EN

018-096/2021 Lekarniška zbornica Slovenije

Številka: 018-096/2021-67
Datum: 12. 8. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava zdravil za potrebe javnih zavodov za obdobje 48 mesecev«, ki ga izvaja pooblaščeni naročnik Lekarniška zbornica Slovenije, Ljubljana, začetem na podlagi zahtevkov za revizijo (1) družbe Kemofarmacija, d.d., Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj Kemofarmacija, d.d., Ljubljana), (2) družbe Salus, Veletrgovina, d.o.o., Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Cukrov, o.p., d.o.o., Linhartova 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj Salus, d.o.o., Ljubljana), (3) družbe Farmadent, d.o.o., Maribor, ki jo zastopa Odvetniška družba Marovt in Partnerji, d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj Farmadent, d.o.o., Maribor) in zagovornika javnega interesa Računsko sodišče Republike Slovenije, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj Računsko sodišče), na podlagi predlogov za izdajo sklepa po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN, ki so jih vložili posamezni naročniki (1) Lekarna Ribnica, (2) Koroška lekarna, (3) Žalske lekarne Žalec, (4) Lekarna Slovenska Bistrica, (5) Lekarna Kočevje, (6) Lekarna Velenje, (7) Lekarna Mozirje, (8) Javni zavod Mestne lekarne, (9) Lekarna Ormož, (10) Lekarna Brežice in (11) Lekarna Krško, ki jih vse po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji, o.p., d.o.o., Ljubljana, dne 12. 8. 2021

odločila:


1. Predlogom posameznih naročnikov za izdajo sklepa, s katerim se jim kljub vloženim zahtevkom za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, se ne ugodi.

2. Odločitev o stroških vlagateljev se pridrži do odločitve o zahtevkih za revizijo.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 10. 5. 2021, pod št. objave JN002961/2021-B01, in v Uradnem listu EU dne 11. 5. 2021, pod št. objave 2021/S 091-235250. Lekarniška zbornica Slovenije izvaja javno naročanje v imenu in za račun petindvajsetih (25) posameznih naročnikov, ki so navedeni v Preglednici 1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Naročnik predmetno javno naročilo, katerega je razdelil na 756 sklopov, oddaja po odprtem postopku z namenom sklenitve okvirnega sporazuma za posamezni sklop za obdobje 48 mesecev z enim ponudnikom.

Pred potekom roka za predložitev ponudb je pooblaščeni naročnik zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila prejel štiri zahtevke za revizijo, ki jih je vse zavrnil kot neutemeljene in Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ter dokumentacijo predrevizijskih postopkov.

Tekom revizijskega postopka je Državna revizijska komisija (po pošti) prejela vloge naslednjih 11 posameznih naročnikov: Lekarna Ribnica (vloga z dne 20. 7. 2021), Koroška lekarna (vloga z dne 20. 7. 2021), Žalske lekarne Žalec (vloga z dne 20. 7. 2021), Lekarne Slovenska Bistrica (vloga z dne 20. 7. 2021), Lekarne Kočevje (vloga z dne 21. 7. 2021), Javni zavod Mestne lekarne (vloga z dne 22. 7. 2021), Lekarna Velenje (vloga z dne 23. 7. 2021), Lekarna Mozirje (vloga z dne 23. 7. 2021), Lekarna Ormož (vloga z dne 26. 7. 2021), Lekarna Brežice (vloga z dne 26. 7. 2021) ter Lekarna Krško (vloga z dne 2. 8. 2021).

Omenjene vloge posameznih naročnikov so po vsebini identične – vsak posamezni naročnik na podlagi četrte alineje prvega odstavka 20. člena ZPVPJN predlaga izdajo sklepa, s katerim se mu kljub vloženim zahtevkom za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. V utemeljitev navedenega vsi posamezni naročniki navajajo enako, in sicer, da so kljub neoddaji skupnega javnega naročila dolžni dobavljati zdravila, saj so kot javni lekarniški zavod na podlagi 14. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16 s sprem.; v nadaljevanju: ZLD-1) zavezani prebivalcem zagotovi vsa zdravila, ki so na trgu v Republiki Sloveniji, najpozneje v 24 urah od naročila oziroma naslednji delovni dan. Posamezni naročniki zato predlagajo, da Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, za začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.

Državna revizijska komisija je vlagateljem (dopisi z dne 21. 7. 2021, 23. 7. 2021 in 29. 7. 2021) preko portala e-Revizije posredovala predloge posameznih naročnikov (1) Lekarna Ribnica, (2) Koroška lekarna, (3) Žalske lekarne Žalec, (4) Lekarna Slovenska Bistrica, (5) Lekarna Kočevje, (6) Lekarna Velenje, (7) Lekarna Mozirje, (8) Javni zavod Mestne lekarne, (9) Lekarna Ormož, (10) Lekarna Brežice, ter jih seznanila s pravico do podaje mnenje do predlogov v roku treh delovnih dni od njihovega prejema (drugi odstavek 20. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija predloga posameznega naročnika Lekarna Krško ni posredovala v opredelitev vlagateljem, saj so se vsi vlagatelji že seznanili z vsebinsko identičnimi predlogi in so imeli možnost opredelitve do posredovanih predlogov, poleg tega pa glede na sprejeto odločitev Državne revizijske komisije njihovo (dodatno ali drugačno) mnenje o konkretnem predlogu posameznega naročnika ne bi bilo ključno za rešitev zadeve.

Vlagatelj Farmadent, d.o.o., Maribor, je dne 29. 7. 2021 podal predlog za podaljšanje roka za opredelitev do predlogov posameznih naročnikov Lekarna Velenje, Lekarna Mozirje, Javni zavod Mestne lekarne, Lekarna Ormož in Lekarna Brežice, kateremu Državna revizijska komisija ni ugodila (dopis z dne 30. 7. 2021), ker gre v konkretnem primeru za (nepodaljšljivi) zakonski rok.

Vlagatelj Kemofarmacija, d.d., Ljubljana, se je do predlogov po 20. členu ZPVPJN opredelil z dvema vlogama z dne 23. 7. 2021 in z vlogo z dne 30. 7. 2021, v katerih predlaga zavrnitev predlogov in povrnitev stroškov za pripravo mnenja o predlogih. Vlagatelj Kemofarmacija, d.d., Ljubljana, navaja, da možnost začetka novega postopka v času, ko zoper drugo javno naročilo za isti predmet poteka revizijski oz. predrevizijski postopek, predstavlja izjemo, ki jo je treba ozko tolmačiti. Naročnik mora svoj predlog ustrezno obrazložiti in dokazati, da je izvedba novega postopka nujna in objektivno upravičena. Po mnenju omenjenega vlagatelja v konkretnem primeru ne obstajajo prevladujoči interesi, povezani z javnim interesom, izvedba novega postopka pa ni nujna. Kljub temu, da je bil za isti predmet postopek oddaje javnega naročila v letu 2019 ustavljen in da je bilo novo naročilo objavljeno šele v letu 2021 (vmesnem času pa naročniki niso izvedli drugega javna naročila za isti predmet), oskrba prebivalstva z zdravili ni bila motena – ta je potekala in še poteka nemoteno. Prebivalci bodo ne glede na to, ali se začne nov postopek javnega naročanja, še preden se zaključi tekoči postopek javnega naročila, oskrbovani z zdravili, tako kot do sedaj. Ker pri konkretnem predmetu javnega naročila veljajo specifična pravila s področja regulacije cen zdravil, je po mnenju zadevnega vlagatelja ključno, da se pred začetkom novih postopkov razrešijo odprta vprašanja glede konkretne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vodenje vzporednih postopkov lahko vodi do razkritja komercialnih pogojev ponudnikov, kar je konkurenčno-pravno sporno; potencialni ponudniki pa se bodo, namesto z dobavo zdravil, ukvarjali s pripravo ponudb in prevzemali finančna bremena, povezana s finančnimi zavarovanji za resnost ponudb.

Vlagatelj Salus, d.o.o., Ljubljana, ki se je do predlogov po 20. členu ZPVPJN opredelil z vlogo z dne 26. 7. 2021 in vlogo z dne 2. 8. 2021, predlaga zavrženje predlogov, podredno pa njihovo zavrnitev, v vsakem primeru pa zahteva povrnitev stroškov za pripravo mnenj o predlogih. Omenjeni vlagatelj navaja, da posamezni naročniki nimajo pristojnosti iz 20. člena ZPVPJN, ker so v zadevnem postopku pooblastili pooblaščenega naročnika, poleg tega razlogi za izdajo sklepa po 20. členu ZPVPJN niso izkazani. Ugoditev predlogom bi pomenila, da poleg predmetnega postopka tečejo še postopki posameznih lekarn, kar bi narekovalo oddajanje več ponudb, pri čemer bi bilo težko zagotoviti spoštovanje načela transparentnosti javnega naročanja.

Vlagatelj Farmadent, d.o.o., Maribor, je dne 23. 7. 2021 posredoval dve vlogi, s katerima se je opredelil do predlogov posameznih naročnikov Lekarna Ribnica, Koroška lekarna, Žalske lekarne Žalec, Lekarna Slovenska Bistrica in Lekarna Kočevje, medtem ko se do preostalih posredovanih predlogov posameznih naročnikov ni opredelil. Vlagatelj Farmadent, d.o.o., Maribor, navaja, da revizijski postopek ne sme ogroziti dostopa prebivalcev do zdravil. V tem postopku je podanih več kršitev, javno naročilo pa postopkih, kot jih določa zakon, že nekaj let ni bilo oddano. Omenjeni vlagatelj še navaja, da če v novih postopkih javnega naročanja ne bo očitanih kršitev, potem se s predlogi strinja in se naj postopki izvedejo. Zadevni vlagatelj v obeh vlogah zahteva povrnitev stroškov za pripravo mnenja o predlogih.

Vlagatelj Računsko sodišče ni podal mnenja o posredovanih predlogih posameznih naročnikov.

Državna revizijska komisija je pooblaščenca posameznega naročnika Lekarna Kočevje pozvala na odpravo pomanjkljivosti, povezane s predloženim pooblastilom za zastopanje, in mu na njegovo zahtevo tudi podaljšala rok za odpravo te pomanjkljivosti. Pooblaščenec je v prvotno določenem roku predložil pooblastilo za zastopanje posameznega naročnika Lekarna Kočevje.

Po preučitvi predlogov posameznih naročnikov je Državna revizijska komisija na podlagi 20. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN torej je, da lahko naročnik po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, vendar pa dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije, ne sme skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oz. opraviti določenih drugih ravnanj (tj. zavrniti vseh ponudb, ustaviti postopka, začeti novega postopka), ki po vsebini predstavljajo zaključek postopka oddaje javnega naročila. Le izjemoma lahko naročnik, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, opravi ta dejanja, in sicer v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, ter v primeru, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi njegovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN).

Skladno s četrto alinejo prvega odstavka 20. člena ZPVPJN lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadarkoli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročila. Skladno s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu naročnika ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči interesi, povezani z obrambo in varnostjo, so tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, katerega del je javno naročilo. ZPVPJN tudi določa, da Državna revizijska komisija predlog za dovolitev začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja zavrne, če izvedba naročila ni nujna.

Vlagatelj Kemofarmacija, d.d., Ljubljana, pravilno opozarja, da možnost, da se naročniku, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, predstavlja izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi začetka novega postopka za isti predmet naročanja, izjeme pa je treba razlagati ozko. Možnost začetka novega postopka za isti predmet javnega naročila je pridržana le za izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere. Ker gre v takšnih primerih za izjemo od splošnega pravila, je trditveno in dokazno breme glede obstoja okoliščin, ki bi v konkretnem primeru lahko izjemo opravičevale, na strani naročnika. Na naročniku torej je, da v predlogu navede vsa pravno relevantna dejstva, ki, kljub vloženem zahtevku za revizijo, opravičujejo izvedbo novega postopka za isti predmet naročila, in da za trditve o teh dejstvih ponudi tudi ustrezne pravno relevantne dokaze. Skratka, naročnik je tisti, ki mora, če naj se njegovemu predlogu ugodi, v svoji vlogi predložiti dovolj relevantnih informacij in podatkov, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno zaključiti, da v okoliščinah konkretnega primera obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom in da je izvedba naročila nujna. Določba četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN namreč zahteva, da se pred odločitvijo o utemeljenosti predloga opravi tehtanje razmerja med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes, to pa je mogoče opraviti le na podlagi konkretnih informacij in podatkov (dokazil).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so posamezni naročniki lekarne (oz. lekarniški javni zavodi) in da je predmet javnega naročila dobava zdravil, uvrščenih v Centralno bazo zdravil, z določenimi režimi predpisovanja in izdaje zdravil. Lekarne opravljajo (na primarni ravni) lekarniško dejavnost, ki je javna zdravstvena služba, s katero se zagotavlja trajna in nemotena oskrba prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili ter farmacevtska obravnava pacientov (prvi odstavek 5. člena ZLD-1). Namen lekarniške dejavnosti je zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in zdravstvenim delavcem v zdravstvu (prvi odstavek 2. člena ZLD-1). Lekarniška dejavnost vključuje tudi izdajanje zdravil za uporabo v humani medicini na recept (prva alineja prvega odstavka 6. člena ZLD-1), pri čemer lekarna zagotovi vsa zdravila, ki so na trgu v Republiki Sloveniji) najpozneje v 24 urah od naročila oz. naslednji delovni dan (14. člen ZLD-1).

V obravnavani zadevi ni nobenega dvoma, da je pri izvajanju lekarniške dejavnosti (kot delu zdravstvene dejavnosti) poudarjen javni interes in da obstoji javni interes za nemoteno, kontinuirano in kakovostno oskrbo prebivalstva z zdravili ter farmacevtsko obravnavo pacientov. Vendar zgolj obstoj javnega interesa ne predstavlja okoliščine, ki bi že sama po sebi in v vsakem primeru avtomatično utemeljevala ugoditev predlogu po 20. členu ZPVPJN. Obstoj javnega interesa ni dovolj, saj ta po naravi stvari obstaja v vsakem izvedenem javnem naročilu, s katerim naročniki zadovoljujejo potrebe v javnem interesu in zagotavljajo nemoteno izvajanje javnih storitev. Če bi za ugoditev predlogu po 20. členu ZPVPJN zadoščal že javni interes, pravilo iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN (da naročnik zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet) ne bi imelo nobenega pomena, saj bi že goli argument, da je predmet neke nabave v javnem interesu (npr. gradnja ceste, nabava zdravil, prevoz otrok v šolo) narekoval ugoditev predlogu iz 20. člena ZPVPJN in s tem izvotlil pravilo iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN (prim. odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-194/2009).

Za ugoditev predlogu po četrti alineji prvega odstavka 20. člena ZPVPJN morajo poleg javnega interesa obstajati še druge utemeljene okoliščine, zaradi katerih prevladujejo koristi javnega interesa nad koristmi drugih oseb, ki bi lahko z ugoditvijo predlogu bile oškodovane, poleg tega mora biti izvedba naročila nujna. Posamezni naročniki, na katerih je, kot že navedeno, trditveno in dokazno breme, se v predlogih zgolj sklicujejo na 14. člen ZLD-1 oz. na svojo (zakonsko) obveznost, da zagotovijo naročena zdravila v roku 24 ur od naročila oz. naslednji delovni dan. Pri tem pa posamezni naročniki niti ne zatrjujejo, da brez izvedbe novega javnega postopka javnega naročila za isti predmet naročila, te svoje obveznosti ne morejo izpolniti oz. da je izpolnjevanje njihove obveznosti ogroženo. Posamezni naročnik tako niti ne zatrjujejo, da z zdravili ne razpolagajo (jih nimajo na zalogi) niti ne zatrjujejo, da zdravil ne morejo pridobiti oz. da nimajo sklenjenih pogodb za dobavo zdravil ali da se te iztekajo. Posamezni naročniki tako niso navedli nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi lahko Državna revizijska komisija sploh opravila tehtanje razmerja med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes (kot to od nje zahteva določba četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN) ter na podlagi katerih bi lahko Državna revizijska komisija zaključila, da je izvedba naročila nujna. Državna revizijska komisija zato predlogom posameznih naročnikov za izdaja sklepa, s katerim se jim, kljub vloženim zahtevkom za revizijo, dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, ni mogla ugoditi.

Navedeno pa ne pomeni, da je posameznim naročnikom zaradi vloženih zahtevkov za revizijo onemogočena pridobitev zdravil, ki jih potrebujejo za kvalitetno in nemoteno opravljanje lekarniške dejavnosti. Cilj postopkov pravnega varstva v postopkih oddaje javnega naročila je zagotavljanje spoštovanja načel in pravil javnega naročanja, ne da bi uveljavljanje pravnega varstva vplivalo na nemoteno funkcioniranje države in oskrbo z javnimi dobrinami. Zato imajo naročniki, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZPVPJN (ki določa izjemo od pravila, da naročnik po prejemu zahtevka za revizijo ne sme skleniti pogodbe, ustaviti postopka zavrniti ponudb ali začeti novega postopka), v določenih primerih in pod določenimi pogoji možnost, da (brez intervencije Državne revizijske komisije) zagotovijo predmet naročila tudi za čas postopka pravnega varstva.

Drugi odstavek 17. člena ZPVPJN določa, da lahko naročnik, ne glede na prvi odstavek 17. člena ZPVPJN, za isti predmet naročanja izvede nov postopek javnega naročanja v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, če v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, njegova izvedba pa je nujna tudi med predrevizijskim oziroma revizijskim postopkom, pod pogojem, da se to naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja. Če je predmet naročila takšne narave, da naročila v novem postopku javnem naročanja ni mogoče oddati le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka, lahko naročnik nujno naročilo iz prejšnjega stavka odda, če Državna revizijska komisija predhodno izda sklep iz četrte alineje prvega odstavka 20. člena tega zakona.

V obravnavanem primeru posamezni naročniki niso niti zatrjevali, da ne morejo ravnati v skladu s prvo povedjo drugega odstavka 17. člena ZPVPJN in da je izdaja sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN edina možnost za zagotovitev oskrbe prebivalstva z zdravili tudi v času, ko poteka postopek pravnega varstva, čeprav je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (prim. odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-050/2015 in 018-403/2012), da uporaba izjeme po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN ni utemeljena, če obstajajo drugi, manj invazivni in sorazmernejši ukrepi, ki jih lahko doseže že naročnik sam, brez intervencije Državne revizijske komisije.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ni posebej preizkušala, ali imajo v konkretnem primeru posamezni naročniki pristojnost iz 20. člena ZPVPJN ali pa bi bilo to pristojnost mogoče priznati le pooblaščenemu naročniku, kot to zatrjuje vlagatelj Salus, d.o.o., Ljubljana. Prav tako Državna revizijska komisija ni preizkušala ustreznosti naknadno predloženega pooblastila za zastopanje posameznega naročnika Lekarne Kočevje in ni preizkušala pomena dejstva, da posamezni predlogi niso bili vloženi preko portala e-Revizija. Posamezni naročnik z omenjenimi predlogi niso uspeli po vsebini, kar toliko bolj pomeni, da z njimi ne bi uspeli, če bi obstajale tudi druge ovire (postopkovne narave) za ugoditev predlogom po 20. členu ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj Kemofarmacija, d.d., Ljubljana, vlagatelj Salus, d.o.o., Ljubljana, in vlagatelj Farmadent, d.o.o., Maribor, so v vlogah, s katerimi so se opredelili do predlogov posameznih naročnikov, priglasili stroške za pripravo mnenj o predlogih posameznih naročnika po 20. členu ZPVPJN. Ker pa so omenjeni predlogi, posledično pa tudi možnost vlagateljev, da v zvezi z njimi podajo svoje mnenje, neposredno povezani z vloženimi zahtevki za revizijo, je tudi odločitev o stroških, nastalih v zvezi s temi predlogi, podvržena načelu uspeha zahtevka za revizijo. Ob upoštevanju dejstva, da je torej povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevkov za revizijo, o katerih pa v konkretnem primeru še ni bilo odločeno, je Državna revizijska komisija odločitev o stroških vlagateljev pridržala do odločitve o zahtevkih za revizijo (smiselno prim. šesti odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s prvim odstavkom 13. člena in s 70. členom ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.

V Ljubljani, dne 12. 8. 2021

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije






Vročiti (preko e-Revizije):
- vlagatelj Kemofarmacija, d.d., Ljubljana,
- pooblaščenec vlagatelja Kemofarmacija, d.d., Ljubljana,
- vlagatelj Salus, d.o.o., Ljubljana,
- pooblaščenec vlagatelja Salus, d.o.o., Ljubljana,
- vlagatelj Farmadent, d.o.o., Maribor,
- pooblaščenec vlagatelja Farmadent, d.o.o., Maribor
- vlagatelj Računsko sodišče,
- pooblaščeni naročnik,
- RS MJU.

Vročiti (priporočeno po pošti):
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran