EN

018-115/2021 Dom Nine Pokorn Grmovje

Številka: 018-115/2021-15
Datum: 12. 8. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Andraža Žvana kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sukcesivna dobava konvencionalnih in ekoloških živil 2021–2022« (sklop 5: »Kruh in pekovsko pecivo«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Pekarna Duh, Karl Duh, s. p., Kulturniška ulica 2, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Bukovec, o. p., d. o. o., Celje, zoper ravnanje naročnika Dom Nine Pokorn Grmovje, Pernovo 4 a, Žalec (v nadaljevanju: naročnik), 11. 8. 2021

odločila:



1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 5, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.453,80 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.


Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o naročilu 13. 4. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002258/2021-B01, in 14. 4. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 072-183046), ki ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o naročilu), z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021, ki je bil 14. 6. 2021 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002258/2021-ODL01, sodelujoče ponudnike med drugim obvestil, da je za sklop 5 izbral ponudbo ponudnika Koroške pekarne, d. d., Koroška cesta 2, Dravograd (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), pri vlagatelju pa je ugotovil obstoj razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

Vlagatelj je 24. 6. 2021 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo »zoper celoten postopek javnega naročila, zlasti pa zoper odločitev naročnika z dne 14.06.2021 št. 4300-3/2021-42, zlasti v delu ki se nanaša na sklop 5 – KRUH IN PEKOVSKO PECIVO v delu kjer je bil ponudnik izločen iz postopka iz razlogov 1.2 obrazložitve/odločitve, kjer je bil kot najugdnejši ponudnik izbran Koroške pekarne d.d., naslovnemu organu pa predlaga, da odločitev o oddaji naročila z dne 14.06.2021 in postopke v predmetnem sklopu v celoti razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje« in navedel stroškovnik. Vlagatelj je navedel, da iz potrdila Finančne uprave RS (FURS) z dne 23. 6. 2021, ki ga je predložil v dokaz, izhaja, da je imel na dan preveritve v aplikaciji e-Dosje 4. 6. 2021 »poravnano popolnoma vse«, vse poravnano pa ima tudi že od leta 1994 naprej. Vlagatelj je še navedel, da »odločitve organa tudi ni mogoče preizkusiti, saj je organ navedel le da naj bi obstojal nekakšen dolg, naročnik tudi ni pojasnil od kje mu ta podatek, kako ga je pridobil, niti ni k odločitvi predložena nikakršna listina, da bi ponudnik lahko karkoli preveril in preizkusil, sploh če upoštevamo potrdilo FURS z dne 23.06.2021«. Vlagatelj je predlagal tudi zaslišanje strank.

Naročnik je s dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 4300-3/2021 z dne 5. 7. 2021 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- vlagatelj ni predložil dokazila o plačilu takse, temveč le nalog za plačilo,
- je moral preveriti vlagateljevo izjavo o izpolnjevanju pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, ki je bila navedena v predloženem obrazcu ESPD, v aplikaciji e-Dosje, iz katere izhaja, da ga vlagatelj ne izpolnjuje,
- je vlagatelj sicer navedel, da »ima do države poravnano vse«, vendar ni dokazoval, da je pravočasno (na dan oddaje ponudbe) predložil tudi obrazce REK, kar tudi določa pogoj.

Naročnik je 9. 7. 2021 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 4300-3/2021 z dne 5. 7. 2021 ne neposredno kot naslovnica ne posredno po naročniku.

