Na vsebino
EN

018-105/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-105/2021-6
Datum sprejema: 18. 8. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »SUKCESIVNE DOBAVE ČISTIL, DEZINFEKCIJSKIH SREDSTEV, DROBNEGA INVENTARJA IN HIGIENSKE PAPIRNE GALANTERIJE, SKLADNO Z UREDBO ZELENEM JAVNEM NAROČANJU«, v sklopu 3: SREDSTVA ZA DEZINFEKCIJO, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba INPOS, Tehnična trgovina na debelo in drobno, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 8. 2021

odločila:


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o naročilu po odprtem postopku je bilo dne 27. 11. 2020 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN007456/2020-B01, v Uradnem listu EU pa dne 30. 11. 2020 pod št. objave 2020/S 233-574583. Naročnik je javno naročilo razdelil na sedem sklopov: čistila za kuhinje (sklop 1), objektna higiena (sklop 2), dezinfekcija (sklop 3), potrošni in drobni material (sklop 4), potrošni material za strežbo (sklop 5), higienska papirna galanterija (sklop 6) in avto kozmetika (sklop 7).

Naročnik je dne 25. 3. 2021 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 360/2020 – ODP, s katero je (med drugim) v sklopu 3 izbral ponudbo ponudnika KIMI d.o.o., proizvodno trgovsko podjetje, Planjava 1, 1236 Trzin, vlagateljevo ponudbo pa je označil kot nedopustno.

Dne 7. 4. 2021 je naročnik sprejel Spremembo določitve o oddaji javnega naročila MORS 260/2020 – ODP, s katero je odločil, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu 3 vrne v fazo ponovnega pregleda in ocenjevanja ponudb.

Dne 13. 5. 2021 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 360/2020 – ODP (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je (med drugim) v sklopu 3 ponovno izbral ponudbo ponudnika KIMI d.o.o., proizvodno trgovsko podjetje, Planjava 1, 1236 Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa je ponovno označil kot nedopustno. V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik v obrazložitvi odločitve zapisal:
- vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje naročnikovih zahtev pri artiklu pod zap. št. 5 – sredstvo za dezinfekcijo športnih naprav in rekvizitov ter notranjosti vozil, saj iz priložene dokumentacije ni razvidno mikobaktericidno delovanje sredstva (SIST EN 14348);
- za artikel pod zap. št. 6 – sredstvo s 70% vsebnostjo alkohola z razpršilom 100 ml, je vlagatelj predložil sliko artikla/deklaracije, ki je bil izdelan dne 3. 5. 2021, kar je po prejetem pozivu naročnika za dopolnitev ponudbe in tudi po poteku roka za oddajo ponudb, naročnik pa na osnovi tega dejstva, skladno s peto točko 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ne more objektivno preveriti obstoja zahteve (zapisana učinkovitost sredstva na deklaraciji) pred rokom za oddajo ponudb.

Odločitev o oddaji naročila je bila dne 14. 5. 2021 objavljena na Portalu javnih naročil pod št. objave JN007456/2020-ODL02, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3 z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je dne 26. 5. 2021 vložil Zahtevek za revizijo. Naročniku oz. Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila v sklopu 3, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo glede artikla pod zap. št. 5 – sredstvo za dezinfekcijo športnih naprav in rekvizitov ter notranjosti vozil uvodoma povzema zahteve naročnika, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in vse spremembe, objavljene preko Portala javnih naročil. Dalje navaja, da naročnik ni nikjer določil, da mora iz dokumentacije in deklaracije na embalaži izhajati, da izdelek učinkuje mikobaktericidno, ter dodaja, da je naročnik zapisal le, da mikobaktericidna zahteva ostaja, saj se sredstvo s tovrstno učinkovino uporablja povsod, kjer je povečano tveganje okužb. Vlagatelj navaja, da je naročnik zahteval, da iz dokumentacije in deklaracije izdelka izhaja antibakterijsko, virucidno in fungicidno učinkovanje, ne pa tudi mikobaktericidno učinkovanje, ter da je naročnik mikobaktericidno delovanje povezal zgolj s prostorom uporabe, kjer je povečano tveganje za okužbe. Iz spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po vlagateljevem mnenju ne izhaja, da se mora mikobaktericidno delovanje izkazovati preko SIST EN standardov, saj je naročnik SIST EN standarde zahteval le za antibakterijsko, virucidno in fungicidno učinkovanje. Vlagatelj pojasnjuje, da je predložil dokazila o razpolaganju s standardi, kot je bilo zahtevano v popisih (tj. za baktericidno, virucidno in fungicidno učinkovanje), ter dodaja, da se ponujeni artikel uporablja za hitro in učinkovito dezinfekcijo površin, kjer obstaja povečano tveganje za okužbe. Vlagatelj meni, da je ponudil artikel, ki je v celoti skladen z naročnikovimi zahtevami. V kolikor bi naročnik jasno zahteval, da se mora mikobaktericidno učinkovanje izkazati na način, da se predloži ustrezen SIST EN certifikat, bi vlagatelj ponudil artikel, ki tak certifikat poseduje.

Glede artikla pod zap. št. 6 – sredstvo s 70% vsebnostjo alkohola z razpršilom 100 ml, vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik v pozivu z dne 30. 4. 2021 zahteval predložitev slik/fotografij izdelkov, ki izkazujejo tehnično ustreznost artikla, sam pa je predložil deklaracijo izdelka, s katero je v času dopolnitve ponudbe razpolagal, in sicer deklaracijo z dne 3. 5. 2021. Deklaracija je le informacija o lastnostih artikla, pri čemer je za proces dokazovanja ključno, kdaj je bila določena lastnost artikla pridobljena, in ne, kdaj je bila deklaracija izdana. Ponujeni artikel se redno/sproti izdeluje (še posebej v času epidemije je povpraševanje izrazito in proizvodnja komaj sledi povpraševanju), deklaracija pa je vezana na čas izdelave artikla. To pa ne pomeni, da artikel ne ustreza zahtevam naročnika, saj vlagatelj artikla v fazi dopolnitve ponudbe ni kakorkoli spreminjal. Določilo 89. člena ZJN-3 ne pomeni, da dokazilo ne sme biti izdano po roku za oddajo ponudbe, pač pa pomeni, da je obstoj dokumentov/informacij mogoče preveriti in ugotoviti, da so obstajale pred rokom za oddajo ponudb. Vlagatelj opozarja, da naročnik ni navedel, da so predmet dobav samo artikli, ki so bili izdelani pred rokom za oddajo ponudb, in da so ponudniki dolžni dobavljati blago, ki je bilo proizvedeno pred 12. 2. 2021. Vlagatelj še dodaja, da ga je naročnik pozval k predložitvi deklaracije artikla in ne k predložitvi potrdila o vpisu v register biocidnih proizvodov, zato se je držal zahtev naročnika in predložil zahtevano dokazilo – fotokopijo deklaracije. Omenjeno dokazilo pa je v celoti ustrezno, saj izkazuje stanje in lastnost artikla. Deklaracija je le »obvestilo« o tem, katere lastnosti artikel ima; vsaka informacija, ki se pojavi v deklaraciji, pa ima izvor in temelj v drugih dokazilih – tehničnih listih, vpisih v ustrezne evidence, pridobljene certifikate in podobno. Naročnik bi moral, v kolikor je datumu natisa deklaracije dal takšen nerazumen pomen, od ponudnika zahtevati predložitev potrdila o vpisu kemikalije v register pri Uradu za kemikalije, ki bi moral biti izdan pred rokom za oddajo ponudb, ali dokazila o razpolaganju s standardi, česar pa ni storil.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 28. 5. 2021 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasnitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Istega dne je naročnik izdal sklep o zadržanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil v vlogi z dne 2. 6. 2021. Navedbam vlagatelja nasprotuje in predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 11. 6. 2021 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je zavrnil tako vlagateljev zahtevek za revizijo, kot tudi vlagateljev zahtevek za povračilo stroškov. Glede vlagateljevega očitka o nezakoniti označitvi ponujenega artikla pod zap. št. 5 – sredstvo za dezinfekcijo športnih naprav in rekvizitov ter notranjosti vozil kot neustreznega, naročnik v obrazložitvi odločitve uvodoma povzema vse spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vezane na artikel št. 5, ter dodaja, da je z zadnjo spremembo zelo jasno poudaril zahtevo, da mikobaktericidno delovanje ostaja, omenjeno zahtevo pa je podkrepil s pojasnilom, ki se od svoje prve spremembe z dne 17. 12. 2020 ni v ničemer spremenilo. Naročnik navaja, da so ponudniki operirali s spremenjeno zahtevo za artikel št. 5 zgolj štiri dni od skupno 77 dni, šteto od objave javnega naročila do roka za oddajo ponudb, vse ostale dni je bila zahteva za predmetni artikel nespremenjena in jasna. Glede vlagateljevega očitka o nezakoniti označitvi ponujenega artikla pod zap. št. 6 – sredstvo s 70% vsebnostjo alkohola z razpršilom 100 ml kot neustreznega, naročnik v obrazložitvi odločitve pojasnjuje, da je skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval sliko izdelka ter tehnični list ali deklaracijo, pri čemer so morali biti podatki o izpolnjevanju naročnikovih zahtev jasno razvidni. Naročnik dalje pojasnjuje, da je vlagatelj svoji ponudbi priložil sliko artikla, ki je bila premajhna, tekst pa je bil neberljiv, zato je vlagatelja pozval k ponovni dostavi fotografij/slik deklaracij, na podlagi katerih bo lahko jasno potrdil ali ovrgel izpolnjevanje zahteve po antibakterijskem, virucidnem in fungicidnem učinkovanju sredstva. Vlagatelj je v zahtevanem roku fotografije predložil, vendar pa je naročnik iz slike deklaracije ugotovil, da je slikani izdelek polnjen po roku za oddajo ponudb, zaradi česar naročnik ni mogel zaključiti, da je bil ponujen izdelek v trenutku poteka roka za predložitev ponudb skladen z njegovo zahtevo. Naročnik prereka vlagateljevo navedbo, da je relevantno, kdaj so neke lastnosti pridobljene, in ne, kdaj je bila izdelana deklaracija. V zvezi s tem pojasnjuje, da je ponudnik s priloženimi dokazili dolžan izkazati izpolnjevanje naročnikovih zahtev pred iztekom roka za oddajo ponudb, vlagatelj pa z dopolnitvijo ponudbe tega ni uspel izkazati, v dani situaciji pa ni mogoče izključiti možnosti, da se lahko informacije, navedene na deklaraciji, tudi spreminjajo ob vsakem novem tiskanju. Naročnik še navaja, da je deklaracija zakonsko predpisana listina in ne zgolj »obvestilo«. Drži, da morajo imeti določene informacije iz deklaracije ozadje tudi v drugih dokumentih, vendar to ne spremeni dejstva, da vlagatelj ni uspel dokazati obstoja naročnikove zahteve na dan oddaje ponudbe.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 16. 6. 2021 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vlagatelj prereka odločitev naročnika ter vztraja pri očitkih iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 17. 6. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja v sklopu 3 zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev za artikla št. 5 in 6 zavrnil kot nedopustno.

Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik opredeli predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.

Tehnične specifikacije lahko naročnik določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov. Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če s splošnimi zahtevami ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, pri čemer morajo v tem primeru vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«. Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi dokazati, da blago, ki je skladno s standardom, izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik (prim. peti, šesti in deveti odstavek 68. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe vlagatelja, vezane na sklop 3, artikel št. 5 – sredstvo za dezinfekcijo športnih naprav in rekvizitov ter notranjosti vozil.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v obrazcu Predračun_kompleksni za sklop 3, natančneje za artikel pod zap. št. 5 določil:

Sredstvo mora biti vpisano v register biocidnih proizvodov RS. Skladno s SIST EN standardi: SIST EN 13727, SIST EN 14348, SIST EN 13697 in SIST EN 13624.

Dalje je naročnik na Portalu javnih naročil dne 17. 12. 2020 ob 15:03 na vprašanje, ki se glasi:

Naročnika pozivamo, da pojasni, zakaj za dezinfekcijsko sredstvo zahteva standard
EN 14348, ki dokazuje mikobaktericidno delovanje v humani medicini, vključno z instrumenti.

objavil odgovor:

Naročnik umika zahtevane standarde, vendar mora biti iz priložene dokumentacije in iz
deklaracije na embalaži posameznega izdelka jasno razvidno, da sredstvo učinkuje
antibakterijsko, virucidno, fungicidno, mikobaktericidno. Mikobaktericidna zahteva naročnika
ostaja, sredstvo s tovrstno zahtevo se uporablja povsod, kjer je povečano tveganje okužb.
Posamezna učinkovitost mora biti dokazana z ustreznimi SIST EN standardi.

Dne 23. 12. 2020 ob 13:15 je naročnik na vprašanje, ki se sicer nanaša na celoten sklop 3 in ki je glasilo:

SKLOP 3
Na več vprašanj ste odgovorili: "Naročnik umika zahtevane standarde, vendar mora biti iz
priložene dokumentacije in iz deklaracije na embalaži posameznega izdelka jasno razvidno, da
je sredstvo učinkuje antibakterijsko, virucidno in fungicidno. Sredstvo je namenjeno dezinfekciji pralnih mask za večkratno uporabo po potrebi tudi dezinfekciji rok. Posamezna učinkovitost mora biti dokazana z ustreznimi SIST EN standardi."
Ne razumemo vašega odgovora, ali so zdaj standardi potrebni ali ne? Naj vas opomnimo da je
na trgu odkar se je začela COVID krize veliko "dezinfekcijskih sredstev" ki nimajo nobenih
standardov, na nalepko lahko vsak napiše da je dezinfekcijsko sredstvo. Zaradi hitrega
zaslužka se je pojavilo veliko neustreznih sredstev ki se prodajajo kot dezinfekcija. Standardi pa so tisti ki dokazujejo učinkovitost in na slovenskem trgu je prav tako veliko ponudnikov, ki imajo vse potrebne standarde, zato s to zahtevo nikakor ne omejujete konkurence. Zato vam
predlagamo da zahteve po standardih ne umikate, saj boste samo tako dobili res ustrezna
sredstva.

odgovoril:

Da, SIST EN standardi so potrebni. Naročnik je že podal odgovor in sicer: Iz priložene
dokumentacije in iz deklaracije na embalaži posameznega izdelka mora biti jasno razvidno, da
sredstvo učinkuje antibakterijsko, virucidno in fungicidno. Posamezna učinkovitost mora biti
dokazana z ustreznimi SIST EN standardi.
Naročnik je le brisal navedene konkretne-številčne standarde (npr. SIST EN 1500), saj
ugotavlja, da so tovrstne konkretne navedbe lahko zavajajoče, v kolikor so zapisane
pomanjkljivo, saj je prihajalo do razhajanj med pisnim opisom in zahtevanim SIST EN
standardom. Od ponudnikov pa še vedno zahtevamo skladno z navodilom, da dokažete
ustrezno delovanje z SIST EN standardom. Primer: če je naročnik brisal SIST EN standard, opisno pa zahteva baktericidno delovanje, pogojevali smo pa ustrezen standard, se od ponudnikov zahteva, da ponudijo artikel, ki ima dokazano delovanje skladno z SIST EN 13727. Torej ustrezen SIST EN standard mora biti razviden iz tehničnega lista ali deklaracije.

Dne 21. 1. 2021 je naročnik objavil obrazec Popravek – Predračun_kompleksni, v katerem je za sklop 3, artikel št. 5, določil sledeče:

Naročnik umika zahtevane standarde, vendar mora biti iz priložene dokumentacije in iz deklaracije na embalaži posameznega izdelka jasno razvidno, da sredstvo učinkuje
antibakterijsko, virucidno in fungicidno. Posamezna učinkovitost mora biti dokazana z ustreznimi SIST EN standardi.

Dne 1. 2. 2021 je naročnik objavil obrazec Čistopis – Predračun_kompleksni, v katerem je za sklop 3, artikel št. 5, določil sledeče:

Naročnik umika zahtevane standarde, vendar mora biti iz priložene dokumentacije in iz deklaracije na embalaži posameznega izdelka jasno razvidno, da sredstvo učinkuje antibakterijsko, virucidno in fungicidno. Posamezna učinkovitost mora biti dokazana z ustreznimi SIST EN standardi. Mikobaktericidna zahteva naročnika ostaja, sredstvo s tovrstno učinkovino se uporablja povsod, kjer je povečano tveganje okužb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so izpostavljene določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasne, in sicer so morali ponudniki v okviru sklopa 3, postavke št. 5, ponuditi izdelek, za katerega iz ponudbene dokumentacije izhaja, da učinkuje antibakterijsko, virucidno in fungicidno ter tudi mikobaktericidno. Resda so se določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v spornem delu večkrat spreminjale ter da zadnja sprememba v nasprotju s prvotno spremembo ne vsebuje določbe, da mora biti iz priložene dokumentacije in iz deklaracije na embalaži posameznega izdelka razvidno, »da sredstvo učinkuje mikobaktericidno«, vendar pa ni mogoče spregledati dejstva, da tako prva sprememba z dne 17. 12. 2020, kot tudi zadnja sprememba z dne 1. 2. 2021 vsebujeta določbo, da »mikobaktericidna zahteva naročnika ostaja«. Slednje v zahtevku za revizijo priznava tudi vlagatelj sam, pri čemer dodaja, da naj bi naročnik zahtevo po mikobaktericidnem delovanju povezal zgolj s prostorom uporabe, kjer je povečano tveganje za okužbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjena vlagateljeva navedba ni povsem jasna oz. ni jasno, kaj je pravzaprav želel z njo povedati. Po drugi strani pa je naročnik prepričljivo pojasnil, da je potrebno dostavek »sredstvo s tovrstno učinkovino se uporablja povsod, kjer je povečano tveganje okužb« obravnavati kot pojasnilo, zakaj se je naročnik sploh odločil za zahtevo po mikobaktericidnem delovanju.

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti vlagateljevi navedbi, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da je potrebno za mikobaktericidno učinkovanje izkazati ustrezen standard. Kot je razvidno iz zgoraj citiranega naročnikovega odgovora, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 23. 12. 2020 – ki se, kot rečeno, nanaša na vse postavke znotraj sklopa 3, pri katerih je naročnik umaknil zahtevo po točno določenih standardih, opredeljenih s SIST EN številko, torej tudi za postavko št. 5 – so SIST EN standardi še vedno potrebni. Naročnik je namreč pojasnil, da je posamezne standarde, označene s številko, nadomestil z opisno opredeljenimi standardi, saj je ugotovil, da bi lahko prišlo do razhajanj med pisnim opisom in zahtevanim SIST EN standardom. Naročnik je še pripisal, da od ponudnikov še vedno zahteva, da dokažejo ustrezno delovanje s SIST EN standardom ter da mora biti le-ta razviden iz tehničnega lista ali deklaracije.

Med vlagateljem in naročnikom ni spora, da iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije ni razvidno, da ponujeni artikel v okviru sklopa 3, postavke št. 5, učinkuje mikobaktericidno. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo izpostavljene naročnikove ugotovitve ne prereka. Navedeno, ob upoštevanju konkretnih določb predmetne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki niso bile nejasne, pomeni, da je vlagateljeva ponudba pomanjkljiva oz. da naročnik na njeni podlagi ni mogel ugotoviti izpolnjevanja vseh tehničnih zahtev, ki so bile določene v obrazcu Čistopis – Predračun_kompleksni, posledično pa naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita tudi kršitev načela transparentnosti. Ker vlagatelj kršitev omenjenega načela izpeljuje iz očitka o nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s katerim, kot predhodno ugotovljeno, ni uspel, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku posledično tudi ni mogoče očitati kršitve tega načela.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo poleg prvega revizijskega očitka, za katerega je bilo že zgoraj ugotovljeno, da je neutemeljen, naročniku očita še, da je ravnal nezakonito, ko je označil njegov ponujeni artikel pod zap. št. 6 – sredstvo s 70% vsebnostjo alkohola z razpršilom 100 ml, znotraj sklopa 3, kot neustrezen. Ob dejanskem stanju, kakršno je v obravnavani zadevi (ponudniki so morali ponuditi vse artikle po posameznih sklopih javnega naročila, pri čemer je bilo za vlagateljevo ponudbo ugotovljeno, da ponujeni artikel št. 5 znotraj istega sklopa, tj. sklopa 3, ni ustrezen), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni verjetne možnosti, da bi bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik za sklop 3, oz. da si vlagatelj z obravnavo drugega revizijskega očitka svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Državna revizijska komisija zato vlagateljevih trditev v tem delu zaradi umanjkanja vlagateljevega pravnega interesa ni obravnavala.

Glede na to, da Državna revizijska komisija kršitev, ki jih je vlagatelj očital naročniku, ni ugotovila, je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 18. 8. 2021



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti (e-Revizija):
- vlagatelj,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran