018-080/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Številka: 018-080/2021-13Datum sprejema: 12. 8. 2021
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-11/21; Nadomestna gradnja mostu (PT0169) čez Grajeno pri Ptuju na cesti R3-710/1292 v km 22,355«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj UB PROJEKT, gradbeno podjetje d.o.o., Kaplja vas 47, Prebold, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 8. 2021
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 22. 12. 2020, pod št. objave JN007918/2020-B01.
Naročnik je na portalu javnih naročil dne 14. 4. 2021 pod št. objave JN007918/2020-ODL01 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« (v nadaljevanju: Odločitev), s katero je javno naročilo oddal ponudniku IPI, izvajalski in projektantski inženiring, d.o.o., Zg. Negonje 36 D, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), po merilu ugodnejšo ponudbo vlagatelja pa zavrnil kot nedopustno, ker vlagatelj ni izpolnil pogojev za sodelovanje, ki se nanašata na referenco kadra in referenco ponudnika, kar posledično pomeni, da ni uspel izkazati izpolnjevanja referenčne zahteve. Nadalje je naročnik natančneje pojasnil, da vlagatelj ni uspel izkazati, da bi v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb kot odgovorni vodja del ali vodja del na državni ali lokalni cesti vsaj enkrat vodil novogradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta v vrednosti vsaj 250.000,00 EUR (brez DDV), ter da ni izkazal, da bi v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedel referenčni posel novogradnje ali rekonstrukcije premostitvenega objekta v vrednosti vsaj 250.000,00 EUR (brez DDV).
Vlagatelj je dne 26. 4. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Sprva zatrjuje, da naročnikova odločitev ni v zadostni meri obrazložena, saj ne vsebuje informacij, zakaj in na podlagi česa naročnik ocenjuje, da je vrednost obeh vlagateljevih priglašenih referenc nižja od vrednosti na predloženih referenčnih potrdilih. Vlagatelj se glede pojasnila o ustrezni obrazložitvi naveže na prakso Državne revizijske komisije ter pojasni, da bi morala odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge, da bi se vlagatelj lahko seznanil z utemeljitvijo odločitve in preveril njeno pravilnost in zakonitost. Nadalje navaja, da je naročnik razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, in sicer, da »se vrednost referenčnega dela veže zgolj na premostitveni objekt in da se zato znižuje višino referenčnega posla iz 500.000,00 EUR (brez DDV) na 250.000,00 EUR (brez DDV)«, kot tudi, da je razloge za ocenjeno nižjo vrednost pri obeh priglašenih referencah, izpostavil šele v dokumentu »Odgovor na zahtevo za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila« (št. 43001-483/2020/14) z dne 23. 4. 2021, kar pomeni, da je glede navedenih razlogov prepozen oziroma prekludiran.
Nadalje vlagatelj v celoti zavrača očitke naročnika in vztraja, da je s priglašenima referencama izpolnil referenčno zahtevo (za kadre in ponudnika) po vsebini in višini, in da je posledično njegova ponudba dopustna. V nadaljevanju pojasni, da je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker je napačno presodil, da priglašeni referenci po vrednosti in po vsebini nista ustrezni, saj pri izračunu ni upošteval vseh del, ki so bila izvedena v okviru posameznega referenčnega projekta (izgradnje mostu), ki so primerljiva in jih bo treba izvesti tudi na predmetnem javnem razpisu, ampak je upošteval samo vrednost tistih del, ki se nanašajo na konstrukcijo premostitvenega objekta, kar pa po mnenju vlagatelja ni dopustno.
V zvezi s prvo referenco »Nadomestna gradnja mostu čez Bistriški jarek na cesti R3-703/6303 Gortina - Bistriški jarek v km 3,260«, ki je bil, kot navaja vlagatelj zgrajen po klavzuli »ključ v roke« (omenjena klavzula pomeni, da je izvajalec zavezan, da bo izvedel vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega objekta), vlagatelj še dodatno pojasnjuje, da bi pravilen izračun vrednosti izgradnje priglašenega premostitvenega objekta moral znašati 255.203,47 EUR (brez DDV) in ne 209.947,24 EUR (brez DDV), kot je to napačno izračunal naročnik. Vlagatelj je v nadaljevanju obrazložil, zakaj je naročnikov izračun napačen – naročnik naj bi sporno referenco presojal zgolj na podlagi dokumenta »Rekapitulacije« in tako ni upošteval del v višini 45.256,23 EUR, ki so bila navedena v predračunu projektanta in končni situaciji ter potrebna za izgradnjo mostu pod postavko »5. Most-GK-novo: rušitev obstoječega mostu, prometne ureditve v času gradnje, prestavitev GVO vodov in SN vodov in ceste-GK-novo«, in bi jih naročnik, po mnenju vlagatelja, moral upoštevati.
Vlagatelj zatrjuje, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila ni jasno opredeljena vsebina referenčne zahteve in da jo ni mogoče razumeti na način, kot jo tolmači naročnik, in sicer, da so vsebina referenčnega pogoja zgolj dela izvedena na sami konstrukciji mostu v vrednosti 250.000,00 EUR (brez DDV).
V zvezi z drugo referenco »Rekonstrukcija mostu čez Lučnico pri Podvolovljeku na cesti RT-924/3559 (CE 0236) v km 10, 200« vlagatelj ponovno zatrjuje, da je naročnik napačno izračunal vrednost priglašene reference – 172.111,25 EUR (brez DDV) in ne 274.129,19 EUR (brez DDV), kot je bila dejanska vrednost izvršenih del, potrebnih za samo izgradnjo mostu. Vlagatelj je prav tako predlagal postavitev izvedenca gradbene stroke, z namenom ugotovitve, kakšna je bila v predloženem referenčnem potrdilu dejanska vrednost premostitvenega objekta.
Vlagatelj je za obe sporni referenci predlagal imenovanje izvedenca gradbene stroke, ki naj na podlagi pregleda celotne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ponudbe vlagatelja določi, katera dela so bila zajeta v referenčni zahtevi novogradnje ali rekonstrukcije premostitvenega objekta v vrednosti vsaj 250.000,00 EUR (brez DDV) in katera dela je vlagatelj v okviru referenčnega posla dejansko izvedel ter kakšna je bila njihova vrednost.
Nadalje vlagatelj v celoti zavrača naročnikov očitek o neizpolnjevanju reference kadra, ki ga je izkazoval z obema priglašenima referenčnima projektoma.
Vlagatelj zaključi z zahtevo Državni revizijski komisiji za vpogled v celoten spis, ki jo utemelji na 11. členu ZPVPJN in 150. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), saj mu 35. člen ZJN-3, kot pojasnjuje, ne omogoča vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in ostalo dokumentacijo, ker je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno. Na tem mestu vlagatelj utemeljuje interes za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in celotno dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila, saj meni, da je naročnik z izpodbijano odločitvijo o oddaji javnega naročila kršil temeljno načelo enakopravnosti in transparentnosti. Nadalje pojasnjuje, da ima ponudba izbranega ponudnika prav tako pomanjkljivosti v delu priglašenih referenc, ki bi jih z vpogledom lahko ugotovil, in posledično s pridobljenimi dejstvi in dokazi dopolnil zahtevek za revizijo.
Vlagatelj predlaga, da na podlagi vloženega zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija razveljavi odločitev naročnika ter da naročnik spremeni svojo odločitev in mu odda naročilo. Zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.
Skladno s 27. členom ZPVPJN je naročnik z dopisom z dne 29. 4. 2021 poslal zahtevek za revizijo z dne 26. 4. 2021 izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 3. 5. 2021, posredovano prek portala eRevizija dne 4. 5. 2021, pravočasno izjasnil o navedbah v zahtevku za revizijo, pri čemer je v celoti sledil naročnikovi obrazložitvi, in izpostavil, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno določil vsebino referenčne zahteve, da je treba izvesti premostitveni objekt v vrednosti 250.000,00 EUR (brez DDV), pri čemer pod premostitveni objekt ne spadajo priključne in obvozne ceste, kot to zmotno zatrjuje vlagatelj. V nadaljevanju izbrani ponudnik pojasni, da če je vlagatelj imel pripombe na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, bi zahtevek za revizijo moral vložiti pred potekom roka za predložitev ponudb.
Naročnik je z dokumentom »Sklep« z dne 13. 5. 2021 (istega dne posredovan prek portala eRevizija) zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi naročnik vztraja na vsebini Odločitve in na vlagateljev očitek o njeni nezadostni obrazloženosti še dodatno pojasnjuje, da zadošča zgolj jasna navedba razloga, to je v konkretnem primeru neustrezna višina priglašenih referenčnih poslov, kar vlagatelju omogoča, da uveljavi pravno varstvo. Nato naročnik v skladu s 24. alinejo 3. člena Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005 s sprem.) izpostavlja definicijo predmeta referenčne zahteve »premostitvenega objekta«, in sicer, da so to gradbeni objekti za premostitev ovir v prostoru, razvrščeni po vrsti izvedbe: viadukti, mostovi, nadvozi, podvozi, podhodi, nadhodi in prepusti. Nadalje naročnik v celoti zavrača zatrjevanja vlagatelja, da pri oceni vrednosti predloženih referenčnih potrdil ni upošteval vseh del, ki so potrebna za celotno izgradnjo premostitvenega objekta, saj vsa dela, ki jih navaja vlagatelj, po vrsti in obsegu del ne spadajo v novogradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta. Naročnik v zvezi z Odločitvijo še dodatno pojasni, da sta bila omenjena referenčna projekta izvedena za predmetnega naročnika, tako da ju je lahko do potankosti preveril, saj je razpolagal s končno situacijo, kjer so obseg del, vrsta del in znesek natančno definirani.
Naročnik v nadaljevanju izpostavlja, da je bil pri drugem referenčnem projektu »Rekonstrukcija mostu čez Lučnico pri Podvolovljeku na cesti RT-924/3559 (CE 0236) v km 10, 200« dne 18. 7. 2019 sklenjen aneks št. 2431-17-00547/4 za dodatna dela, iz projekta izvedenih del (PID) pa izhaja, da je bila v času gradnje potrebna sprememba temeljenja in da so bili piloti potrebni za izvedbo temeljenja mostu, kar pomeni, da bi bilo treba v tem delu pritrditi vlagatelju in naročnikovi oceni vrednosti referenčnega projekta prišteti še pilote v višini 34.577,39 EUR (brez DDV). Naročnik nadalje zaključuje, da kljub morebitnemu prišteti vrednosti pilotiranja k vrednosti referenčnega posla (172.111,25 EUR (brez DDV)), vlagatelj še vedno ne bi dosegel zahtevane vrednosti referenčne zahteve. Naročnik je zaključil, da so v ocenjeni vrednosti obeh predloženih referenčnih potrdil zajeta vsa dela, ki jih projektant načrtoval (ponudbeni predračun) in so bila nujno potrebna za izgradnjo premostitvenega objekta, priglašeni referenčni deli pa sta vezani na celotno vrednost s pogodbo prevzetega predmetnega naročila (vsebujejo še ostala dela poleg novogradnje premostitvenega objekta), in tako v celoti zavrnil zatrjevanja vlagatelja o nasprotnem kot neutemeljena.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 13. 5. 2021 (posredovan prek portala eRevizija istega dne) odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil s prvo pripravljalno vlogo z dne 14. 5. 2021, ki jo je prek portala eRevizija posredoval dne 17. 5. 2021. Vztraja pri zatrjevanih navedbah iz zahtevka za revizijo in še dodatno pojasnjuje, da je naročnik kot referenčni naročnik sporno referenco, s katero je vlagatelj izkazoval hkrati kadrovsko in tehnično sposobnost, že potrdil na način, da je v obdobju zadnjih petih let uspešno opravil istovrstni posel v vrednosti 413.980,75 EUR (brez DDV), kot je predmet konkretnega javnega naročila. Vlagatelj še navaja, da je naročnikovo ravnanje, ko obeh priglašenih spornih reference (čeprav bi v resnici zadoščala zgolj ena) sedaj ne prizna, nezakonito, pri čemer se pri presoji ustreznosti referenc, kot že prvič, sklicuje na isto Uredbo. Vlagatelj ponovno izpostavlja, da je naročnik nezakonito, z namenom, da njegovo ponudbo zavrne kot nedopustno, naknadno spremenil referenčno zahtevo, ter da vrednost reference za premostitveni objekt, kot že zatrjevano, predstavlja vrednost vseh del, ki so bila izvršena po projektu PZI, kot izhaja iz 1. člena Pogodbe, kar je ugotovil tudi naročnik z zapisnikom o prevzemu del, ta vrednost pa znaša 413.980,75 EUR; po mnenju vlagatelja bi referenčno zahtevo izpolnil tudi če bi upoštevali »ožjo« razlago predmeta naročila, in sicer zgolj izgradnjo oziroma rekonstrukcijo »premostitvenega« objekta. Vlagatelj v celoti vztraja pri vsem že navedenem in predlaga Državni revizijski komisiji, da razveljavi izpodbijano Odločitev in da naročniku napotek za pravilno izvedbo postopka.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 7. 6. 2021 prek portala eRevizija dodatno odstopil še preostalo dokumentacijo.
Na zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija omogočila pregled in prepisovanje spisa v skladu s 150. členom ZPP (dne 11. 6. 2021 ob 11.00 uri v prostorih Državne revizijske komisije).
Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.
Državna revizijska komisija je sprva obravnavala vlagateljev očitek, da naročnik svoje Odločitve ni v zadostni meri obrazložil. Kot je državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah (na eno od njih se v zahtevku za revizijo sklicuje tudi vlagatelj), da četudi ZJN-3 kriterijev za ugotavljanje zadostnosti obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ne določa, pa je slednje, kot to izpostavlja že naročnik, skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu s prakso Državne revizijske komisije ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, mora pa vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Naročnik je v Odločitvi navedel razloga za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nedopustne in sicer, da s priglašenima referencama: »Nadomestna gradnja mostu čez Bistriški jarek na cesti R3-703/6303 Gortina – Bistriški jarek v km 3,260« in »Rekonstrukcijo mostu čez Lučnico pri Podvolovljeku na cesti RT-924/3559 (CE 0236) v km 10,200«, ni izkazal referenčnega pogoja, ki se je nanašal na referenco ponudnika in referenco kadra, saj ni izkazal predmeta-izvedbe premostitvenega objekta v vrednosti, kot je bila zahtevana – 250.000,00 EUR (brez DDV). Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da razloga (neustrezna višina in vsebina priglašene reference) v Odločitvi sicer res nista bila obširneje pojasnjena, vendar pa je bila z njuno navedbo Odločitev utemeljena na način, ki je omogočal ponudnikom zaščito svojih pravic z uveljavljanjem pravnega varstva, kar je vlagatelj z vložitvijo zahtevka za revizijo tudi izkoristil.
Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne zaradi neustreznosti priglašenih obeh referenčnih poslov (v nadaljevanju: referenc), pri čemer je vlagatelj v dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, ki se nanašajo na referenco ponudnika in referenco kadra, skliceval na identična referenčna posla. Natančneje je spor med strankama, ali je vlagateljeva referenca ustrezna po vsebini in višini.
Vlagateljeve revizijske navedbe glede dopustnosti njegove ponudbe je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v razpisni dokumentaciji, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.
Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati tudi ob upoštevanju določil prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Skladno s to določbo zakona naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3, po tem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena tega zakona in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena tega zakona, če so bila določena.
Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. V postopek javnega naročanja lahko vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).
Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik zapiše zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta, ki jih naročnik preverja v skladu s 76. členom ZJN-3, lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov, med drugim tudi s seznamom opravljenih gradenj v določenem časovnem obdobju (točka a) osmega odstavka 77. člena ZJN-3). ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci.
Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah (na eno od njih se v zahtevku za revizijo sklicuje tudi vlagatelj), je referenca po svoji naravi dokazilo, s katerim ponudnik dokazuje, da je istovrstno gradnjo, storitev ali dobavo v preteklosti že uspešno izvedel in da je sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti. Vprašanje o tem, na kakšen način in v kakšnem obsegu mora ponudnik izkazovati referenčne zahteve v vsakem posameznem primeru pa je odvisno od naročnika oz. od njegove konkretne opredelitve referenčnega pogoja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v »Navodil[ih] za pripravo ponudbe« (v drugi spremenjeni verziji) poglavju 3.2.3 »Tehnična in strokovna sposobnost« […]« med drugim navedel:
»[…] 3.2.3.3 Zagotovljen mora biti vodja del, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- ima strokovno izobrazbo s področja gradbeništva
- vpisan je v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) kot pooblaščeni inženir ali kot VZ vodja del, s pooblastilom za vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta
- zaposlen je pri gospodarskem subjektu (ponudnik, partner, podizvajalec), ki nastopa v ponudbi
- aktivno govori slovenski jezik
- v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb je kot odgovorni vodja del, posameznih del ali gradbišča (nazivi po ZGO-1) oz. vodja gradnje ali vodja del (nazivi po GZ) na državni ali lokalni cesti vsaj enkrat vodil:
- novogradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta v vrednosti vsaj 250.000 EUR (brez DDV)
- novogradnjo premostitvenega objekta svetle dolžine med krajnimi podporami vsaj 5m
- novogradnjo ali rekonstrukcijo ceste v dolžini vsaj 90m
- montažo in demontažo začasnega jeklenega mostu in pripadajočih AB temeljev na vzporedni obvozni cesti, razpona vsaj 15m.
dokazilo: Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: vodja del), navedeni skladno s predlogo in ESPD ponudnika oziroma sodelujočega gospodarskega subjekta, pri katerem je oseba zaposlena. Ponudnik mora zagotoviti: Avtomatizirano skladišče, ki mora biti izdelano največ do podanih mer ter tako, da ustreza spodaj zapisanim zahtevam.
[…]
Opombe: Zahtevane reference, ločene po alinejah, lahko izhajajo iz enega ali več različnih poslov (gradenj), referenca iz vsake posamezne alineje pa mora v celoti izhajati iz enega posla.
Za referenčni posel se šteje posel, ki je bil prevzet s strani naročnika v obdobju največ desetih let pred rokom za oddajo ponudb.
[…]
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri, ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo,…) o uspešni izvedbi referenčnega posla.
3.2.3.4
Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti mora izkazati naslednje uspešno izvedene referenčne posle na državni ali lokalni cesti iz zadnjih petih let pred rokom za oddajo ponudb:
a) novogradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta v vrednosti vsaj 250.000 EUR (brez DDV)
b) novogradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta razdalje med krajnimi podporami vsaj 5m
c) novogradnjo ali rekonstrukcijo ceste v dolžini vsaj 90m.
d) montažo in demontažo začasnega jeklenega mostu in pripadajočih AB temeljev na vzporedni obvozni cesti, razpona vsaj 15m.
dokazilo: Referenca gospodarskega subjekta, vsebinsko skladna s predlogo in ESPD ponudnika oziroma sodelujočega gospodarskega subjekta.
opombe: Zahtevane reference, ločene po točkah (a, b, c in d) lahko izhajajo iz enega ali iz več različnih poslov (gradenj) gospodarskega subjekta, referenca iz vsake posamezne točke pa mora v celoti izhajati iz enega posla.
Referenčni posel iz točke a, ki ga je izvedel neposredno sam ali s sodelovanjem drugih gospodarskih subjektov (podizvajalcev) mora izkazati ponudnik (pri skupni ponudbi katerikoli partner).
Referenčni posel iz točke b, ki ga je izvedel neposredno sam, mora izkazati ponudnik (pri skupni ponudbi katerikoli partner) in tovrstna dela sam neposredno izvesti tudi pri predmetnem naročilu.
Referenčni posel iz točke c in d, ki ga je izvedel neposredno sam, mora izkazati gospodarski subjekt, ki tovrstna dela prevzema v ponudbi oz. pri predmetnem naročilu. Prevzeta dela mora sam neposredno tudi izvesti.
Za referenčni posel se šteje posel, ki je bil prevzet s strani naročnika v obdobju največ petih let pred rokom za oddajo ponudb.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo,…) o uspešni izvedbi referenčnega posla. Neposredno sam pomeni, da ima gospodarski subjekt pri sebi zaposlen potreben kader za izvedbo in zagotavljanje tehnične zmogljivosti.«
Naročnik je v poglavju 2.8 »Pregled in presoja ponudb« določil še:
»Naknadno vključevanje gospodarskih subjektov ter zahtevanih kadrov in referenc (razen v primeru izključitve podizvajalca zaradi neizpolnjevanja pogojev iz točk 3.1.1 do 3.1.5 ) pred oddajo naročila ni dopustno, po oddaji pa le, če bi bila sicer ogrožena izvedba naročila skladno s pogodbo, če so izpolnjeni zahtevani pogoji za priznanje sposobnosti in ob soglasju naročnika.«
Skladno s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3 se kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja. Skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik preko portala javnih naročil odgovoril na vprašanja potencialnih ponudnikov, kaj pomeni kot del referenčne zahteve termin »Novogradnja ali rekonstrukcija objekta v vrednosti vsaj 50.000,00 EUR (brez DDV)« in ali je v tem pogoju mišljena tudi novogradnja ali rekonstrukcija ceste ter ali ni za razpisani objekt razpetine 6 m in površine cca 60 m2 zahtevana referenca ponudnika izgradnje objekta v višini 500.000,00 EUR (brez DDV) previsoka glede na razpisana dela, odgovora naročnika pa predstavljata pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:
‒ »Datum objave: 08.01.2021 10:09
VPRAŠANJE
Spoštovani,
[…]
Kaj se razume dikcija Novogradnja ali rekonstrukcija objekta v vrednosti vsaj 500.000 EUR (brez DDV)? Je v tem pogoju mišljena tudi novogradnja ali rekonstrukcija ceste?
ODGOVOR
Spoštovani,
[…]
Predmet javnega naročila »Nadomestna gradnja mostu (PT0169) čez Grajeno pri Ptuju« je nov most na lokaciji obstoječega in prvi referenčni pogoj Novogradnja ali rekonstrukcija objekta v vrednosti vsaj 500.000 EUR (brez DDV) se nanaša točno na predmet javnega naročila: premostitveni objekt-most. Naslednji referenčni pogoji definirajo še potrebno dolžino referenčnega mostu, referenco s cesto in referenco z montažo in demontažo začasnega jeklenega mostu.«
‒ Datum objave: 12.01.2021 16:21
VPRAŠANJE
Spoštovani,
Za razpisani objekt razpetine 6 metrov in površine cca 60 m2 zahtevate referenco ponudnika izgradnja objekta v vrednosti 500.000 EUR neto. Menimo, da je to neopravičeno povečevanje višine reference in vas pozivamo, da ustrezno korigirate referenčne pogoje. Da bodo skladni s razpisanimi deli.
Lep pozdrav
ODGOVOR
Glede na to, da se vrednost referenčnega dela veže zgolj na premostitveni objekt, znižujemo višino referenčnega posla iz 500.000,00 eur (brez DDV) na 250.000,00 eur (brez DDV). Referenčni pogoj se spremeni za vodjo del in ponudnika oziroma pri skupni ponudbi kateregakoli partnerja.
Navodila ponudnikom se spremenijo točki 3.2.3.3. in v točki 3.2.3.4.
3.2.3.3 Zagotovljen mora biti vodja del, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- ima strokovno izobrazbo s področja gradbeništva
- vpisan je v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) kot pooblaščeni inženir ali kot Vz vodja del, s pooblastilom za vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta
- zaposlen je pri gospodarskemu subjektu (ponudnik, partner, podizvajalec), ki nastopa v ponudbi*
- aktivno govori slovenski jezik
- v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb je kot odgovorni vodja del, posameznih del ali gradbišča (nazivi po ZGO-1) oz. vodja gradnje ali vodja del (nazivi po GZ) na državni ali lokalni cesti vsaj enkrat vodil:
- novogradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta v vrednosti vsaj 250.000 EUR (brez DDV)
- novogradnjo premostitvenega objekta svetle dolžine med krajnimi podporami vsaj 5 m
- novogradnjo ali rekonstrukcijo ceste v dolžini vsaj 90 m
- montažo in demontažo začasnega jeklenega mostu in pripadajočih AB temeljev na vzporedni obvozni cesti, razpona vsaj 15m.
3.2.3.4 Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti mora izkazati naslednje uspešno izvedene referenčne posle na državni ali lokalni cesti iz zadnjih petih let pred rokom za oddajo ponudb:
a) novogradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta v vrednosti vsaj 250.000 EUR (brez DDV)
b) novogradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta razdalje med krajnimi podporami vsaj 5 m
c) novogradnjo ali rekonstrukcijo ceste v dolžini vsaj 90 m.
d) montažo in demontažo začasnega jeklenega mostu in pripadajočih AB temeljev na
vzporedni obvozni cesti, razpona vsaj 15m.
Naročnik je z zgoraj navedenimi spremembami z dne 12. 1. 2020 spremenil referenčna pogoja, s katerima je natančno opredelil, da se referenčna dela vežejo zgolj na izvedbo premostitvenega objekta in da znižuje zahtevano vrednost referenčne zahteve na 250.000,00 EUR (brez DDV).
Po vpogledu v ponudbo vlagatelja, na naročnikovih predlogah z naslovom »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« in »Referenca gospodarskega subjekta«, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj v izkaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, ki se nanašajo na referenco ponudnika in referenco kadra, priglasil dva referenčna posla in sicer: »Nadomestna gradnja mostu čez Bistriški jarek na cesti R3-703/6303 Gortina – Bistriški jarek v km 3,260« in »Rekonstrukcijo mostu čez Lučnico pri Podvolovljeku na cesti RT-924/3559 (CE 0236) v km 10,200«, katerih naročnik/investitor je bilo Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, ki je tudi naročnik predmetnega javnega naročila. Glede obeh referenc naročnik zatrjuje pomanjkljivosti v zvezi s predmetom in njegovo višino.
Iz prve reference »Nadomestna gradnja mostu čez Bistriški jarek na cesti R3-703/6303 Gortina-Bistriški jarek v km 3,260«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vlagateljevega predloženega referenčnega potrdila izhaja, da je bila pogodbena vrednost referenčnega posla 413.980,75 EUR, pri čemer so bila izvedena dela razdeljena v štiri postavke:
a) Novogradnja premostitvenega objekta v vrednosti 413.980,75 EUR (brez DDV)
b) Novogradnja premostitvenega objekta razdalje med krajnimi podporami 13,0 m
c) Rekonstrukcija ceste v dolžini 139,55 m
d) Montaža in demontaža začasnega jeklenega mostu in pripadajočih AB temeljev na vzporedni obvozni cesti, razpona 27,43 m.
Kot izhaja iz pogodbe št. 2431-19-000858/0 je vlagatelj prevzel v izvedbo delo: »Nadomestni most čez Bistriški jarek pri Bistrici (MB0298) na cesti R3-703/6303 v km 3,260« v vrednosti 505.056,52 EUR, z dostavkom, da je ponudba izvajalca sestavni del te pogodbe in da se pogodbena dela izvede na osnovi projektne dokumentacije številka 71/2013 - II, ki jo je izdelalo podjetje ARS, Podjetje za projektiranje in inženiring d.o.o., Maribor, z datumom junij 2017.
Za presojo pravilnosti naročnikovega ravnanja v konkretnem primeru potrebno ugotoviti, ali je naročnik utemeljeno zaključil, da vlagatelj s predmetno referenco ne izpolnjuje referenčnega pogoja za referenco kadra in referenco ponudnika iz točke 3.2.3.3 in 3.2.3.4, kateri je izkazoval z istim referenčnim poslom.
Predlagana je bila izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca gradbene stroke, ki bi podal mnenje o tem, katera dela so bila zajeta v referenčni zahtevi novogradnje ali rekonstrukcije premostitvenega objekta v vrednosti vsaj 250.000 EUR (brez DDV) in katera dela je vlagatelj v okviru referenčnega posla dejansko izvedel in v kakšni vrednosti (postavka 5. ponudbenega predračuna »Most - GK – novo«), za namen dokazovanja, da je vlagatelj s predloženima referenčnima potrdiloma uspel izkazati izpolnjevanje (reference za kader in reference za ponudnika) referenčne zahteve glede predmeta in vrednosti. Državna revizijska komisija izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca gradbene stroke v celoti zavrača kot nepotrebnega z obrazložitvijo, da se vsebina vlagateljevega predloga nanaša na interpretacijo določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in presojo predloženih dokazil, ki pa so pravna vprašanja, za kar je v celoti pristojna Državna revizijska komisija, in ne izvedenec gradbene stroke, katerega v pristojnost bi spadalo reševanje dejanskih vprašanj.
Iz citiranega referenčnega pogoja izhaja, da je naročnik za presojo ustreznosti priglašenih referenčnih del določil več kriterijev, in sicer vsebinskega (novogradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta na državni ali lokalni cesti), vrednostnega (v vrednosti vsaj 250.000,00 EUR brez DDV) in časovnega, ki pa med strankama niti ni sporen (za referenco kadra v zadnjih desetih letih pred objavo javnega naročila in za referenco ponudnika v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb).
Osrednji očitek, ki ga vlagatelj izpostavlja v zvezi s poslom iz prve reference je, da naročnik ni upošteval vrednosti celotnega referenčnega projekta, kot je bila zapisana na predloženem referenčnem potrdilu, temveč je upošteval zgolj vrednost del, ki se nanašajo na novogradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta, pri čemer je dodal, da je bila razpisna dokumentacija v omenjenem delu nejasna, in da kot taka ne more iti v škodo ponudnika.
Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da mora naročnik pri določanju pogojev za priznanje sposobnosti ravnati pregledno. Načelo transparentnosti med drugim zahteva, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno, oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni, strokovno usposobljeni in skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, Komisija proti Nizozemski, točka 109). Pri presoji dopustnosti ponudb mora naročnik zato upoštevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane. Posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne sme dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj to po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Nasprotno ravnanje pomeni kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).
Izhajajoč iz predhodno citiranega referenčnega pogoja gre ugotoviti, da je naročnik za referenco kadra in referenco ponudnika določil vsebinski, vrednostni in časovni kriterij. Na tem mestu Državna revizijska komisija ugotavlja in hkrati pojasnjuje, da je vsebinski in vrednostni kriterij naročnik jasno določil na način, da je za izpolnitev referenčnega pogoja zahteval (točki 3.2.3.3 in 3.2.3.4) predložitev enega referenčnega posla izmed več naštetih, ki jih je označil s črkami od »a« do »d« in v opombi zapisal: »Zahtevane reference, ločene po točkah (a, b, c in d) lahko izhajajo iz enega ali iz več različnih poslov (gradenj) gospodarskega subjekta, referenca iz vsake posamezne točke pa mora v celoti izhajati iz enega posla.
Vlagatelj je predložil obe referenci v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja pod točko »a) novogradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta v vrednosti vsaj 250.000 EUR (brez DDV)«, iz dikcije katerega izhaja, da je naročnik natančno definiral vsebino predmetne reference, in sicer da je treba predložiti referenco, katere predmet bo zgolj in samo novogradnja ali rekonstrukcija premostitvenega objekta v vrednosti vsaj 250.000,00 EUR (brez DDV) in ne morebiti novogradnja ali rekonstrukcija ceste v dolžini vsaj 90 m, katerih vsebina referenčne zahteve je bila označena pod točko »c«, oziroma montaža in demontaža začasnega jeklenega mostu in pripadajočih AB temeljev na vzporedni obvozni cesti, razpona vsaj 15 m, označena pod točko »d«.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila natančno definiral vsebino zahtevanega referenčnega pogoja, v zvezi s katerim je vlagatelj za referenco kadra predložil pod peto in šesto alinejo točke 3.2.3.3 in za referenco ponudnika pod črko a) točke 3.2.3.4, zato Državna revizijska komisija v celoti zavrača očitek vlagatelja, da je naročnik kršil ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je pri upoštevanju vrednosti priglašene reference za referenčni projekt »Nadomestna gradnja mostu čez Bistriški jarek na cesti R3-703/6303 Gortina-Bistriški jarek v km 3,260«, upošteval zgolj vrednost del, ki so bila vezana na izvedbo konstrukcije premostitvenega objekta-209.947,24 EUR (brez DDV) in ne celotne vrednosti referenčnega posla (413.980,75 EUR (brez DDV)), kot je bila navedena na referenčnem potrdilu.
Na tem mestu Državna revizijska komisija zavrača tudi navedbo, ki se nanaša na vlagateljev predhodni očitek, in sicer, da vsebina reference, ki jo določata 76. in 77. člen ZJN-3, pomeni, da si, ob upoštevanju načela sorazmernosti, morata biti predmet referenčnega posla in predmet javnega naročila podobna do te mere, da je na podlagi potrdila o uspešni izvedbi referenčnega posla mogoče utemeljeno sklepati, da ima ponudnik ustrezno znanje in izkušnje za izvedbo predmeta naročila.
Državna revizijska komisija v posledici vsega navedenega ponovno izpostavlja, da mora naročnik pri presoji dopustnosti ponudb upoštevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane, pri čemer je bila vsebina referenčnega pogoja glede predmeta – »novogradnja ali rekonstrukcija premostitvenega objekta v vrednosti vsaj 250.000 EUR (brez DDV)« jasno določena, kar pomeni, da so morali ponudniki za izpolnitev referenčnega pogoja, predložiti referenco z zahtevano vsebino in v ustrezni višini, ne glede na zahteve, določene za predmetno javno naročilo.
Nadalje vlagatelj v dokaz, da je naročnik prvo referenco ocenil v zmotni višini, na podlagi priloženega ponudbenega predračuna natančno po postavkah utemeljuje, katera dela so bila del rekonstrukcije premostitvenega objekta in bi jih naročnik pri oceni priglašene reference še moral upoštevati. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeni predračun in nadalje v natančnejšo specifikacijo posameznih izvršenih del ugotavlja, da naročnikovi oceni reference v višini 209.947,24 (brez DDV) ni mogoče prišteti navedenih »manjkajočih« postavk v višini 45.256, 23 EUR, kot navaja vlagatelj, da bi referenca dosegla zahtevano višino 250.000,00 EUR (brez DDV). Nadalje pojasnjuje, da je že prva postavka z opisom posameznih pozicij »1.2.2 Odstranitev prometne signalizacije in opreme« in »1.2.4 Porušitev in odstranitev objektov« (vključujoč »458: Porušitev in odstranitev nosilne zgornje prekladne konstrukcije objekta iz ojačanega cementnega betona z odvozom na deponijo za predelavo gradbenih odpadkov«, »459: Porušitev in odstranitev krajnih opornikov s krili objekta iz ojačanega cementnega betona z odvozom na deponijo za predelavo gradbenih odpadkov«, »460: Porušitev in odstranitev spodnje nosilne konstrukcije (temelji objekta) iz ojačanega cementnega betona z odvozom na deponijo za predelavo gradbenih odpadkov« in pozicijo »493: Porušitev in odstranitev betonske zložbe (obloge struge) pod mostom, debelina ocenjena na 40cm, vključno s talnimi pragovi«) v skupni vrednosti 15.196, 00 EUR glede na vsebino referenčne zahteve problematična. Glede na navedene posamezne pozicije Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih ni mogoče terminološko umestiti v predmet referenčne zahteve »novogradnj[a] ali rekonstrukcij[a] premostitvenega objekta«, zato je vlagateljev predmetni očitek v celoti zavrnila, saj tudi če bi upoštevali vse ostale navedene postavke in jih prišteli naročnikovi ocenjeni vrednosti priglašene reference 209.947,24 (brez DDV), ne bi dosegli zahtevane vrednosti reference. Predlagano postavitev izvedenca gradbene stroke za namen dokazovanja, da je vlagatelj ustrezno ovrednotil sporno postavko »5. Most-GK-novo«, Državna revizijska komisija zavrača kot nepotrebno, saj glede na že pojasnjeno, Državna revizijska komisija razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami za sprejem odločitve v predmetni zadevi, zato postavitev izvedenca gradbene stroke v ničemer ne bi pripomogla k rešitvi predmetne zadeve. V zvezi z vlagateljevim sklicevanjem na priložen Zapisnik št. 37165-312/2019 (910) z dne 4. 8. 2020 (v nadaljevanju: Zapisnik), kateremu je bila priložena Pogodba DRSI št. 2431-19-000858/0 (v nadaljevanju: Pogodba) v skupni vrednosti 505.056,52 EUR, ki naj bi potrjevala dejstvo, da so bila vsa navedena dela tudi izvršena in prevzeta v skladu s projektno dokumentacijo in pravili stroke, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da tudi če navedbe v omenjenih dokumentih vlagatelja držijo, le-teh ne more šteti za relevantne, saj Zapisnik, kot tudi Pogodba ne predstavljata relevantnih dokumentov iz katerih bi izhajalo, da so bila navedena posamezna dela dejansko tudi izvršena v okviru priglašene reference.
V zvezi z drugo referenco »Rekonstrukcijo mostu čez Lučnico pri Podvolovljeku na cesti RT-924/3559 (CE 0236) v km 10,200« so vlagateljeva zatrjevanja identična kot pri prvi referenci, in sicer, da naročnik ni upošteval vrednosti priglašene reference – 284.991,30 EUR (brez DDV), ki jo je v zahtevku za revizijo znižal na vrednost del, potrebnih za samo izgradnjo mostu v višini 274.129,19 EUR (brez DDV), in ne zgolj v višini 172.111,25 EUR (brez DDV), kot je vrednost priglašene reference glede na vsebino referenčne zahteve ocenil naročnik. Nadalje vlagatelj v potrditev ustreznosti priglašene reference navaja posamezne postavke izvršenih del po priloženi rekapitulaciji (1. Rekonstrukcija ceste v območju mostu Dela izvršena za navezavo mostu na obstoječo cesto 37.249,80 EUR (brez DDV), 2. Most čez Lučnico 172.111,25 EUR, 4. Ureditev struge Lučnice 30.190,75 EUR, 5. Pilotiranje 34.577,39 EUR, ki bi jih moral upoštevati naročnik, v vrednosti 102.01,79EUR. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v priloženo rekapitulacijo, na katero se sklicuje vlagatelj, ugotavlja, da postavke »1. Rekonstrukcijo ceste v območju mostu«, kot tudi postavke »4. Ureditev struge Lučnice«, ni mogoče umestiti v referenčno zahtevo po vsebinskem kriteriju »novogradnj[e] ali rekonstrukcij[e] premostitvenega objekta«. Državna revizijska komisija pa na tem mestu tudi ugotavlja in zaključuje, da gre v delu postavke »5. Pilotiranja« pritrditi navedbam vlagatelja, da je za »novogradnjo ali rekonstrukcijo premostitvenega objekta« v resnici potrebno tudi temeljenje konstrukcije novega mostu, zato se strinja s stališčem naročnika, ki je v Sklepu navedel, da je treba to postavko prišteti vrednosti reference v višini 172.111,25 EUR, pri čemer pa je treba poudariti, da vrednost vlagateljeve priglašene reference še vedno ne bi dosegla zahtevane vrednosti reference 250.000,00 EUR. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo priglašeno referenco ocenil kot neustrezno po vsebinskem in vrednostnem kriteriju, ni kršil določb ZJN-3, kot tudi ne določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Predlagano postavitev izvedenca gradbene stroke, za namen dokazovanja, da naročnik pri oceni vrednosti priglašene reference ni upošteval vseh postavk izvršenih del, kot izhajajo iz referenčnega potrdila, Državna revizijska komisija zavrača kot nepotrebno, saj kot je že bilo pojasnjeno, Državna revizijska komisija razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami za sprejem odločitve v predmetni zadevi, zato postavitev izvedenca gradbene stroke v ničemer ne bi dodatno prispeval k rešitvi predmetne zadeve.
V zvezi z vlagateljevim sklicevanjem na Zapisnik št. 37165-255/2018/ (910) z dne 5. 3. 2020 (v nadaljevanju: Zapisnik), ki mu je bila priložena Pogodba DRSI št. 2431-17-000547/0 z aneksi (v nadaljevanju: Pogodba) v skupni vrednosti 347.689.49 EUR, ki naj bi potrjevala dejstvo, da so bila vsa dela tudi izvršena dela in prevzeta v skladu s projektno dokumentacijo in pravili stroke, Državna revizijska komisija ponovno pojasnjuje, da tudi če navedbe v omenjenih dokumentih vlagatelja držijo, le-teh ne more šteti za relevantne, saj Zapisnik, kot tudi Pogodba ne predstavljata relevantnih dokumentov iz katerih bi izhajala zahtevana dela, ki so bila dejansko tudi izvršena v okviru priglašene reference. V zvezi z dokumentom »7 Začasna situacija«, na katerega se vlagatelj sklicuje v zvezi z izvršenimi deli, izkazanimi s posameznimi mesečnimi plačili, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se do omenjenega dokumenta ne bo opredeljevala, saj ni bil potrjen s strani investitorja, in tako ne predstavlja dokaza, da so bila navedena dela v resnici tudi izvršena, zato je predmetne navedbe štela za neutemeljene.
V zvezi s predlagano izvedbo ustne obravnave, ki jo je vlagatelj v zahtevku za revizijo predlagal pri obravnavi obeh referenc, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v skladu s 35. členom ZPVPJN ustna obravnava obvezna, če jo hkrati predlagata vlagatelj in naročnik. V predmetnem postopku je bil za izvedbo ustne obravnave podan predlog zgolj s strani vlagatelja, Državna revizijska komisija pa ugotavlja in hkrati zaključuje, da je dejansko stanje bilo mogoče pravilno in popolno ugotoviti že na podlagi dokumentacije postopka javnega, predrevizijskega in revizijskega postopka, zato je vlagateljev predlog kot nepotreben zavrnila.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ugotovil, da vlagateljevi priglašeni referenci, s katerima je izkazoval pogoja za sodelovanje, ki sta se nanašala na referenco kadra in referenco ponudnika, nista ustrezni, saj vlagatelj ni izkazal skladnosti z referenčnima pogojema, kot sta bila določena v peti in šesti alineji točke 3.2.3.3 in črki (a) 3.2.3.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; naročnik je torej vlagateljevo ponudbo utemeljeno zavrnil kot nedopustno.
Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
V Ljubljani, 12. 8. 2021
Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti (prek portala eRevizija):
– pooblaščenec vlagatelja,
– naročnik,
– izbrani ponudnik,
– RS, MJU.
Vložiti:
– v spis zadeve.