018-130/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo blaga po odprtem postopku za operativni najem vozil« ki ga je z vložitvijo zahtevka za revizijo začela Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, Dunajska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), na podlagi predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN, ki ga je vložil naročnik Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 8. 2021

odločila:

1. Predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila v sklopu 4, se ne ugodi.

2. Predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila v sklopih 2, 3, 5, 6, 7, 9 in 11, se zavrže.

Obrazložitev:

Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno dne 29. 3. 2021 pod št. objave JN001875/2021-B01, s popravkom, dne 30. 3. 2021 pa še v Uradnem listu EU, pod št. objave 2021/S 062-156737, s popravkom. Naročnik je predmetno javno naročilo, ki ga oddaja po odprtem postopku, razdelil na enajst sklopov.

Vlagatelj je dne 30. 7. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik za določitev nekaterih tehničnih zahtev v Sklopu 4: Specialna patruljna osebna hibridna vozila do 2000 cm3 (v nadaljevanju: sklop 4) nima objektivno opravičljivih in strokovno utemeljenih razlogov, zaradi česar je kršeno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3)) in načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3).

Kljub prejemu zahtevka za revizijo je naročnik dne 2. 8. 2021 na Portalu javnih naročil objavil Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila za vse razpisane sklope, ki jo je sprejel dne 30. 7. 2021. Dne 6. 8. 2021 je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa, s katerim se mu, kljub vloženem zahtevku za revizijo, dovoli sklenitev pogodb za oddane sklope 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9 in 11 predmetnega javnega naročila po preteku obdobja mirovanja oz. podredno, da se mu dovoli sklenitev pogodb za sklope 2, 3, 5, 6, 7, 9 in 11, na katere se očitki iz zahtevka za revizijo ne nanašajo. Naročnik v predlogu uvodoma povzema potek postopka oddaje javnega naročanja, v nadaljevanju pa navaja, da se trenutni pet letni operativni najem vozil za Policijo v tem letu oz. v začetku naslednjega leta zaključuje, zato bo 345 specialnih patruljnih vozil, namenjenih operativnemu delu policije, vrnjenih najemodajalcu. Brez sklenitve novih pogodb po predmetnem javnem naročilu ne bo mogoče zagotoviti zadostne količine vozil za operativno delo Policije, kar posledično pomeni resno ogrožanje izvajanja zakonsko opredeljenih temeljnih nalog in dejavnosti Policije, kar ima neposreden vpliv na varnost ljudi in premoženja v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji.

Državna revizijska komisija do sprejema te odločitve ni prejela vlagateljevega mnenja o naročnikovem predlogu (drugi odstavek 20. člena ZPVPJN).

Po preučitvi predloga naročnika ter po pregledu predložene dokumentacije je Državna revizijska komisija na podlagi 20. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 73. člena ZJN-3, mora naročnik, če predmet javnega naročila to dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, javno naročilo oddati po ločenih sklopih ter določiti velikost in predmet takšnih sklopov (prvi odstavek 73. člena ZJN-3). Navedeno pomeni, da so posamezni sklopi samostojni deli javnega naročila, znotraj katerih je dopustno predložiti samostojne oz. ločene ponudbe, kot tudi, da se lahko ponudbe oddajo za več sklopov ali vse sklope, pri čemer lahko naročnik določi, da se ponudbe lahko predložijo za en, več ali vse sklope (drugi odstavek 73. člena ZJN-3), oz. lahko naročnik omeji število sklopov, ki se lahko oddajo enemu ponudniku (tretji odstavek 73. člena ZJN-3). Naročnik v vsakem posameznem sklopu lahko izda (časovno in vsebinsko) različne odločitve, ki se med seboj lahko razlikujejo glede na trenutek nastopa pravnomočnosti in zoper katere lahko aktivno legitimirane osebe sprožijo ločene postopke pravnega varstva.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo predmetno javno naročilo razdeljeno na enajst sklopov in da so ponudniki ponudbe lahko oddali za enega ali več sklopov (prim. točka II. 1. 6 Informacije o sklopih obvestila o naročilu; poglavje 1 Naročnik, oznaka in predmet javnega naročila v dokumentu Navodila za izdelavo ponudbe). Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zahtevka za revizijo izhaja, da ga je vlagatelj vložil le zoper določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tehnične zahteve) v sklopu 4, ne pa tudi zoper določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v katerem od preostalih razpisanih sklopov (enako ugotavlja tudi naročnik v predlogu z dne 6. 8. 2021).

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Izjemoma lahko naročnik, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, sklene pogodbo, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi njegovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN).

V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija dovoli sklenitev pogodbe v primeru, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Pri tem ZPVPJN izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom.

Ker predstavlja možnost iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi sklenitve pogodbe, izjeme pa je treba razlagati ozko, gre ugotoviti, da je možnost sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana le za res izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere. Ker gre v takšnih primerih za izjemo od splošnega pravila, je dokazno breme glede obstoja okoliščin, ki bi v konkretnem primeru lahko izjemo opravičevale, na strani naročnika. Državna revizijska komisija mora zato pri odločanju o tem, ali lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila, ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za sklenitev pogodbe (ta po naravi stvari obstaja pri vsakem izvedenem javnem naročilu, s katerim naročniki zadovoljujejo potrebe v javnem interesu in zagotavljajo nemoteno izvajanje javnih storitev), temveč mora ugotavljati tudi posebne okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve.

I.

Naročnik predlog za sklenitev pogodbe za vse oddane sklope na predmetnem javnem naročilu utemeljuje na okoliščini, da se bo v določenem času izteklo obdobje trenutnega najema vozil, kar bi ob hkratni nesklenitvi pogodb po predmetnem javnem naročilu pomenilo, da ne bo mogoče zagotoviti zadostne količine vozil za operativno delo Policije, kar bi imelo vpliv na ogrožanje izvajanja njenih nalog in dejavnosti ter vpliv na varnost ljudi in premoženja.

Za ugoditev predlogu za sklenitev takšne pogodbe mora naročnik izkazati višjo stopnjo intenzivnosti škodljivih posledic, kot jih s pravilom o prepovedi sklenitve pogodbe iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN predvideva že sam zakon, saj v nasprotnem primeru to pravilo ne bi imelo nobenega pomena. Šele v primeru, kadar obseg škodljivih posledic preseže tisto mejo, ki je že vključena v pravilo iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, je mogoče zaključiti, da ne gre več za običajne oz. pričakovane posledice, temveč za škodljive posledice oz. škodo, kjer je intervencija Državne revizijske komisije v smislu izdaje sklepa iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN nujna.

Čeprav Državna revizijska komisija ne nasprotuje naročniku, ki zatrjuje, da je zagotavljanje zadostnega števila vozil pomembno za izvajanje zakonsko opredeljenih nalog in dejavnosti Policije ter za varovanje ljudi in premoženja, v nadaljevanju ugotavlja, da naročnik s temi razlogi za utemeljitev predloga za sklenitev pogodbe za sklop 4 (tj. za edini sklop, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo) ni izkazal potrebne višje stopnje intenzivnosti škodljivih posledic, kot jih s pravilom o prepovedi sklenitve pogodbe iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN predvideva že sam zakon.

Naročnik namreč nujnost sklenitve pogodb utemeljuje zgolj s pavšalnim sklicevanjem na vpliv nesklenitve novih pogodb za najem vozil po celotnem javnem naročilu ob hkratnem prenehanju obstoječih pogodb za najem vozil in posledično onemogočeno izvajanje nalog Policije z vplivom na varnost ljudi in premoženja, ne da bi konkretiziral navedbe v zvezi s škodljivimi posledicami, ki bi jih bilo nujno s takojšnjo sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila v sklopu 4 preprečiti; ne da bi konkretizirano pojasnil vpliv nesklenitve pogodbe v sklopu 4 na delo oz. izvajanje nalog Policije oz. ne da bi pojasnil, zakaj bi bile v primeru, ko pogodba o izvedbi javnega naročila v sklopu 4 ne bi bila sklenjena nemudoma, lahko ogrožene navedene dobrine. Obravnavane pavšalne navedbe naročnika, za ugotavljanje resničnosti katerih naročnik ni predložil nobenih dokazov, po ugotovitvah Državne revizijske komisije ne dajejo podlage za ugotovitev nevarnosti resne in nepopravljive škode oz. škodljivih posledic, ki bi jih bilo nujno preprečiti s takojšnjo sklenitvijo pogodbe v sklopu 4.

Državna revizijska komisija upoštevaje navedeno naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa, s katerim bi se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovolila sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila v sklopu 4, ni ugodila (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

II.

Kot uvodoma že navedeno, so posamezni sklopi samostojni deli javnega naročila, znotraj katerih je dopustno predložiti samostojne oz. ločene ponudbe, naročnik pa lahko v vsakem posameznem sklopu izda (časovno in vsebinsko) različne odločitve, ki se lahko med seboj razlikujejo glede na trenutek nastopa pravnomočnosti in zoper katere lahko različne aktivno legitimirane osebe sprožijo ločene postopke pravnega varstva. V primeru, ko je zahtevek za revizijo vložen izključno v posameznem sklopu, se tako prepoved sklenitve pogodbe iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN nanaša le na tisti sklop, v katerem je bil zahtevek za revizijo vložen (v konkretnem primeru na sklop 4), ne pa tudi na druge sklope, v katerih postopek pravnega varstva ni bil začet (v konkretnem primeru v sklopih 2, 3, 5, 6, 7, 9 in 11). V obravnavani zadevi navedeno pomeni, da naročnik za podajo predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN za sklope 2, 3, 5, 6, 7, 9 in 11 nima pravnega interesa, saj v navedenih sklopih omejitve iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN niso podane.

Državna revizijska komisija je upoštevaje navedeno naročnikov predlog za izdajo sklepa, s katerim bi se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovolila sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila v sklopih 2, 3, 5, 6, 7, 9 in 11, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

PRAVNI POUK: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.

V Ljubljani, dne 13. 8. 2021


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti po e-Reviziji:
- naročnik,
- vlagatelj,
- RS MJU.

Natisni stran