja »Splošne zahteve za opremo in vzdrževanje« (str. 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), da mora biti predmet, ki ga ponuja ponudnik, podrobno opisan, saj je izostal element »podrobno«, ker bi podroben opis moral vsebovati tudi podatke za dodatno opremo. Državna revizijska komisija pa hkrati ugotavlja, da je vlagatelj v nadaljevanju vloge z dne 14. 6. 2021 (str. 2) omilil te svoje navedbe, saj je navedel, da »dopušča možnost, da se je v vmesnem času stanje spremenilo«, zaradi česar bi bilo treba razumeti, da vlagatelj dopušča možnost, da ni izostal element »podrobno« in da je predmet, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, skladen s sporno zahtevo (tehnično specifikacijo).

Državna revizijska komisija opozarja, da se dokazovanje izpolnjevanja tehnične specifikacije ne prenese na naročnika, preden vlagatelj ne dokaže trditve, da je predmet, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, tak, da je nujna še dodatna oprema. Naročnik v nasprotnem primeru namreč ne bi izpodbijal dejstva, temveč bi se moral zagovarjati pred vlagateljevim ugibanjem. To potrjuje besedilo iz vlagateljevega dokaznega predloga (vloga z dne 14. 6. 2021, str. 2), naj Državna revizijska komisija pozove izbranega ponudnika, da predloži »konkretno podporno (tehnično) dokumentacijo«, na podlagi katere bi se ugotovilo, ali »lahko izbrani ponudnik zgolj s ponujeno opremo na konkretnem razpisu izpolni dotično zahtevo«, saj je vlagatelj navedel, da »dopušča možnost, da se je v vmesnem času stanje spremenilo«. Vendar Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je treba pritrditi vlagateljevi trditvi, da je predmet, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, tak, da je nujna še dodatna oprema, saj četudi je vlagatelj ni dokazoval neposredno, ker za njeno potrditev konkretno ni predlagal nobenega dokaza, bi morala še ugotoviti, ali je skladno z ZPVPJN, če bi jo dokazoval posredno s »konkretno podporno (tehnično) dokumentacijo«, ki naj bi jo predložil izbrani ponudnik, saj je trditev, da je nujna še dodatna oprema, bodisi pravilna bodisi nepravilna, kakršnakoli že ugotovitev o teh dveh vprašanjih pa ne bi mogla spremeniti tega, da je Državna revizijska komisija že ugodila zahtevku za revizijo. Če bi Državna revizijska komisija torej morala ugotoviti, da je skladno z ZPVPJN tudi dokazovanje s »konkretno podporno (tehnično) dokumentacijo«, ki naj bi jo predložil izbrani ponudnik, in bi tudi ugotovila, da je nujna še dodatna oprema, ob izhodišču, da izbrani ponudnik take dodatne opreme ni ponudil, naročnik ne bi mogel ugotoviti, da je izbrani ponudnik izpolnil tudi sporno zahtevo (tehnično specifikacijo). Ti ugotovitvi torej ne bi nič dodatno prispevali k vlagateljevemu uspehu z zahtevkom za revizijo. K vlagateljevemu uspehu z zahtevkom za revizijo zato tudi ne bi vplivale niti kakšne drugačne kombinacije ugotovitev v zvezi s tema vprašanjema.

Vlagatelj je v vlogi z dne 14. 6. 2021 (str. 3) navedel še, da »izbrani ponudnik ni dokazal z ustrezno tehnično dokumentacijo, da "dosega višina vozička zaslonom do 210 cm oziroma da je možnost nastavitve po višini tudi s 180 na 210 cm"«, saj da »zgolj izjava o tehničnih zmožnostih opreme ne more biti zadosten "dokaz" za izpolnjevanje tehničnih zahtev opreme«.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (vloga z dne 14. 6. 2021, str. 3), da je izbrani ponudnik tehnični specifikaciji »Največja višina (z vsaj 26-palčnim zaslonom): do 2100 mm« (6. zahteva) in »Možnost nastavitve monitorja po višini min. s 180 na 210 cm« (11. zahteva) pri »vozičku« dokazoval »le« z lastno izjavo. Izbrani ponudnik je namreč v priponki »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf na str. 1 navedel, da ti tehnični specifikaciji dokazuje z dvema »izjavama«. Izbrani ponudnik je izjavi podal 4. 1. 2021 pod materialno in kazensko odgovornostjo na enem obrazcu ter ta obrazec vključil na str. 45 priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf. S str. 1 priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf je sicer razvidno, da je izbrani ponudnik v zvezi z 10 drugimi tehničnimi specifikacijami za »voziček« napotil na strani priponke, oštevilčene 3–7, te pa se nanašajo na katalog za »voziček« proizvajalca Karl Storz.

Državna revizijska komisija iz vsebinsko enakih razlogov, kot jih je navedla že pri obravnavi vlagateljevih navedb o dokazovanju tehnične specifikacije »Varno ustavljanje sistema tudi ob izgubi napajanja, brez izgube predhodno posnetega gradiva« pri »sistemu za zajem in arhiviranje slik in videoposnetkov«, ni mogla ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3, če je ponudbo izbranega ponudnika tudi pri tehničnih specifikacijah za »voziček« štel za skladno z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, čeprav je izbrani ponudnik dokazoval izpostavljeni tehnični specifikaciji za »voziček« »le« z lastno izjavo.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021, in to odločitev razveljavila.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje javnega naročila za sklop 1 znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri svojih ravnanjih mora naročnik upoštevati, da je morebiten izbor najugodnejše ponudbe transparenten (6. člen ZJN-3) ter skladen z omejitvami iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik mora pri tem zagotoviti tudi enako obravnavo ponudnikov (7. člen ZJN-3).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-077/2021-15 z dne 7. 6. 2021 vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pridržala do končne odločitve o zahtevku za revizijo, zato je o njih odločila s tem sklepom.

Vlagatelj je priglasil povrnitev stroškov v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 14. 6. 2021.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške:
- takse v višini 1.704,84 eurov,
- stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40/1 OT) v višini 660 eurov (1.100 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 805,20 eurov,
- stroške za sestavo vloge z dne 14. 6. 2021 (tarifna številka 40/2 OT) v višini 330 eurov (550 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 402,60 eurov,
in
- izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) od 1.650 točk (1.100 + 550 točk) v višini 15,90 eurov (20 + 6,5 točk), povečane za 22 % DDV, kar znese 19,40 eurov,
kar skupaj znese 2.932,04 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija je stroške za sestavo zahtevka za revizijo obračunala od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, zato je glede na 40/1 OT upoštevala vrednost predmeta iz 18/1 OT za gospodarske spore v razponu med 120.000 in 160.000 točk (saj ta razpon opredeljuje vrednost spornega predmeta med 72.000 in 96.000 eurov), zaradi česar se strošek za sestavo zahtevka za revizijo obračuna od 1.100 točk in ne 1.200 točk, kot je zahteval vlagatelj.

Državna revizijska komisija je strošek za sestavo vloge z dne 14. 6. 2021 obračunala po tarifni številki 40/2 OT in ne 40/1 OT, kot je zahteval vlagatelj, saj je po tarifni številki 40/1 OT obračunala strošek za sestavo vloge z dne 25. 4. 2021.

Državna revizijska komisija je zamudne obresti priznala upoštevaje prvo poved iz drugega odstavka 313. člena Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) glede na 332. člen ZPP, oboje v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, in torej po poteku 15 dni po vročitvi tega sklepa, ne pa že po poteku 8 dni, kot je predlagal vlagatelj.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 2.932,04 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 23. 8. 2021

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije

Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- vlagatelj po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran