018-124/2021 Mestna občina Koper
Številka: 018-124/2021-3Datum sprejema: 18. 8. 2021
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Rekonstrukcija in prizidava kuhinje v Osnovni šoli Dekani«, v sklopu 2 »Dobava in montaža opreme«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Kogast sistemi, d.o.o., Adamičeva cesta 36, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Koper, Verdijeva 10, Koper - Capodistria (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 8. 2021
odločila:
Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Rekonstrukcija in prizidava kuhinje v Osnovni šoli Dekani«, v sklopu 2 »Dobava in montaža opreme«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 411-29/2021 z dne 28. 6. 2021.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga je naročnik razdelil na dva sklopa in ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 10. 5. 2021, pod št. objave JN002939/2021-W01.
Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 411-29/2021 z dne 28. 6. 2021 (objava na Portalu javnih naročil dne 28. 6. 2021), javno naročilo v sklopu 2 oddal ponudniku Kovinastroj servis, d.o.o., Adamičeva cesta 44, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izpostavljene odločitve izhaja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika, ki se je glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno in da dopustnosti vlagateljeve ponudbe ni preverjal.
Vlagatelj je dne 5. 7. 2021 vložil vlogo, v kateri predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in sprejme novo odločitev o oddaji, s katero odda javno naročilo vlagatelju – v nasprotnem primeru bo vlagatelj primoran vložiti zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila nepravilna in nezakonita, ker ponudba izbranega ponudnika ni dopustna. V zvezi s ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj navaja:
– Izbrani ponudnik je le za poziciji 8.1 in 8.3 predložil originalne prospekte, za ostale pozicije pa je predložil »plagiat« – izbrani ponudnik je »na svoje glave« prekopiral naročnikove zahteve in predložil »simbolične slike«. Iz takšne dokumentacije ni mogoče razbrati, ali je ponujena oprema skladna z naročnikovimi zahtevami.
– Vlagatelju ni bil omogočen vpogled v zahtevani vzorec delovne površine, kar pomeni, da je izbrani ponudnik oddal nepopolno ponudbo; pojavi pa se tudi sum kršitve »6. točke, odstavek h 75. člena ZJN-3«.
– Naročnik je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe z BON2 obrazcem, izpolnjenim osnutkom pogodbe ter slikovnim gradivom za štiri postavke (8.8, 8.12, 9.2 in 11.4) – to pomeni, da je bila ponudba izbranega ponudnika oddana nepopolno.
– Slika v prospektu izbranega ponudnika za pozicijo 8.8 (Delovna blok miza z visoko baterijo) se ne ujema z opisom – v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je navedeno »spodaj odprto«, slika blok mize pa je spodaj zaprta, pri tem pa pod sliko ni napisano »slika je simbolična«.
– Izbrani ponudnik je pri poziciji 11.5 (Havbni pomivalni stroj) ponudil havbni pomivalni stroj proizvajalca Winterhalter, tip PT-M Twinset. Tako iz imena kot iz slike je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil dva ločena enojna pomivalna stroja, čeprav je naročnik zahteval en dvokošarni pomivalni stroj. Izbrani ponudnik je ponudil pomivalni stroj s prostornino 70 l (in ne 80 l, kot je zahteval naročnik), porabo 2,4 l vode na košaro (in ne 1,4 l/na košaro, kot je zahteval naročnik), priključno močjo 29,4 kW (in ne 18,7 kW, kot je zahteval naročnik), z dimenzijami 1431x750x2045 mm (in ne 1268x742x1995mm, kot je zahteval naročnik) in z odprto zadnjo stranjo pokrova (in ne zaprt 4-stranski hranilnik odpadnega zraka, kot je zahteval naročnik). Ponujeni pomivalni stroj ne ustreza naročnikovim zahtevam, prospekt izbranega ponudnika pa je neustrezen.
Vlagatelj navaja, da se pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika nanašajo na tehnične specifikacije, ki jih ni mogoče odpraviti. Ponudbo izbranega ponudnika je zato potrebno izključiti, naročilo pa oddati naslednjemu ponudniku z dopustno ponudbo.
Izbrani ponudnik v (nedatirani) vlogi, s katero se je opredelil do vlagateljevih navedb, navaja:
– Izbrani ponudnik je pri vseh pozicijah navedel tehnične podatke, ki izpolnjujejo minimalne naročnikove tehnične zahteve.
– Naročnik je na Portalu javnih naročil pojasnil, da zahteva katalog v elektronski obliki le za ponujeno serijsko opremo – vzorec delovne površine ni serijska oprema in ga tudi ni mogoče predložiti v elektronski obliki. Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil izjavo, da bo nevtralna oprema izdelana skladno z zahtevami naročnika, kar velja tudi za vzorec delovne površine.
– Izbrani ponudnik je že v ponudbo predložil izjavo, da bo na podlagi naročnikovega poziva v fazi pregleda ponudb predložil BON2 obrazec.
– Vse slike so simbolične, tudi če to ni izrecno navedeno. Ustreznost ponujene pozicije 8.8. dodatno potrjuje v ponudbi izbranega ponudnika predložena izjava, da bo nevtralna oprema izdelana skladno z zahtevami naročnika.
– Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel tehnične karakteristike pomivalnega stroja točno določnega proizvajalca, na Portalu javnih naročil pa je pojasnil, da je določil minimalne tehnične zahteve opreme, ponudniki pa lahko ponudijo opremo z boljšimi karakteristikami in večjih dimenzij, če jo je mogoče umestiti v prostor. Ponujeni pomivalni stroj proizvajalca Winterhalter je večjih dimenzij in kapacitete, presega minimalne tehnične karakteristike naročnika in je ustrezen za umestitev v prostor.
Izbrani ponudnik zaključuje, da je naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila skladna z veljavnim zakonom ter načelom gospodarnosti in učinkovitosti.
Naročnik je s sklepom z dne 21. 7. 2021 zavrnil zahtevek za revizijo. Naročnik povzema navedbe izbranega ponudnika, zato jih Državna revizijska komisija v izogib ponavljanju ne navaja ponovno. Glede dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika naročnik dodaja, da so se pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika nanašala na elemente ponudbe, katerih obstoj je mogoče objektivno preveriti pred iztekom roka za predložitev ponudb. Glede pomivalnega stroja, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, pa naročnik navaja, da pomivalni stroj proizvajalca Winterhalter, tip PT-M Twinset, predstavlja enoten pomivalni sistem, ki je sestavljen iz dveh pomivalnih strojev, pri čemer lahko uporabnik ob manjši količini posode uporablja le en del sistema in s tem prihrani na porabi vode in električne energije. Ponujeni stroj je večjih dimenzij ter z boljšimi karakteristikami, ključno pa je, da ustreza oz. presega minimalne tehnične karakteristike naročnika in je ustrezen za umestitev v prostor.
Vlagatelj v vlogi z dne 27. 7. 2021 vztraja pri navedbah in dodaja, da naročnikov odgovor na Portalu javnih naročil, na katerega se sklicuje naročnik, ni v povezavi s predložitvijo vzorca delovne površine elementov. Naročnikov odgovor se nanaša na prvi odstavek 1. točke tehničnih zahtev, vzorec delovne površine pa je bil zahtevan v zadnjem odstavku 1. točke tehničnih zahtev. Ponujeni pomivalni stroj ne ustreza zahtevam naročnika. Izbrani ponudnik ni priložil tehnične specifikacije ter obrazložitve, ki dokazuje nasprotno. Vlagatelj ponavlja, da je naročnik zahteval pomivalni stroj dvokošarnik in ne dva pomivalna stroja enokošarnika.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 28. 7. 2021 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Uvodoma Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je vlagateljevo vlogo z dne 5. 7. 2021, ki jo je vlagatelj poimenoval »Poziv k odpravi nezakonitosti in predlog za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila«, kljub njenemu poimenovanju in kljub temu, da vlagatelj v njej naročniku predlaga spremembo odločitve o oddaji javnega naročila na podlagi šestega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in opozarja, da bo v nasprotnem primeru vložil zahtevek za revizijo, štela za zahtevek za revizijo. Omenjeno vlogo je namreč vlagatelj pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo (zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 2) posredoval naročniku prek portala eRevizija kot zahtevek za revizijo, vsebuje pa vse obvezne sestavine zahtevka za revizijo iz 15. člena ZPVPJN, med drugim tudi potrdilo o plačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo. Poleg tega je iz vsebine vloge z dne 5. 7. 2021 razvidno, da vlagatelj naročniku očita nezakonitosti pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer gre dodati, da skladno s prvim odstavkom 15. člena ZPVPJN pravovarstveni predlog ni obvezna sestavina zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je vlagateljevo vlogo z dne 27. 7. 2021, poimenovana »Ugovor na zavrnitev zahtevka za revizijo«, kljub njenemu poimenovanju in kljub dejstvu, da jo je vlagatelj posredoval prek portala eRevizija kot pritožbo, štela za vlagateljevo opredelitev do navedb naročnika v smislu šestega odstavka 29. člena ZPVPJN.
Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2, ki se je po merilu za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno in posledično javno naročilo v sklopu 2 oddal izbranemu ponudniku.
Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede tehnične specifikacije (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3), ki jih oblikuje ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. S tehničnimi specifikacijami naročnik opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Ker je ponudnik dolžan v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, s predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal skladnosti ponujene opreme z naročnikovimi zahtevami na zahtevani način, saj je le za dve poziciji ponudbenega predračuna predložil »originalne prospekte«, za ostale pozicije ponudbenega predračuna pa je predložil »plagiate«, saj je na dokumente, z glavo izbranega ponudnika, prekopiral opis tehničnih specifikacij in predložil simbolične slike.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predmet javnega naročila v sklopu 2 dobava in montaža opreme. Tehnične specifikacije za zahtevano opremo je naročnik določil v ponudbenem predračunu, v katerega so ponudniki vpisali ponudbeno ceno. Način dokazovanja tehnične ustreznosti ponujene opreme je naročnik določil v točki 2.7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je zahteval, da ponudniki v ponudbo za sklop 2 predložijo slikovno gradivo za vse elemente oz. za ponujeno opremo in da mora biti v predračunu in slikovnem gradivu jasno označeno, katera kuhinjska oprema je ponujena. V zvezi z načinom dokazovanja skladnosti ponujene opreme je naročnik v uvodnem delu ponudbenega predračuna še zapisal:
1. Ob ponudbi mora ponudnik dostaviti 2 mapi s skicami in /ali prospekti vseh ponujenih elementov, s katerimi potrjuje zahtevane tehnične karakteristike opreme.
Vsi prospekti morajo biti nedvoumno označeni, na katero pozicijo v specifikaciji se tehnična dokazila nanašajo.
Po izboru izvajalca eno mapo zadrži investitor, drugo, potrjeno s strani investitorja pa obdrži izbrani izvajalec. Mapa je tudi podlaga pri količinskem in kakovostnem prevzemu opreme.
Ponudnik je dolžan ob oddaji mape oddati tudi vzorec delovne površine elementov širine max. 150 mm.
2. […]
V zvezi z načinom dokazovanja skladnosti ponujene opreme s tehničnimi specifikacijami je naročnik prejel več vprašanj zainteresiranih gospodarskih subjektov, na katera je odgovoril na Portalu javnih naročil, s čimer so ti postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prvi odstavek 67. člena ZJN-3 in druga poved drugega odstavka 67. člena ZJN-3). Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 19. 5. 2021 in 21. 5. 2021 objavil naslednja vprašanja in odgovore:
Vprašanje: »Ali lahko tehnično dokumentacijo za ponujene izdelke predložimo samo za aparate, za nevtralno opremo, ki se izdeluje po meri pa podamo izjavo, da bo izdelana v skladu z zahtevanimi tehničnimi karakteristikami iz popisa?«.
Odgovor: »Ob oddaji ponudbe mora ponudnik priložiti katalog v elektronski obliki le za serijsko opremo, ki jo ponuja«.
Vprašanje: »Skoraj polovica postavk je oprema, ki se izdeluje po merah in po zahtevah naročnika. V takem primeru vnaprej pripravljeni prospekti ali tehnična dokumentacija ne obstajajo. Predlagamo in prosimo, da za pozicije opreme, ki se izdeluje po meri, dovolite pri ponudbi predložiti izjavo, da bo oprema izdelana in dobavljena v skladu s tehničnimi zahtevami naročnika iz popisa. […]«.
Odgovor: »Ob oddaji ponudbe mora ponudnik priložiti katalog v elektronski obliki le za serijsko opremo, ki jo ponuja«.
Vprašanje: »[…] Zanima nas ali je res potrebno vsem ponudnikom oddati oz. dostaviti 2 mapi s skicami za vse ponujene elementov. Glede na obilico dela in dosti kratek rok nas zanima, če lahko oddamo katalog samo za naprave. Za nevtralno opremo pa izjava, da bo izdelano po popisu (poleg tega boste dobili tudi vzorec površine). In izbrani ponudnik nato pripravi 2 mapi z vsemi skicami«.
Odgovor: »Ob oddaji ponudbe mora ponudnik priložiti katalog v elektronski obliki le za serijsko opremo, ki jo ponuja«.
Vprašanje: »Ali pravilno razumemo, da se katalog ponujene opreme predloži samo elektronsko in ne tudi fizično kot je zapisano v tehničnih zahtevah v popisu?«.
Odgovor: »Da, glede na to, da se ponudba oddaja v elektronski obliki se tudi katalog opreme odda v elektronski obliki«.
Na podlagi izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da je naročnik sicer sprva zahteval predložitev katalogov za vso ponujeno opremo, z odgovori na Portalu javnih naročil pa je to zahtevo spremenil na način, da je zahteval, da ponudniki predložijo kataloge le za »serijsko opremo«, medtem ko ponudnikom za ostalo opremo, tj. »nevtralno opremo«, ki se izdela po meri oz. popisu, katalogov ni bilo potrebno predložiti.
Upoštevaje, da ponudnikom za »nevtralno opremo« ni bilo potrebno predložiti katalogov, gre ugotoviti, da zgolj dejstvo, da je izbrani ponudnik predložil »original prospekte« le za poziciji 8.1 (parni konvektomat) in 8.3 (mehčalec vode) ponudbenega predračuna, ne pa tudi za ostalo ponujeno opremo, še ne omogoča zaključka, da izbrani ponudnik ni ravnal skladno z zahtevami naročnika. Takšen zaključek bi bilo mogoče napraviti šele na podlagi ugotovitve, da je ponujena oprema, za katero izbrani ponudnik ni predložil katalogov, serijska oprema. Da bi bila ponujena oprema, za katero v ponudbi izbranega ponudnika umanjkajo katalogi, serijska oprema, vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, čeprav je na njem trditveno in dokazno breme (prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN ter 7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 13. členom ZPVPJN). Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija nima dejstvene podlage za zaključek, da je ponujena oprema, za katero v ponudbi izbranega ponudnika umanjkajo katalogi, serijska oprema in da je bil posledično, upoštevaje dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, izbrani ponudnik tudi za to opremo dolžan predložiti kataloge. Glede na (pomanjkljivo) vlagateljevo trditveno podlago zato v predmetnem postopku ni mogoče ugotoviti, da je naročnik kršil določila ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika, kljub temu da je izbrani ponudnik le za dve poziciji ponudbenega predračuna predložil kataloge, štel za skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil vzorca delovne površine elementov, čemur niti izbrani ponudnik niti naročnik ne nasprotujeta. Pač pa izbrani ponudnik in naročnik smiselno zatrjujeta, da je naročnik z odgovori na Portalu javnih naročil odstopil od zahteve po predložitvi vzorca delovne površine elementov.
V zvezi z izpostavljenimi navedbami gre najprej ugotoviti, da je naročnik (najprej) v ponudbenem predračunu zahteval, da ponudniki izpolnjevanje tehničnih zahtev izkažejo s skicami in/ali prospekti, pri čemer je zahteval predložitev 2 map (eno mapo bo obdržal naročnik, druga mapa bo vrnjena izbranemu izvajalcu). Poleg tega je naročnik zahteval tudi predložitev vzorca delovne površine elementov. Naročnik je torej določil dve medsebojno ločeni zahtevi; ena zahteva se nanaša na predložitev skic in/ali prospektov oz. katalogov za ponujeno opremo (prva poved točke 1 ponudbenega predračuna), druga zahteva pa se nanaša na predložitev vzorca delovne površine (zadnja poved točke 1 ponudbenega predračuna).
Čeprav je naročnik z odgovori, objavljenimi na Portalu javnih naročil, pojasnjeval oz. spreminjal zahteve glede načina izkazovanja tehnične ustreznosti ponujene opreme, pa gre ugotoviti, da naročnik z odgovori na Portalu javnih naročil ni odstopil od zahteve glede predložitve vzorca delovne površine elementov. Iz vprašanj zainteresiranih gospodarskih subjektov je razvidno, da so se ti zavzemali, da jim (upoštevaje, da je naročnik najprej zahteval predložitev katalogov za vso ponujeno opremo) skladnosti nevtralne opreme ne bi bilo potrebno dokazovati s predložitvijo katalogov oz. da bi s predložitvijo katalogov dokazovali zgolj skladnost serijske opreme. Poleg tega je zainteresirani gospodarski subjekt prosil za pojasnilo glede načina (fizično ali elektronsko) predložitve katalogov ponujene opreme. Naročnik je tako glede vprašanja, za katero opremo je potrebno predložiti kataloge, kot tudi glede vprašanja, na kakšen način se predložijo katalogi, pojasnil, da ponudniki le za ponujeno serijsko opremo predložijo kataloge v elektronski obliki in da se, upoštevaje, da se ponudba oddaja v elektronski obliki, katalog opreme odda v elektronski obliki. S citiranimi odgovori pa naročnik, v nasprotju z navedbami naročnika in izbranega ponudnika, ni posegel v zahtevo glede predložitve vzorca delovne površine elementov, kar pomeni, da so bili ponudniki, skladno z zadnjo povedjo točke 1 ponudbenega predračuna, dolžni predložiti vzorec delovne površine elementov.
Četudi bi bilo potrebno pritrditi navedbam naročnika (in izbranega ponudnika), da vzorec delovne površine elementov ne šteje za serijsko opremo, bi to, upoštevaje citirane naročnikove odgovore na Portalu javnih naročil, pomenilo zgolj, da ponudniki niso bili dolžni predložiti kataloga za ponujeno delovno površino elementov, ne pa tudi, da niso bili dolžni predložiti vzorca. Navedenega ne more spremeniti dejstvo, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil izjavo, da bo nevtralna oprema izdelana skladno z zahtevami naročnika. Predložitev takšne izjave izbranega ponudnika ne razbremenjuje obveznosti predložiti vzorec delovne površine elementov, kot je jasno in nedvoumno zahteval naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Sprejeti stališče, v skladu s katerim bi podpisana izjava pri izbranemu ponudniku nadomeščala predložitev zahtevanega vzorca delovne površine elementov, bi pomenilo ne le kršitev zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč tudi kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3 in poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja ni razlikovanja. Nenazadnje je naročnik tisti, ki oblikuje dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, zato mora ponudbe presojati zgolj ob doslednem upoštevanju vseh postavljenih zahtev.
Pritrditi gre sicer navedbam naročnika (in izbranega ponudnika), da je naročnik zahteval elektronsko oddajo ponudb in da vzorca ni mogoče oddati z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev. Vendar pa gre pojasniti, da ima naročnik podlago, da zahteva predložitev (dela) ponudbe na drugačen način kot z elektronskimi sredstvi v drugem odstavku 37. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik ni dolžan zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri oddaji ponudb, če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva predložitev fizičnih modelov ali maket, ki jih ni mogoče predložiti z elektronskimi sredstvi (točka č) drugega odstavka 37. člena ZJN-3). Zato naročnikova zahteva, da ponudniki predložijo ponudbo z elektronskimi sredstvi, ne izvotli oz. ne onemogoča izpolnitve naročnikove zahteve, da ponudniki predložijo (fizični) vzorec delovne površine elementov.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno zahteval predložitev vzorca delovne površine elementov. Upoštevaje navedeno in upoštevaje med strankama nesporno dejstvo, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanega vzorca delovne površine elementov, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da naročnik v posledici umanjkanja vzorca delovne površine elementov, ni imel podlage za zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami naročnika in dopustna.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik naknadno, na podlagi naročnikovega poziva, predložil prospekt za opremo, ponujeno pod pozicijo 8.8 ponudbenega predračuna, in da se slika iz prospekta ne ujema z opisom.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pod pozicijo 8.8 ponudbenega predračuna zahteval »Delovna blok miza z visoko baterijo«, s pripisom (dimenzij in) »korpus odprt«.
Med strankama ni sporno, temu pa pritrjuje tudi izbrani ponudnik, da izbrani ponudnik v ponudbo za omenjeno pozicijo ponudbenega predračuna ni predložil katalogov in da ga je naročnik po poteku roka za predložitev ponudb pozval na predložitev tehnične dokumentacije za omenjeno pozicijo. Ne glede na vprašanje skladnosti takšnega naročnikovega ravnanja z določbami ZJN-3 gre ugotoviti, kar med strankama tudi ni sporno, da je izbrani ponudnik na podlagi naročnikovega poziva predložil opis ponujene opreme, v katerem je navedeno »spodaj odprto«, ter sliko, ki prikazuje spodaj zaprto delovno mizo. Ne glede na vprašanje, ali oprema, opredeljena pod pozicijo 8.8 ponudbenega predračuna, predstavlja serijsko opremo (za katero je bilo potrebno predložiti katalog) ali nevtralno opremo (za katero ponudnikom ni bilo potrebno predložiti kataloga), gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik za omenjeno opremo predložil dokazila, zato mora iz teh dokazil izhajati izpolnjevanje naročnikovih zahtev. Povedano drugače, četudi je izbrani ponudnik v zvezi s ponujeno opremo predložil dokazila, ki jih skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni bil dolžan predložiti, mora iz predloženih dokazil izhajati skladnost ponujene opreme z naročnikovimi zahtevami. Navedenega ne spreminjajo navedbe izbranega ponudnika, da je za ponujeno opremo, pod pozicijo 8.8 ponudbenega predračuna, predložil izjavo, da bo nevtralna oprema izdelana skladno z zahtevami naročnika.
Glede na dokumentacijo, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni mogoče zaključiti, da ponujena oprema pod postavko 8.8 ponudbenega predračuna izpolnjuje naročnikove zahteve, saj iz ponudbe izbranega ponudnika na eni strani izhaja, da ponuja delovno mizo »spodaj odprto«, na drugi strani pa iz slike ponujene opreme izhaja, da ponuja delovno mizo »spodaj zaprto«. Državna revizijska komisija ne more slediti (smiselnim) navedbam naročnika in izbranega ponudnika, da je slika »simbolična« in da kot takšna ni relevantna za presojo ponujene opreme. Ponoviti gre, da je naročnik v točki 2.7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno zahteval, da ponudniki za sklop 2 v ponudbo predložijo slikovno gradivo za vse elemente. Naročnik sicer res ni izrecno zahteval, da mora biti iz slikovnega gradiva jasno razvidno izpolnjevanje njegovih zahtev, vendar po presoji Državne revizijske komisije takšna izrecna navedba naročnika v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niti ni potrebna. Že samo dejstvo, da je naročnik kot dokazilo o skladnosti ponujene opreme s tehničnimi specifikacijami zahteval predložitev slikovnega gradiva, pomeni, da mora iz slikovnega gradiva izhajati izpolnjevanje zahtev, saj je v nasprotnem primeru predložitev slikovnega gradiva nepotrebna in sama sebi namen. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik na podlagi ponudbe izbranega ponudnika (vključno z njeno dopolnitvijo) ni imel podlage za zaključek, da je oprema, ki jo je izbrani ponudnik ponudil pod postavko 8.8 ponudbenega predračuna, skladna z naročnikovimi zahtevami in da je posledično ponudba izbranega ponudnika dopustna, saj iz ponudbe izbranega ponudnika niti ni mogoče razbrati, kakšno delovno blok mizo z visoko baterijo (spodaj zaprto ali spodaj odprto) ponuja izbrani ponudnik.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ni ponudil pomivalnega stroja, zahtevanega pod pozicijo 11.5 ponudbenega predračuna, ki bi bil skladen z zahtevami naročnika. Pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila potrjuje navedbe vlagatelja, da je naročnik pod omenjeno postavko zahteval dvokošarni haubni pomivalni stroj, navedeno med strankama tudi ni sporno. Med strankama je nadalje nesporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik ponudil pomivalni stroj proizvajalca Winterhalter, tip PT-M Twinset. Med strankama je nadalje nesporno, da ponujeni pomivalni stroj proizvajalca Winterhalter, tip PT-M Twinset, ni dvokošarni pomivalni stroj, pač pa gre za dva (medsebojno povezana) enokošarna pomivalna stroja. Že ob upoštevanju izpostavljenih med strankami nespornih dejstev, katerim (smiselno) pritrjuje tudi izbrani ponudnik, gre pritrditi navedbam vlagatelja, da pomivalni stroj, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ni skladen s tehničnimi specifikacijami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Navedenega ne spreminja zatrjevanje izbranega ponudnika, da je naročnik za pomivalni stroj določil tehnične specifikacije, ki jih izpolnjuje proizvod točno določenega proizvajalca. Glede na stopnjo postopka (tj. po poteku roka za predložitev ponudb) in glede na tretji odstavek 25. člena ZPVPJN namreč vsebinska presoja revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni več mogoča, pač pa je možna le še presoja, ali je naročnik prejete ponudbe (oz. ponudbo izbranega ponudnika) pregledal ob upoštevanju zahtev, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Naročnik in izbrani ponudnik tudi ne moreta uspeti s sklicevanjem na vprašanja in odgovore, ki jih je naročnik objavil na Portalu javnih naročil. Oba sicer pravilno navajata, da je naročnik preko Portal javnih naročil (tudi glede sporne pozicije) pojasnil, »da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ter popisih opreme določil minimalne tehnične zahteve opreme. Ponudnik lahko vedno ponudi opremo z boljšimi karakteristikami. V tem primeru mora ponudnik ponudbi priložiti tehnično specifikacijo ter obrazložitev, ki dokazujeta navedeno« (glej vprašanja in odgovore, objavljena na Portalu javnih naročil dne 19. 5. 2021 ob 18:10 uri, dne 19. 5. 2021 ob 18:19 uri in dne 21. 5. 2021 ob 9:29 uri), vendar pa ne gre spregledati, da je izbrani ponudnik namesto zahtevanega enega dvokošarnega pomivalnega stroja ponudil dva enokošarna pomivalna stroja. Po presoji Državne revizijske komisije dva enokošarna pomivalna stroja nista nekaj več (oz. boljša) v primerjavi z enim dvokošarnim pomivalnim strojem, ampak sta nekaj drugega. Ker izbrani ponudnik ni ponudil zahtevane opreme, pač pa nekaj drugega, niti ni mogoča presoja, ali ima ponujena oprema »boljše karakteristike« od zahtevane opreme.
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za zaključek, da je izbrani ponudnik ponudil pomivalni stroj, skladen z zahtevami naročnika, in posledično tudi ne za zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da gre v spornem delu ponudbe izbranega ponudnika za del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, zato naročnik v konkretnem primeru nima ustrezne pravne podlage v ZJN-3, da bi izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ali na popravo njegove ponudbe. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 je namreč ponudniku, razen v primeru očitnih napak (da bi bila ugotovljena pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika očitna napaka, naročnik in izbrani ponudnik ne zatrjujeta), izrecno prepovedano dopolnjevanje ali popravljanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika, kljub temu, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanega vzorca delovne površine elementov, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, ali ponuja spodaj odprto delovno blok mizo z visoko baterijo ali spodaj zaprto delovno blok mizo z visoko baterijo, in da je izbrani ponudnik ponudil pomivalni stroj, ki ni skladen z zahtevami naročnika, označil za dopustno in izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, kršil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 411-29/2021 z dne 28. 6. 2021.
V zvezi z vlagateljevim predlogom, da naročnik odda javno naročilo naslednjemu ponudniku z dopustno ponudbo oz. da odda naročilo vlagatelju, Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da ima v revizijskem postopku zgolj kasatorična pooblastila, saj lahko v primeru ugotovljenih kršitev skladno z 39. členom ZPVPJN naročnikova ravnanja le razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila ali izvesti določenih ravnanj, niti ne more naročniku naložiti, kakšno odločitev (o zaključku postopka oddaje javnega naročila) mora sprejeti (prim. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-292/2014, 018-223/2018, 018-101/2019).
Ker je Državna revizijska komisija svojo odločitev o razveljavitvi izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila sprejela že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb, v okviru revizijskega postopka ni obravnavala navedb, ki se nanašajo na preostale zatrjevane kršitve naročnika pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Vsebinska presoja preostalih revizijskih navedb, s katerimi vlagatelj utemeljuje nezakonitost naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, ob upoštevanju predstavljenih ugotovitev glede nezakonitosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, namreč na vlagateljev položaj v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer več vplivati, vlagatelj pa za njihovo obravnavo tako ne izkazuje (več) pravnega interesa.
Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek oddaje javnega naročila s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudbe izbranega ponudnika opraviti skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, zlasti ob upoštevanju šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.
Vlagatelj tekom postopka pravnega varstva ni priglasil stroškov pravnega varstva, zato Državna revizijska komisija o njih ni odločala.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.
Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.
V Ljubljani, 18. 8. 2021
Predsednik senata:
Marko Medved
član Državne revizijske komisije
Vročiti (po eReviziji):
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.