EN

018-086/2021 Srednja šola Slovenska Bistrica

Številka: 018-086/2021-15
Datum sprejema: 16. 8. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Marka Medveda in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sanacija športnega poda ter dobava in montaža teleskopske tribune v športni dvorani Srednje šole Slovenska Bistrica« v sklopu 2 »Dobava in montaža teleskopske tribune«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba TAURUS IQ d.o.o., Parmova ulica 53, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Srednja šola Slovenska Bistrica, Ulica dr. Jožeta Pučnika 21, 2310 Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 8. 2021

odločila:


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo 31. 3. 2021 objavljeno na portalu javnih naročil, pod št. JN001940/2021-W01.

Naročnik je 3. 5. 2021 sprejel in na portalu javnih naročil (pod št. objave JN001940/2021-ODL01) objavil »Odločitev o oddaji naročila male vrednosti« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je naročilo v sklopu 2 »Dobava in montaža teleskopske tribune« oddal ponudniku ELAN INVENTA, d.o.o., Begunje na Gorenjskem 1, Begunje na Gorenjskem, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), po merilih ugodnejšo vlagateljevo ponudbo pa zavrnil kot nedopustno; naročnik je pri tem navedel, da vlagatelj za teleskopsko tribuno ni predložil zahtevanega certifikata EN 60204-1, kot je bil zahtevan v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v popisu del za pripravo ponudbe, zato ponudba ne izpolnjuje naročnikovih zahtev glede predmeta javnega naročila.

Vlagatelj je 10. 5. 2021 zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Ne strinja se z odločitvijo in naročniku očita nedopustno »preferiranje« izbranega ponudnika in kršitev določil Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), predvsem načela enakopravne obravnave. Sklicujoč se na ZJN-3 navaja, da je naročnik upravičen od ponudnikov zahtevati dokazovanje zahtevanih značilnosti lastnosti blaga, ponudniki pa morajo izkazati izpolnjevanje zahtev, pri čemer niso omejeni na točno določena dokazna sredstva. Prepričan je, da je glede na vsebino odgovora naročnika na portalu javnih naročil, s predložitvijo enakovrednega dokumenta, ki dokazuje varno in kvalitetno izvedbo elektro del, zadostil naročnikovi zahtevi. Kot problematično pri tem izpostavlja, da je naročnik na vlagateljev predlog za spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila prek portala javnih naročil odgovoril šele 13. 4. 2021 ob 17.20, kar je po poteku roka za sprejem ponudnikovih vprašanj, zato bi bilo treba obravnavati tudi kršitve, ki se nanašajo na zahteve iz spremenjene dokumentacije. Meni, da je zahteva nesorazmerna in nezakonita (kar v nadaljevanju tudi natančneje obrazloži), navedeni razlogi za odločitev o tem, da vlagatelj ni izpolnil njegove zahteve, pa pavšalni. Zatrjuje, da je predložil dokazilo, ki je enakovredno zahtevanemu in bi ga naročnik moral sprejeti, saj je v dokaz izpolnjevanja razpisne zahteve v ponudbi priložil zahtevane EN 13200 standarde (SIST EN 13200-1; SIST EN13200-3; SIST EN13200-5) za tribune in Potrdilo o izvedenih meritvah in s tem skladnosti tribun z zahtevanim standardom (v nadaljevanju: Potrdilo), ki ga je izdala uradna institucija VPD-PV varnostni in požarni inženiring d.o.o.; šlo naj bi za dokument, ki zadostuje potrebam izdaje strojev in naprav za delovanje na trgu. Pojasnjuje še, da so osnova za izdajo Potrdila Navodila za uporabo in Izjava o skladnosti, v kateri so opisani vsi standardi, ki so bili upoštevani pri posamični tribuni. V dokaz, da bi na eni strani moral naročnik omogočiti dokazovanje zahteve na drug način, na drugi strani pa da je predložen dokaz enakovreden, vlagatelj predlaga imenovanje izvedenca tehnične stroke.

V zvezi z očitkom neenakopravne obravnave vlagatelj dodaja, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki ima zagotavljanje standarda zgolj navedeno (pripisano) pri TUV certifikatu, poleg EN 13200, njegovo ponudbo pa je zavrnil, ker ni priložil ustreznega certifikata. Naročniku nadalje očita še, da je šlo v fazi priprave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za konflikt interesov, saj naj bi naročnik za pripravo tehnične dokumentacije najel zunanje podjetje, ki je nedopustno povezano z izbranim ponudnikom, kar je (po oceni vlagatelja) vse rezultiralo v prilagojenem razpisu izbranemu ponudniku. Praksa pri drugih naročnikih, kot navaja vlagatelj, kaže, da so sprejeli enakovredne dokumente kot ustrezne. V posledici navedenega vlagatelj predlaga, da naj naročnik ali Državna revizijska komisija pridobi izjave (1) od pripravljalca dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila o tem, da na noben način pri njeni pripravi ni sodeloval in tudi sicer ne sodeluje z izbranim ponudnikom oz. tam zaposlenimi delavci. Vlagatelj zaključuje, da naročnik ni predstavil objektivno in strokovno opravičljivih razlogov za postavitev izpodbijane zahteve, prav tako pa ni navedel razlogov, zakaj s strani vlagatelja predloženi dokaz ni enakovreden zahtevanemu. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in zahteva povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 14. 5. 2021. Kot bistveno izpostavlja, da je naročnik za teleskopsko tribuno zahteval predložitev certifikata EN 60204-1, vlagatelj pa te zahteve, ki niti nikoli ni bila izpodbita oz. spremenjena, ni izpolnil - še več, takega dejstva niti ne zatrjuje. Dodaja, da vlagatelj v bistvu napada dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, s čimer pa je prepozen. Glede predloženega potrdila o skladnosti meni, da to za dopustnost vlagateljeve ponudbe ne zadošča, saj vlagatelj z njim dokazuje nekaj, česar ni bilo potrebno dokazati, hkrati pa ni uspel predložiti tistega, kar je naročnik zahteval. Upoštevati naj bi bilo tudi treba, da četudi bo izvajalec po izvedbi javnega naročila moral pridobiti potrdilo o skladnosti, to še ne bo dokazilo, da teleskopska tribuna vsebuje lastnosti, za katere se zahteva certifikat EN 60204-1. Naročnik ima pravico določiti višje zahteve od minimalnih, ki so sicer potrebne, da se enako blago lahko uporablja oz. daje na trg. Nerazumljive naj bi bile navedbe vlagatelja o tem, da je predložil enakovreden dokument, saj ni mogoče razbrati, s čim je izpolnjevanje zahteve v konkretnem primeru dokazal (z »enakovrednim dokumentom«); navede sicer, da bi naročnik moral druge dokaze sprejeti, ne pojasni pa, katere takšne dokaze je vlagatelj predložil. Vlagatelj tako ni pojasnil, kakšno zvezo imajo predloženo potrdilo o meritvah in potrdilo o skladnosti z zahtevanim standardom. Poudarja še, da je dokazilo o skladnosti (certifikat EN 60204-1) v enakih okoliščinah (tj. ne da bi bila oprema že montirana) sam uspel predložiti. Izbrani ponudnik končno še meni, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj teoretično povzema ureditev preprečevanja nasprotja interesov pri oddaji javnih naročil, vendar pa teh teoretičnih izhodišč ne uspe povezati z nobeno dejansko okoliščino iz predmetnega javnega naročila ter dodaja še, da ni sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije. Na koncu pa izbrani ponudnik še izpostavi, da naročnik izključitvenega razloga zaradi nasprotja interesov (iz točke e šestega odstavka 75. člena ZJN-3) niti ni določil.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil s sklepom z dne 18. 5. 2021, ki ga je vlagatelju posredoval prek portala eRevizija dne 19. 5. 2021. Vlagateljeve očitke, ki se dejansko nanašajo na naročnikovo zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede predložitve certifikata EN 60204-1, označuje za prepozne, kot neutemeljene pa navedbe, da je predložil enakovreden dokument, ki bi ga moral naročnik sprejeti kot ustreznega. Poudarja, da ga zavezuje njegova lastna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je zahteval potrdilo o skladnosti (certifikat) EN 60204-1, ki pa ga vlagatelj ni predložil. Iz Zapisnika o pregledu in preizkusu delovne opreme, ki ga je vlagatelj priložil svoji ponudbi, je razvidno, da osebe, ki so opravljale pregled in preizkus, ugotavljajo, da delovna oprema (teleskopska tribuna) na dan pregleda zagotavlja delavcem varno delo ob pravilni in namenski uporabi delovne opreme skladno z navodili proizvajalca za varno delo, česar pa ni mogoče enačiti z zahtevanim certifikatom, čemur naj bi smiselno v zahtevku za revizijo pritrjeval tudi vlagatelj. Naročnik tako ni mogel spregledati, da vlagatelj (za razliko od izbranega ponudnika) zahtevanega certifikata v ponudbi ni predložil. Glede očitkov v zvezi s konfliktom interesov, pritrjuje navedbam izbranega ponudnika, ter še dodatno pojasnjuje, da se je za potrebe naročnika v letih 2003 do 2005 izvedla novogradnja šole in športne dvorane, kmalu pa so se pokazale težave s športnim podom zaradi neustreznih tribun, pri čemer so izvedenci ocenjevali, da so tribune pretežke in so poškodovale podkonstrukcijo športnega poda; da so bili vgrajeni neustrezni mehanizmi, ki omogočajo izvleko in zlaganje tribun (prihajalo je do zastojev pri izvlekah, potrebni so bili najmanj štirje odrasli moški, da so lahko blokado premagali, pri tem pa so si pomagali z različnimi mehanskimi orodji, npr. kovinskim drogom, težkim kladivom...); ker izvleke večkrat niso uspele v celoti, so posledično nastale težave pri namestitvi zaščitnih ograj na tribunah, ipd. Vse to je privedlo do stanja, da tribune niso omogočale varne rabe, potrebna je bila sanacija poškodovanega parketa in podkonstrukcije športnega poda in menjava tribun, ki so poškodbo povzročile. V relativno kratkem obdobju uporabe starih tribun je naročniku nastala velika in nepotrebna materialna škoda, ki jo želi temeljito sanirati na način, da se ne bi ponovile prvotne napake, zato je tudi vztrajal pri vseh certifikatih, ki so na tržišču na voljo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 20. 5. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 20. 5. 2021, ki jo je naročniku in Državni revizijski komisiji posredoval prek portala eRevizija dne 24. 5. 2021. Prereka vse navedbe naročnika. Ugotavlja, da naročnik ni izvedel predlaganih dokazov, s katerimi bi vlagatelju dokazal, da v predmetnem postopku ni šlo za nasprotje interesov. Opozarja na kršitev načela kontradiktornosti, ker mu naročnik ni posredoval izjasnitve izbranega ponudnika. Kot dokaz utemeljenosti navedb iz zahtevka za revizijo prilaga strokovno mnenje g. […], univ. dipl. strojništva, ki naj bi potrjevalo navedbe, da je ravnanje naročnika nezakonito in odraz nepoznavanja relevantne zakonodaje (vlagatelj navedbe iz tega mnenja tudi povzema).

Državna revizijska komisija je kot prilogo k dopisu št. 018-086/2021-9 z dne 5. 7. 2021 vlagatelju posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 14. 5. 2021, vlagatelj pa se je o njej izjasnil z vlogo z dne 9. 7. 2021. Prereka vse navedbe izbranega ponudnika in sklicujoč se na strokovno mnenje g. […], univ. dipl. strojništva (ponovno) utemeljuje, zakaj naročnik sporne zahteve ne bi smel postaviti; meni, da gre za nemogoč pogoj, kot tak pa velja za nezapisanega. Meni še, da izbrani ponudnik na široko pojasnjuje vsebino zahtevanega standarda, ki pa je povsem irelevantna, saj ne upošteva veljavne zakonodaje, tj. Zakona o tehničnih zahtevah proizvoda in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 17/2011) in ustrezajočega Pravilnika o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 75/2008 s sprem.). Pojasnjuje, na kakšen način bo izdal ES izjavo o skladnosti in izvedel predpisano označevanje stroja. Ponovno poudarja, da je kot dokazilo, da (so) njegove izvedene tribune skladne z zahtevami standarda EN 60204-1, v ponudbi dokazoval s priloženim Zapisnikom in potrdilom o pregledu opreme - te izvedene tribune.

Na zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija omogočila vpogled v spis na podlagi 150. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št 26/1999 s sprem; v nadaljevanju: ZPP) dne 11. 6. 2021 ob 11:15 uri v prostorih Državne revizijske komisije.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ugotovil, da vlagatelj v ponudbi ni predložil zahtevanih dokazil in je njegovo ponudbo posledično obravnaval kot nedopustno.

Vlagateljeve revizijske navedbe glede dopustnosti njegove ponudbe je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati tudi ob upoštevanju določil prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Skladno s to določbo zakona naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3, po tem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena tega zakona in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena tega zakona, če so bila določena.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede tehnične specifikacije (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3), s katerimi opiše predmet javnega naročanja. Skladno s petim odstavkom 68. člena ZJN-3 se tehnične specifikacije lahko določijo na enega od naslednjih načinov:
a) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa odda javno naročilo;
b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropske tehnične ocene oziroma evropski ocenjevalni dokument, če se ta uporabi kot podlaga za izdajo evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane s projektiranjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga, pri čemer se pri vsakem sklicevanju navede tudi »ali enakovredni«;
c) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke tega odstavka s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke tega odstavka kot podlago za domnevo skladnosti s temi zahtevami glede delovanja ali funkcionalnosti;
č) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke tega odstavka za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke tega odstavka za druge značilnosti.

ZJN-3 v 68. členu poleg pravil v zvezi z oblikovanjem tehničnih specifikacij določa tudi pravila glede dokazovanja izpolnjevanja tehničnih specifikacij. Skladno z devetim odstavkom 68. člena ZJN-3 mora ponudnik v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno s tistimi iz 70. člena ZJN-3, dokazati, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik. Sedmi odstavek 68. člena ZJN-3 določa, da kadar naročnik uporabi možnost sklicevanja na tehnične specifikacije iz b) točke petega odstavka tega člena, ponudbe ne sme zavrniti z obrazložitvijo, da ponujene gradnje, blago ali storitve niso skladne z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, če ponudnik v svoji ponudbi na kakršen koli ustrezen način, vključno z načini dokazovanja iz 70. člena tega zakona, dokaže, da predlagane rešitve enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Naročnik lahko skladno s prvim odstavkom 70. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti kot dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami, predložijo poročilo o preizkusu, ki ga pripravi organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ. Skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-3 mora naročnik sprejeti druga ustrezna dokazila, ki niso navedena v prvem odstavku 70. člena ZJN-3, na primer tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar določen gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preizkusih iz prvega odstavka tega člena ali jih ne more pridobiti v ustreznih rokih, pod pogojem, da ni odgovoren za to, da nima dostopa, ter pod pogojem, da gospodarski subjekt s tem dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki jih zagotavlja, izpolnjujejo tehnične specifikacije, merila za oddajo naročila ali pogoje za izvedbo naročila.

Iz navedenih določil ZJN-3 izhaja, da je naročnik upravičen od ponudnikov zahtevati dokazovanje zahtevanih značilnosti lastnosti blaga, na drugi strani pa morajo ponudniki v ponudbi izkazati izpolnjevanje zahtev, pri čemer pa niso omejeni na točno določena dokazna sredstva. Tudi če naročnik zahteva dokazovanje zahtevanih značilnosti blaga s predložitvijo poročil o preizkusih ali potrdil, ki jih pripravijo oz. izdajo organi za ugotavljanje skladnosti, mora naročnik upoštevati možnost ponudnikovega dokazovanja z drugimi ustreznimi dokazili in to, kot to navaja tudi naročnik, ne glede na vprašanje, ali je to možnost izrecno predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik mora skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-3 sprejeti druga ustrezna dokazila. Vendar pa dokazovanje po tretjem odstavku 70. člena ZJN-3 ni brezpogojno, saj tretji odstavek 70. člena ZJN-3 ponudniku nalaga določene obveznosti; ponudnik mora že v ponudbi izkazati obstoj okoliščin iz tretjega odstavka 70. člena ZJN-3, ki opravičujejo oz. utemeljujejo sprejem drugih ustreznih dokazil.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko »1. PREDMET JAVNEGA NAROČILA« razdelka »B. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE« v zvezi s sklopom 2 navedel:

»Sklop zajema odstranitev obstoječih tribun ter dobavo in montažo nove teleskopske tribune.

Natančnejše informacije o dobavi in montaži teleskopske tribune so razvidne iz predračuna za sklop II: Dobava in montaža teleskopske tribune.«

Pod točko »13.2.1. Dokazila o izpolnjevanju zahtev iz tehničnih specifikacij« istega razdelka je nadalje navedel:

»Predmet ponudbe mora izpolnjevati najmanj minimalne tehnične zahteve, navedene v tehničnih specifikacijah, ki so sestavni del te razpisne dokumentacije.«

Del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila so tudi popisi del (v tabeli) za pripravo ponudbe, ki za zadevne teleskopske tribune hkrati določajo tehnično specifikacijo ter obvezne priloge ponudbi:

»1. potrdilo o skladnosti (certifikat), s katerimi se potrdi skladnost opreme z zahtevanim standardom SIST EN 13200-1, SIST EN 13200-3, SIST EN 13200-5, EN 60204-1, izdan in potrjen s strani neodvisnih, usposobljenih organov.«

Vezano na citirano določilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sta bila na portalu javnih naročil 6. 4. 2021 ob 11.43 in 13. 4. 2021 ob 17.20 objavljena odgovora naročnika na opozorilo potencialnega ponudnika na nezakonitost te zahteve, kot sledi:

- »Datum objave: 06.04.2021 11:43
VPRAŠANJE
V popisu opreme je pri teleskopski tribuni zahtevi navedeno, da ponudnik mora dokazovati skladnost tribune z SIST EN 60204-1 s certifikatom pri ponudbi. Naročnika sprašujemo oz. prosimo za spremembo te zahteve, saj proizvajalec teleskopske tribune navedeno dokazilo o skladnosti lahko dobi šele po koncu montaže in priklopa motorja in tribune na objektu, ko izvede tudi vse zakonske meritve. Torej, kot proizvajalec ob zaključku izda izjavo o skladnosti, ki jo kot proizvajalec strojev in naprav mora tudi zakonsko priložiti, priloži še vse standarde za elektromotorje, ki so uporabljeni pri tribunah ter po koncu montaže in priklope motorja, izvede še potrebne meritve na objektu, ki so osnova za izdajo takega dokument. Tako se dobi za dotično tribuno povsem točne podatke o meritvah in ne neke splošne. Taka je tudi praksa v drugih državah Evropske unije. Konec koncev tribune niso naprave, ki imajo vgrajene krmilnike ali da bi imele vgrajene komplekse elektro naprave. Tribune imajo vgrajen elektromotor, ki odpira ali zapira tribune. Le ta pa je priklopljen na napajanja in se ga krmili preko krmilne konzole. Na koncu se izvede še pregled delovne opreme (v tem primeru tribune) iz strani zunanje, neodvisne institucije, odgovorne za varstvo pri delu in požarno varnost, ki pregleda in preizkusi delovno premo ter izdala Zapisnik o pregledu in preizkusu delovne opreme v katerem bi tudi upoštevala zahteve standarda SIST EN 60204-1:2018.
- Postopek pregleda in preizkusa delovne opreme neodvisne zunanje institucije bi bil izveden po postopku, ki je natančno opisan v organizacijskem predpisu izvajalca preiskave OP 4 Pregled in preizkus delovne opreme. In bi zajemal tudi Pregled delovne opreme opravljen po naslednjih korakih:
o ustreznost dokumentacije,
o ustreznost in brezhibnost električne opreme,
o izgled in trdnost konstrukcijskih delov,
o krmilni sistemi,
o delovanje varnostnih naprav,
o obrabljenost gibljivih delov,
o ustreznost uporabe in vzdrževanja,
o ustreznost označb in opozoril.
- Pri tem bi se neodvisna zunanja institucija naslanjala na:
o Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 43/2011),
o Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur.list RS št. 101/04),
o Pravilnik o varnostnih znakih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05, 34/10),
o Pravilnik o varnosti strojev (Uradni list RS, št.75/08, 66/10, 17/11 ZTZPUS-1 in 74/11),
o Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. list RS št. 89/99, 39/05),
o Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Uradni list RS, št. 29/92, 56/99),
o Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št.41/09,2/12 in 61/17 GZ),
o Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05),
o SIST EN 60204-1:2018 Varnost strojev Električna oprema strojev Osnovne zahteve.
o SIST EN ISO 12100-1:2004 Varnost strojev Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja 1.
Del: osnovna terminologija, metodologija.
o SIST EN ISO 12100-2:2004 Varnost strojev Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja 2.
Del: tehnična načela.
V sled navedenega naročnika pozivamo, da spremeni zahtevo o dokazilu oz. certifikatu skladnosti SIST EN 60204-1 pri ponudbi oz. dopusti, da zgoraj naveden postopek ponudnik izvede skladno z zakonskimi določbami po zaključku del in pridobi ustrezne dokumente za izdajo izjave o skladnosti z zahtevanimi in zakonskimi določbami.
o Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Uradni list RS, št. 29/92, 56/99),
o Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št.41/09,2/12 in 61/17 GZ),
o Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05),
o SIST EN 60204-1:2018 Varnost strojev Električna oprema strojev Osnovne zahteve.
o SIST EN ISO 12100-1:2004 Varnost strojev Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja 1.
Del: osnovna terminologija, metodologija.
o SIST EN ISO 12100-2:2004 Varnost strojev Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja 2.
Del: tehnična načela.

Naročnika pozivamo, da spremeni zahtevo o dokazilu oz. certifikatu skladnosti SIST EN 60204-1 pri ponudbi in dopusti, da zgoraj naveden postopek ponudnik izvede skladno z zakonskimi določbami po zaključku del in pridobi ustrezne dokumente za izdajo izjave o skladnosti z zahtevanimi in zakonskimi določbami.

ODGOVOR
V tehničnih specifikacijah navedene zahteve po predložitvi standarda SIST EN 60204-1 naročnik ne bo spreminjal. S predložitvijo potrdila o skladnosti ponudniki v skladu s 23. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-3 dokazujejo, da ponujeno blago izpolnjuje zahtevane značilnosti predmeta naročila.

- Datum objave: 13.04.2021 17:20
VPRAŠANJE
Naročnika sprašujemo zakaj pristopa k izvedbi razpisa z tako dvoličnim načinom. Očitno preferira točno določenega ponudnika, ki mu je tudi pripravil popis opreme. Tako zaradi nujne sanacije dopušča dokazila o usposobljenosti z lastnimi izjavami, pri dokazilih o skladnosti opreme, pa ne dovoli zakonske izvedbe takega dokazovanja skladnosti.

Zahtevani standard pri tribuni EN 60204 -1:2018 - Varnost strojev - Električna oprema strojev - 1. del: Splošne zahteve
Za dokazovanje skladnosti s tem standardom mora biti izveden pregled in ustrezne meritve s strani pooblaščene inštitucije, na konkretno dobavljeni in montirani delovni opremi oz. električnih naprav - konkretno zahtevane in priklopljene tribune na vašem objektu.

Torej v fazi ponudbe ne moremo dati potrdila inštitucije, ki bo pregled in izmere naredila šele po izvedbi in tudi potem izdala potrdilo o skladnosti.
Lahko pa damo lastno zavezujočo izjavo , da bo oprema dobavljena in izvedena skladno s tem standardom, po izvedbi pa narejene še meritve in izdano zahtevano potrdilo, čisto konkretno za vaše tribune.
Naročnika prosimo, da ne posluša zavajajočih izjav, ampak to preveri pri ustreznih inštitucijah in dovoli oz. spremeni navedeno zahtevo, ter dovoli lojalno konkurenco med potencialnimi ponudniki.

ODGOVOR
V tehničnih specifikacijah navedene zahteve po predložitvi standarda SIST EN 60204-1 naročnik ne bo spreminjal. S predložitvijo potrdila o skladnosti ponudniki v skladu s 23. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-3 dokazujejo, da ponujeno blago izpolnjuje zahtevane značilnosti predmeta naročila.
Iz varnostnih pregledov telovadnice vemo, da se pogon (pri koših, tribunah ) smatra kot elektro stroj. Omenjen standard zagotavlja varno in kvalitetno izvedbo elektro del. Elektro meritve se naredijo po izvedbi ter se pred prevzemom del priložijo k ostali tehnični dokumentaciji.«

Skladno z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. Iz citiranih odgovorov naročnika je razvidno, da sporne zahteve glede standarda EN 60204-1 ni spremenil.

V zvezi z vlagateljevimi revizijskimi navedbami o nezakonitosti zahteve glede standarda EN 60204-1 Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj s temi navedbami prepozen, saj zahtevka za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni (v obravnavanem primeru je bil rok za prejem ponudb daljši). Vsebinska presoja revizijskih navedb, ki se nanašajo na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato ni več mogoča. Posledično je Državna revizijska komisija kot nerelevantne štela navedbe vlagatelja, da je naročnik drugi citiran odgovor na portalu javnih naročil objavil po poteku roka za postavitev vprašanj na portalu javnih naročil in jih niti ni vsebinsko obravnavala.

Med strankama niti ni sporno, da vlagatelj zahtevanega potrdila o skladnosti oz. certifikata (v smislu prvega in drugega odstavka 70. člena ZJN-3) v zvezi s standardom EN 60204-1 v ponudbi ni predložil, sporno pa ostaja, ali je morebiti predložil druga ustrezna dokazila. Čeprav je torej naročnik zahteval dokazila v smislu prvega oz. drugega odstavka 70. člena ZJN-3, pa je glede na že predstavljene pravne podlage dolžan upoštevati tretji odstavek 70. člena ZJN-3 in sprejeti tudi druga ustrezna dokazila, če ponudnik v ponudbi izkaže obstoj okoliščin iz te določbe. Vendar pa Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da iz vlagateljeve ponudbe ni razvidno, da se ta sklicuje na tretji odstavek 70. člena ZJN-3, vlagatelj pa tudi ni izrecno navedel niti da v zvezi s sporno zahtevo naročnika prilaga druga ustrezna (enakovredna) dokazila niti da ni odgovoren za to, da zahtevanih dokazil, izdanih s strani neodvisnih institucij, ne more pridobiti v ustreznih rokih oz. da do njih nima dostopa. Prav tako ne iz v ponudbi predloženih dokumentov ne iz navedb vlagatelja v postopku pravnega varstva ne izhaja, da oz. kako vlagatelj s predloženo dokumentacijo (kot je razumeti glede na navedbe v postopku pravnega varstva: z »ZAPISNIK[OM] O PREGLEDU IN PREIZKUSU DELOVNE OPREME«) izkazuje izpolnjevanje tehničnih zahtev, ki jih je naročnik v konkretnem primeru – v smislu točke b petega odstavka 68. člena ZJN-3 - oblikoval tudi s sklicevanjem na sporni standard. Vlagatelj v zahtevku za revizijo utemeljuje zgolj, da navedeni dokument zadostuje potrebam izdaje strojev in naprav za trg. Ni pa mogoče (ne iz ponudbe ne iz navedb vlagatelja) ugotoviti, v kakšni povezavi naj bi bil ta dokument, ki se nanaša na pregled in preizkus določene že izvedene oz. obstoječe teleskopske tribune na konkretni lokaciji, s standardom (SIST) EN 60204-1 oz. katero lastnost ponujenega naj bi ta pregled in preizkus sploh potrjeval in dokazoval skladnost s tem standardom. Ni mogoče soglašati z vlagateljem niti v tem, da naj bi s predložitvijo takega dokazila zadostil odgovoru naročnika, objavljenem na portalu javnih naročil dne 13. 4. 2021 ob 17.20 iz tega odgovora naročnika namreč izhaja, da se tak dokument predloži (šele) pred prevzemom del in po opravljenih elektro meritvah za konkretno izvedeno tribuno. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ne more zaključiti, da je naročnik ravnal nezakonito oz. v nasprotju z lastno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je na podlagi predložene ponudbene dokumentacije ugotovil, da ponudba ni skladna z njegovimi zahtevami glede predmeta javnega naročila in torej kot taka ni dopustna.

Državna revizijska komisija na tem mestu kot nepotrebno zavrača v zahtevku za revizijo predlagano pridobitev strokovnega mnenja, saj bi se (glede na vlagateljev predlog) navedeno nanašalo bodisi na vprašanje zakonitosti in pravilnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (pri čemer je vlagatelj z uveljavljanjem tega, kot je že bilo pojasnjeno prepozen) bodisi na vprašanje dopustnosti drugih načinov izkazovanja skladnosti ponujenega s tehničnimi specifikacijami, kar pa je pravno vprašanje, za katera je v konkretnem primeru pristojen organ pravnega varstva, torej Državna revizijska komisija.

Vlagatelj se v vlogi z dne 20. 5. 2021, s katero se je opredelil do navedb naročnika, sklicuje na »strokovno mnenje g. […], univ. dipl. strojništva«, ki naj bi potrjevalo, da je ravnanje naročnika nezakonito. Ne glede na to, da izvedenec ali strokovnjak po naročilu stranke ne deluje v funkciji pomočnika Državne revizijske komisije (prim. prvi odstavek 36. člena ZPVPJN), temveč deluje kot strankin pomočnik (po njenih navodilih in v njeno korist), oziroma da mnenje, ki si ga stranka sama pridobi pred začetkom postopka pravnega varstva, ne predstavlja dokazne listine (prim. 34. člen ZPVPJN), razen če stranki izrecno soglašata, da se ga uporabi kot dokaz pri ugotavljanju dejanskega stanja, in bi bilo zato možno navedeno upoštevati le kot del trditvene podlage in ne kot del dokaznega gradiva (smiselno prim. tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 200/2005 z dne 7. 12. 2006, in opr. št. II Ips 647/2006 z dne 5. 2. 2009, ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 575/2017 z dne 22. 5. 2017), pa Državna revizijska komisija opozarja na šesti odstavek 29. člena ZPVPJN, skladno s katerim se vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena ZPVPJN opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Zadevne navedbe v vlogi z dne 20. 5. 2021 po vsebini predstavljajo nova dejstva (ki naj bi utemeljevala kršitev, ki jo je vlagatelj sicer zatrjeval že v zahtevku za revizijo), pri tem pa vlagatelj v izpostavljeni vlogi niti ne navaja niti ne dokaže, da teh novih dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku. Ker je torej vlagatelj z izpostavljenimi navedbami prepozen, jih posledično v tem postopku pravnega varstva ni mogoče upoštevati.

Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) – iz navedb vlagatelja gre razbrati, da naj bi ob enakih pomanjkljivostih naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejel. Očitku ni mogoče pritrditi, saj je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da je (za razliko od vlagatelja) izbrani ponudnik predložil zahtevani certifikat, ki se nanaša na zahtevani standard 60204-1.

Vlagatelj naročniku očita še kršitev prvega odstavka 65. člena, ker naj ne bi odpravil nasprotja interesov. ZJN-3 v 65. členu ureja položaje, kadar so ponudniki, ki predložijo ponudbo v določenem postopku oddaje javnega naročila, ali z njimi povezane družbe, predhodno sodelovale z naročnikom pri pripravi postopka javnega naročanja. Navedeno ureja tudi primere, kadar ponudnik ali z njim povezana oseba sodeluje pri izdelavi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenega dela, kar v praksi vključuje primere, ko subjekt, ki je izdelal projektno dokumentacijo, odda ponudbo tudi za izvedbo tega projekta (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-208/2017). Prvi odstavek 65. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik v primeru, kadar je kandidat, ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku pri predhodnem preverjanju trga ali pa je bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka javnega naročanja, sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja določenega kandidata ali ponudnika ne izkrivlja konkurenca. Ukrepi, katerih sprejetje zahteva prvi odstavek 65. člena ZJN-3, v skladu z drugim odstavkom 65. člena ZJN-3 vključujejo torej sporočanje določenih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja, drugim kandidatom in ponudnikom, ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb. Ob tem ZJN-3 določa, da naročnik iz postopka javnega naročanja izloči določenega kandidata ali ponudnika le, če ni mogoče drugače zagotoviti spoštovanja načela enakopravne obravnave ponudnikov, pred morebitno izločitvijo pa mora naročnik ponudniku omogočiti, da dokaže, da njegovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence. Iz navedenega izhaja, da sodelovanje subjekta, ki je predhodno sodeloval z naročnikom pri pripravi dokumentacije v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila, ni vnaprej prepovedano, mora pa naročnik sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovil, da se zaradi takšnega sodelovanja ne izkrivlja konkurence. Poskrbeti mora, da so vsi ponudniki seznanjeni z enakimi podatki (informacijami) ter omogočiti dovolj dolg rok za oddajo ponudb.

Državna revizijska komisija neodvisno od odgovora, ali vlagatelj sploh ima aktivno legitimacijo v smislu prve alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN za uveljavljanje kršitve 65. člena ZJN-3, saj ni tisti subjekt, ki je sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa bi ga želel izključiti, ni mogla ugotoviti, da vlagatelj izkazuje kršitev 65. člena ZJN-3. Skladno z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN mora zahtevek za revizijo vsebovati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. V konkretnem primeru je izostala že ustrezna trditvena podlaga, saj vlagatelj svoje navedbe utemeljuje na predvidevanju, da »naročnik najbrž nima ustreznega znanja za pripravo tehnične dokumentacije«, zgolj nekonkretizirano in nedoločno navaja, da naj bi pri pripravi razpisa sodelovalo zunanje podjetje (vlagatelj ga ne opredeli), ki naj bi bilo »nedopustno« povezano z izbranim ponudnikom (ponovno: vlagatelj ne opredeli niti tega, za kakšno povezavo naj bi šlo). Ob upoštevanju, da dokaz ne more nadomestiti trditvene podlage vlagatelja v zahtevku za revizijo, ki je v konkretnem primeru izostala, Državna revizijska komisija tudi ni izvedla obeh dokaznih predlogov, saj ju je ocenila kot nepotrebne za sprejem odločitve v predmetni zadevi. (tj. pridobitve izjav pripravljalca dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in izbranega ponudnika ter izvedla predlagane ustne obravnave, ker je nista predlagala naročnik in vlagatelj hkrati, kar bi po prvem odstavku 35. člena ZPVPJN tudi pomenilo, da bi jo bila Državna revizijska komisija dolžna izvesti).

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev ZJN-3 ali določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi ne izkazane skladnosti ponujenega predmeta z zahtevanim standardov zavrnil kot nedopustno. Državna revizijska komisija je zato na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v izjasnitvi priglasil povrnitev stroškov. Državna revizijska komisija ocenjuje, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da njegovi priglašeni stroški niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN) in je njegovo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, dne 16. 8. 2021

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije











Vročiti (prek portala e-Revizija):
‒ pooblaščenec vlagatelja,
‒ naročnik,
‒ pooblaščenec izbranega ponudnika
‒ RS, MJU.


Vložiti:
‒ v spis zadeve.

Natisni stran