Državna revizijska komisija je pri reševanju zadeve ugotovila, da se na portalu eRevizija ne nahaja podatek, da je naročnik ravnal v smislu prvega odstavka 27. člena ZPVPJN in da bi torej izbranega ponudnika seznanil s kopijo zahtevka za revizijo, da bi mu skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN omogočil, da se izjasni o navedbah iz zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija kopijo zahtevka za revizijo predložila k dopisu št. 018-115/2021-4 z dne 29. 7. 2021, ki ga je posredovala izbranemu ponudniku 30. 7. 2021 prek portala eRevizija, in izbranemu ponudniku omogočila, da se v treh delovnih dneh po prejemu dopisa št. 018-115/2021-4 z dne 29. 7. 2021 izjasni o navedbah iz zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija niti do 4. 8. 2021, ko je potekel rok, niti do sprejema tega sklepa ni prejela izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 4300-3/2021 z dne 5. 7. 2021 (str. 1) navedel, da vlagatelj ni predložil dokazila o plačilu takse, temveč le nalog za plačilo. Državna revizijska komisija bi pri reševanju zadeve upoštevala predloženo dokazilo k zahtevku za revizijo, ne da bi vlagatelja pozvala na dopolnitev zahtevka za revizijo v smislu četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN, saj je iz vpogleda v evidenco plačanih taks pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (spletna aplikacija UJPnet) razvidno, da je bil nalog za plačilo takse v višini 852,58 eurov izvršen na dan vložitve zahtevka za revizijo (24. 6. 2021), kar pomeni, da je bila taksa v smislu zahteve iz zadnje povedi iz 31. člena ZPVPJN (ki je enaka zahtevi iz zadnje povedi iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN) plačana na dan vložitve zahtevka za revizijo (gl. tudi npr. zadevo št. 018-201/2018). Vendar je Državna revizijska komisija hkrati ugotovila, da taksa v višini 852,58 eurov ni plačana v ustrezni višini, saj bi moral vlagatelj plačati takso v višini 856,49 eurov, ker ta višina predstavlja takso v višini dveh odstotkov od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika z 9,5 % DDV v smislu izračuna iz prve povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN. Ker naročnik v odločitvah iz 90. člena ZJN-3 opozori ponudnike o možnem pravnem varstvu, pri čemer skladno z drugo alineo enajstega odstavka 90. člena ZJN-3 navede tudi višino takse za postopek pravnega varstva, kar je treba razumeti kot konkretno višino takse (npr. zadevi št. 018-002/2018 in 018-096/2019), česar naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021 ni upošteval, saj je navedel le, da taksa »glede na višino posameznega sklopa« znaša »2 % vrednosti z DDV najugodnejšega ponudnika«, je Državna revizijska komisija skladno s prvo alineo iz četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN vlagatelja z dopisom št. 018-115/2021-5 z dne 30. 7. 2021, ki ga je poslala 30. 7. 2021 prek portala eRevizija, pozvala, da v treh delovnih dneh od prejema tega dopisa doplača takso in predloži potrdilo o doplačilu takse, hkrati pa ga je pozvala, da predloži tudi potrdilo o že plačanem znesku takse. Vlagatelj je takso doplačal pravočasno 4. 8. 2021 ter tudi pravočasno 4. 8. 2021 prek portala eRevizija predložil potrdilo o plačilu takse, na ta dan pa je Državni revizijski komisiji prek portala eRevizija posredoval tudi dokazilo o plačilu takse v višini 852,58 eurov 24. 6. 2021. Državna revizijska komisija je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo tako ugotovila, da zahtevek za revizijo s tem izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je skladno z drugim odstavkom 31. člena ZPVPJN sprejela v (vsebinsko, meritorno) obravnavo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je s tem, ko je navedel, da je imel 4. 6. 2021 poravnane obveznosti do države in da »ima tako od leta 1994 dalje poravnano vse«, po vsebini uveljavljal, da ni podan razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 za njegovo izključitev, ki ga je naročnik zavrnil z navedbo, ki se nanaša na opustitev dokazovanja v zvezi s predložitvijo obrazcev REK. Vlagatelj je z navajanjem razlogov, zakaj »odločitve organa ni mogoče preizkusiti«, po vsebini uveljavljal, da naročnik ni pripravil obrazložitve izpodbijane odločitve skladno z zahtevami ZJN-3 za obveščanje, o čemer pa se naročnik ni opredelil.

Iz točke VII.1.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (objava 4. 5. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002258/2021-K01, in 5. 5. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 087-225105) je razvidno, da je naročnik prvotno določeni rok za prejem ponudb (do 8. 5. 2021 do 8. ure) spremenil, saj je moral po spremembi roka za prejem ponudb ponudbe prejeti do 19. 5. 2021. Iz elektronskega potrdila o oddaji ponudbe, ki se nanaša na vlagateljevo ponudbo, je razvidno, da je vlagatelj 7. 5. 2021 ob 14:03:23 oddal ponudbo v elektronski obliki v informacijskem sistemu e-JN. Navedeno pomeni, da je treba 7. 5. 2021 upoštevati kot dan, ko je vlagatelj oddal ponudbo.

Kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021, je naročnik odločitev, da vlagatelja izključi, s tem pa zavrne njegovo ponudbo, čeprav je bila za sklop 5 cenovno najugodnejša, utemeljil v dveh delih tega dokumenta, in sicer v točkah:
- 1.2. »Preverjanje preko e-Dosje (negativne reference, prekršek vezan na plačilo za delo in neplačane zapadle obveznosti)«:
»Z dne 04.06.2021 smo izvajali preverjanje osnovnih razlogov za izključitev iz 75. člena ZJN-3 preko aplikacije e-Dosje.
Pri preverjanju je bilo ugotovljeno, da ponudnik Pekarna Duh Karl, s.p. Celje NE izpolnjuje vseh pogojev iz zakona (drugi odstavek 75. člena ZJN-3: gospodarski subjekt ima 50 eur ali več zapadlih obveznosti), zato je njegova ponudba izločena iz nadaljnje obravnave.«
in
- 1.6. »Razvrstitev ponudb glede na merila (ponudbena vrednost ponder 0,90 in živila iz shem kakovosti ali nacionalnih kakovosti ponder 0,10)«:
»[vlagateljeva ponudba]«: »NEPRAVILNA – razlog za izključitev neizpolnjevanje pogoja iz zakona (preverbe e-Dosje), 2. odstavek 75. člena ZJN-3 GOSP. SUBJEKT ima 50 eur ali več zapadlih obveznosti«.

Naročnik se je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021 v zvezi z vlagateljevo izključitvijo oprl na drugi odstavek 75. člena ZJN-3, ki določa:
»Naročnik mora iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti tudi gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave.«

Naročnik je razlog za izključitev, ki temelji na drugem odstavku 75. člena ZJN-3, določil v dokumentu »Razpisna dokumentacija« iz aprila 2021, poglavje D »Pogoji in ugotavljanje sposobnosti«, točka A »Razlogi za izključitev«, podtočka 2 (str. 12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Ponudnik izpolnjuje obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe znaša 50 eurov ali več ali če na dan oddaje ponudbe ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe.
V primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci morajo vsi gospodarski subjekti izpolnjevati ta pogoj«,
ponudniki pa so morali neobstoj tega razloga za izključitev dokazati s predložitvijo obrazca ESPD.

Gospodarski subjekti so prek povezave iz točke I.3 obvestila o naročilu lahko dostopali do obrazca ESPD, ki ga je naročnik pripravil tako, da je v delu III Razlogi za izključitev, oddelek B Razlogi, povezani s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost vseboval besedilo:
»Člen 57(2) Direktive 2014/24/EU je v nacionalno zakonodajo prenesen z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3, ki določa, da mora gospodarski subjekt izpolnjevati obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika (vrednost neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave ne sme znašati 50 eurov ali več). Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. Spodaj navedena razloga v celoti zajemata razlog za izključitev, kot je opredeljen v drugem odstavku 75. člena ZJN-3 in ki se uporablja pri oddaji javnega naročila:«,
ki sta mu sledili vprašanji:
- »Ali je gospodarski subjekt kršil svoje obveznosti v zvezi s plačilom davkov v državi, v kateri ima sedež, in državi članici naročnika, če ta ni ista kot država sedeža« v zvezi z zahtevo, ki se nanaša na »[p]lačevanje davkov«,
in
- »Ali je gospodarski subjekt kršil svoje obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost v državi, v kateri ima sedež, in državi članici naročnika, če ta ni ista kot država sedeža« v zvezi z zahtevo, ki se nanaša na »[p]lačevanje prispevkov za socialno varnost«,
na kateri so gospodarski subjekti odgovorili z označitvijo besedila »Da« ali »Ne«, naročnika pa seznanili tudi s tem, »ali so te informacije na razpolago v elektronski obliki«.

Iz vpogleda v vlagateljevo ponudbo je razvidno, da je vlagatelj predložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec ESPD, pri čemer je v delu III, oddelek B na vprašanji o kršitvi obveznosti v zvezi s plačilom davkov in prispevkov za socialno varnost odgovoril z »Ne«.

Kot je razvidno iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 12), je naročnik določil, da gospodarski subjekti v dokaz predložijo obrazec ESPD, pri čemer je iz obrazca ESPD razvidno, da v delu III, oddelek B vsebuje izjavi, ki se nanašata na razlog za izključitev iz drugega odstavka 79. člena ZJN-3. Čeprav je obrazec ESPD skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-3 (le) predhodni dokaz, da določen gospodarski subjekt med drugim (skladno s točko a) ni v enem od položajev iz 75. člena ZJN-3, zaradi katerega je ali bi lahko bil izključen iz sodelovanja v postopku javnega naročanja, saj kot zadosten dokaz, da ne obstaja razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, naročnik skladno s točko b tretjega odstavka 76. člena ZJN-3 sprejme potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, vlagatelju ni bilo treba v ponudbi predložiti potrdil pristojnih državnih organov, saj je tako iz devetega odstavka 77. člena ZJN-3 kot iz osmega odstavka 79. člena ZJN-3 razvidno, da lahko naročnik sam ugotovi (ne)obstoj razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je to ugotavljal z vpogledom v aplikacijo e-Dosje, ko je preveril vlagateljevo izjavo iz obrazca ESPD (del III, oddelek B).

Pravna podlaga za aplikacijo e-Dosje je določena v devetem do dvanajstem odstavku 77. člena ZJN-3, ki ureja enotni informacijski sistem. Pravna podlaga za aplikacijo e-Dosje je torej vključena v člen, ki ureja dokazila pri javnem naročanju. Skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 77. člena ZJN-3 se v enotnem informacijskem sistemu pridobijo javni podatki iz med drugim davčne evidence, ki izkazujejo, ali za ponudnika med drugim ne obstajajo razlogi za izključitev po med drugim ZJN-3. Aplikacija e-Dosje torej omogoča pridobitev podatkov, ki jih vodi FURS, v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov javnega naročanja in izvajanja pogodb o izvedbi javnega naročila oziroma okvirnih sporazumov (prva poved iz enajstega odstavka 77. člena ZJN-3). Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu z med drugim 89. členom ZJN-3, pri čemer za posamezen razlog za izključitev iz 75. člena ZJN-3 ali pogoj glede osnovne sposobnosti kandidata ali ponudnika iz zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, o katerem se vodi uradna evidenca ali za razlog za razvezo pogodbe v skladu s 67.a členom ZJN-3, pridobijo le pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik oziroma izvajalec ali njegov podizvajalec izpolnjuje pogoj (druga poved iz enajstega odstavka 77. člena ZJN-3). Aplikacija e-Dosje torej naročniku olajšuje preveritev ponudb in mu pri posameznem ponudniku pri razlogu za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 ne omogoča seznanitve z več kot le navedbo »DA« ali »NE« v stolpcu »Izpolnjuje pogoj iz zakona«.

Državna revizijska komisija je vpogledala v posredovano dokumentacijo (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN), pri čemer je ugotovila, da je naročnik podatke za vlagateljev položaj v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 preveril v aplikaciji e-Dosje dvakrat, in sicer najprej 4. 6. 2021, nato pa še 7. 6. 2021, pri čemer je obakrat ugotavljal dejansko stanje na 7. 5. 2021. Iz obeh dokumentov »Poizvedba« (izpisov iz aplikacije e-Dosje z dne 4. 6. 2021 in 7. 6. 2021) je razvidno, da je za vlagatelja pri razlogu za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 za dejansko stanje na 7. 5. 2021 v stolpcu »Izpolnjuje pogoj iz zakona« navedeno« NE«, »NE« pa je navedeno tudi v teh dokumentih v razdelku »Gospodarski subjekt izpolnjuje zgoraj navedene pogoje iz zakona (izključitveni razlogi)«.

Iz dopisa št. 4300-3/2021 z dne 22. 6. 2021, ki je sestavni del posredovane dokumentacije (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN), je mogoče razbrati, da je vlagatelj v zvezi s sprejeto odločitvijo naročniku telefoniral 22. 6. 2021 in je naročnik vlagatelju odgovoril z dopisom št. 4300-3/2021 z dne 22. 6. 2021, ki mu je predložil izpisa iz aplikacije e-Dosje o preveritvi 4. 6. 2021 in 7. 6. 2021. Naročnik je ta dopis in ta izpisa z elektronskim sporočilom 22. 6. 2021 ob 13.57 posredoval vlagatelju na elektronski naslov, ki ga je vlagatelj navedel v obrazcu ESPD dvakrat (del II, oddelek A in del II, oddelek B). Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) tudi elektronsko povratnico, s katero je sistem, v katerem gostuje vlagateljev elektronski naslov, obvestil naročnika, da je bilo elektronsko sporočilo uspešno dostavljeno. Iz navedenega je treba zaključiti, da se je imel vlagatelj (še pred vložitvijo zahtevka za revizijo) možnost seznaniti z obema izpisoma iz aplikacije e-Dosje, kako je naročnik pri obeh preveritvah (torej 4. 6. 2021 in 7. 6. 2021) preveril vlagateljev položaj v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3.

Naročnik je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021 navedel, da je preveril vlagateljev položaj v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 v aplikaciji e-Dosje in to je očitno sprejel tudi vlagatelj (gl. zahtevek za revizijo, str. 2). Vendar iz navedbe »[z] dne 04.06.2021 smo izvajali preverjanje osnovnih razlogov za izključitev iz 75. člena ZJN-3 preko aplikacije e-Dosje« ne izhaja, da je naročnik ugotavljal, kakšen je vlagateljev položaj v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 na 4. 6. 2021, temveč izhaja, da je naročnik 4. 6. 2021 uporabil aplikacijo e-Dosje. Naročnik je 4. 6. 2021 preveril vlagateljev položaj v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 pravilno na 7. 5. 2021, saj je vlagatelj na ta dan tudi oddal ponudbo. Naročnik je enako ravnal 7. 6. 2021, saj je želel preveriti, »če bi bila slučajno prvotna« »poizvedba« (tj. tista z dne 4. 6. 2021) »nepravilna« (gl. dopis št. 4300-3/2021 z dne 22. 6. 2021), in je torej tudi 7. 6. 2021 preveril vlagateljev položaj v z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 na 7. 5. 2021. Vlagatelj je sicer navedel (zahtevek za revizijo, str. 2), da »ima tako od leta 1994 dalje poravnano vse«, vendar dejstvo, da je vlagatelj želel sporočiti, da je imel na 4. 6. 2021 poravnane vse zapadle obveznosti in torej tudi vse tiste, ki so nastale od leta 1994 dalje, ne bi spremenilo tega, da je relevantno dejansko stanje na 7. 5. 2021. Iz navedenega je razvidno dvoje: prvič, vlagatelj s sklicevanjem na 4. 6. 2021 in še to v napačnem kontekstu, ni navedel dejanskega stanja, ki je relevantno na 7. 5. 2021, in, drugič, vlagatelj ne more s potrdilom FURS št. DT 42900-72070/2021-1 z dne 23. 6. 2021, ki se nanaša na zatrjevano dejstvo, da je imel na 4. 6. 2021 poravnane vse zapadle obveznosti, dokazati, da je naročnikova ugotovitev, ki je vezana na dejansko stanje na 7. 5. 2021, napačna, zato potrdilo FURS št. DT 42900-72070/2021-1 z dne 23. 6. 2021 tudi ni primerno dokazilo, da bi vlagatelj lahko z njim dokazal dejansko stanje na 7. 5. 2021, ki je relevantno za vlagateljev položaj v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Vlagatelj pomanjkljivosti pri navedbi dejstev za utemeljevanje zahtevka za revizijo o neobstoju razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 na 7. 5. 2021 ne bi mogel popraviti z izvedbo dokaza z zaslišanjem strank. Tako kot druga dokazna sredstva tudi dokaz z zaslišanjem strank ni namenjen temu, da stranke šele s tem procesnim dejanjem priskrbijo ustrezno trditveno podlago, pač pa zgolj ugotavljanju resničnosti dejstev, ki so jih zatrjevale že prej (tako npr. Ustavno sodišče RS, sklep št. Up-1698/08 z dne 26. 11. 2009, SI:USRS:2009:Up.1698.08, točka 8), zato Državna revizijska komisija ni izvedla tega dokaza. Morebitno vlagateljevo stališče, da bi ga morala bodisi naročnik bodisi Državna revizijska komisija pozvati, da navede potrebna dejstva in predlaga dokaze v zvezi z dejanskim stanjem na 7. 5. 2021, ne bi bilo utemeljeno, saj se pozivanje na dopolnitev zahtevka za revizijo na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki zavezuje naročnika, in na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki zavezuje Državno revizijsko komisijo, nanaša na obvezne sestavine zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, dejstva in dokazi pa so obvezna sestavina iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN. Vlagatelj torej s tem, kar je navedel v zahtevku za revizijo, ne more utemeljiti, da je naročnik kršil drugi odstavek 75. člena ZJN-3, ko je ugotovil dejansko stanje na 7. 5. 2021, zaradi katerega bi moral izključiti vlagatelja, in torej, da je napačno ugotovil, da »ima« vlagatelj na 7. 5. 2021 »50 eur ali več zapadlih obveznosti«. Državna revizijska komisija pri tem še dodaja, da napačno vlagateljevo razumevanje (gl. zahtevek za revizijo, str. 2) pomena datuma 4. 6. 2021, ki je naveden v točki 1.2. dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021, vlagatelju sicer ne bi preprečevalo, da bi glede na to, kako je razlog za izključitev določen v drugem odstavku 75. člena ZJN-3 in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 12), uveljavljal dejansko stanje, ki je relevantno na 7. 5. 2021. Da vlagatelj dejansko ni nič uveljavljal v smislu dejanskega stanja, ki je relevantno na 7. 5. 2021, potrjuje tudi to, da niti ni uveljavljal, da bi bil datum 4. 6. 2021 glede na zahteve iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 12), kakorkoli napačen (čeprav v kontekstu, v katerem ga je naročnik navedel, ni napačen, saj je naročnik lahko preveril izjavo iz obrazca ESPD, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, v aplikaciji e-Dosje šele, ko je ponudbe pregledoval, kar se je lahko zgodilo šele po prejemu ponudbe in njenem javnem odpiranju, ki je potekalo 19. 5. 2021; gl. točko VII.1.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku; objava 4. 5. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002258/2021-K01, in 5. 5. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 087-225105).

Kot izhaja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 in kot je naročnik navedel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 12), je razlog za izključitev to, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z določenimi predpisi, pri čemer sta v nadaljevanju določena še pogoja, ko ima ta razlog za izključitev dejanski vpliv, in sicer, prvič, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe znaša 50 eurov ali več, in, drugič, če gospodarski subjekt na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe (tj. predložitev obrazcev REK). Ta dva elementa, ki sestavljata razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, sta navedena tudi v obeh dokumentih »Poizvedba« (izpisih iz aplikacije e-Dosje z obeh datumov preveritve). Naročnik lahko glede na drugi odstavek 75. člena ZJN-3 in s tem tudi glede na razlog za izključitev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 12) izključi gospodarski subjekt, če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z določenimi predpisi bodisi že zaradi obstoja dolga v znesku 50 eurov ali več bodisi že zaradi nepredložitve obrazcev REK. Državna revizijska komisija ni mogla slediti naročniku (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 4300-3/2021 z dne 5. 7. 2021, str. 2–3), da bi bilo treba zahtevek za revizijo zavrniti že zato, ker vlagatelj ni navedel nič v zvezi s predložitvijo obrazcev REK, saj je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021 odločitev o izključitvi vlagatelja na podlagi drugega odstavka 75. člena ZJN-3 utemeljeval le s tem, da vlagatelj ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z določenimi predpisi, ker obstaja dolg v znesku 50 eurov ali več, ne pa tudi zato, ker vlagatelj ni predložil obrazcev REK. Za ugotavljanje skladnosti naročnikovega ravnanja z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 je v tem primeru tako pomembno le ugotavljanje, ali je vlagatelj navedel dejstva in predlagal dokaze, s katerimi bi lahko izpodbil naročnikovo ugotovitev v zvezi s tistim delom razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, ki se nanaša na obstoj dolga v znesku 50 eurov ali več. Kot bo Državna revizijska komisija pojasnila v nadaljevanju, pa naročnik ne glede na ugotovljeno dejansko stanje na 7. 5. 2021 zaradi vlagateljevega položaja v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 glede na to, da je treba ta vlagateljev položaj tolmačiti tudi ob upoštevanju interventne zakonodaje, ne bi imel pravne podlage za neposredno izključitev vlagatelja.

Čeprav vlagatelj ni navedel dejstev in predlagal dokazov, ki bi se nanašali na njegov položaj 7. 5. 2021, to ni razlog za zavrnitev zahtevka za revizijo, saj je, kot že ugotovljeno, navedel (zahtevek za revizijo, str. 2), da »ima tako od leta 1994 dalje poravnano vse« in ima torej na 4. 6. 2021 poravnane vse zapadle obveznosti, kar je dokazoval s potrdilom FURS št. DT 42900-72070/2021-1 z dne 23. 6. 2021. Vlagatelj bi s tem glede na razlog, na katerem je naročnik utemeljil odločitev o vlagateljevi izključitvi, uveljavljal, da bi moral naročnik vseeno ugotoviti, da izpolnjuje obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti. Vlagatelj je s tem po vsebini uveljavljal, da je naročnik neutemeljeno zaključil, da je pri njem podan razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Dejstvo, da ima vlagatelj glede na potrdilo FURS št. DT 42900-72070/2021-1 z dne 23. 6. 2021 »na dan 04.06.2021 pri Finančni upravi Republike Slovenije plačane vse do dne 04.06.2021 evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila«, bi kazalo, da na 4. 6. 2021 nima dolga v višini 50 eurov ali več, ki bi ga lahko imel na 7. 5. 2021 glede na podatke, ki jih je naročnik pridobil iz aplikacije e-Dosje pri preveritvi 4. 6. 2021 in 7. 6. 2021, vlagatelj pa takega dejanskega stanja na 7. 5. 2021 ni izpodbil. To bi po vsebini lahko kazalo, da je vlagatelj med 7. 5. 2021 in 4. 6. 2021 poravnal dolg pri FURS, kar bi pomenilo, da je izvedel določene ukrepe. Vlagatelj bi se z navedbo (zahtevek za revizijo, str. 2), da »ima tako od leta 1994 dalje poravnano vse« in da ima torej na 4. 6. 2021 poravnane vse zapadle obveznosti, torej po vsebini skliceval na institut popravnega mehanizma v smislu devetega odstavka 75. člena ZJN-3. Čeprav je popravni mehanizem v devetem odstavku 75. člena ZJN-3 določen za primere iz prvega in šestega odstavka 75. člena ZJN-3, ne pa tudi za primere iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, ki sicer določa možnost obstoja dolga v višini, ki ne sme dosegati 50 eurov, je treba upoštevati ureditev iz interventne zakonodaje. Tako je bil v drugem odstavku 38. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/2020; v nadaljevanju: ZIUOOPE) določen ukrep:
»Ne glede na ZJN-3 se do 15. aprila 2021 popravni mehanizem dovoli tudi v primeru, če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave ali preverjanja znaša 50 eurov ali več ali če na dan oddaje ponudbe ali prijave ali preverjanja ta subjekt ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v katerem mora gospodarski subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni.«,
katerega veljavnost je s 3. členom Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/2021; v nadaljevanju: ZDUOP) podaljšana do 31. 12. 2021.

V zakonodajnem gradivu k predlogu ZIUOOPE (21. 5. 2020, EPA: 1173 – VIII, EVA: 2020-2611-0028) je v zvezi z ukrepom iz drugega odstavka 38. člena ZIUOOPE (v predlogu drugi odstavek 40. člena ZIUOOPE) navedeno:
»Z Zakonom o javnem naročanju se je uvedel minimalni prag zapadlih, neplačanih terjatev, od katerega dalje morajo naročniki izločati ponudnike – neplačnike davkov in prispevkov za socialno varnost, s čimer je bil že implementiran sicer tudi popravni mehanizem, ki ga direktive s področja javnega naročanja dopuščajo tudi v tem primeru. Namen te določbe je bil v tem, da se iz postopkov javnega naročanja ne izločajo ponudniki, ki praviloma redno poravnavajo svoje obveznosti in je njihov dolg iz naslova neplačanih davkov oziroma prispevkov za socialno varnost nastal zaradi morebitnih izravnav terjatev ali manjših odstopanj med evidencami ponudnikov in davčnega organa glede knjigovodskega stanja terjatev. Tudi v primeru manjših zneskov neplačanih davkov (npr. 100 EUR) pa ponudniki po sedanji ureditvi niso imeli možnosti odpraviti te napake in davka poravnavati, ampak so bili avtomatično izločeni. Enako je tak razlog pomenil razlog za razvezo pogodbe. S predlaganim odstopom se ta anomalija odpravlja, saj bi z uvedbo popravnega mehanizma v primeru neporavnanih davkov in prispevkov ne prišlo do avtomatične izločitve ponudnika niti do avtomatične aktivacije razveznega pogoja, temveč bi ta imel možnost takšno neizpolnjevanje obveznosti pojasniti in v kolikor bi obveznosti poravnal, bi bil lahko izbran v postopku javnega naročila oziroma bi pogodba ostala v veljavi. Ukrep je v času epidemiološke situacije v Sloveniji za gospodarske subjekte pomemben, saj se bo v prihodnjih mesecih kot posledica težav v gospodarstvu zaradi nastale situacije in omejitev lahko zgodilo, da ponudniki ne bodo uspeli tekoče poravnavati vseh svojih obveznosti. Predlagan odstop jim bo omogočil, da sodelujejo v postopkih javnega naročanja in je hkrati spodbujevalne narave, saj bo z dodatnim rokom, ki ga bo subjektu določil naročnik, ta subjekt svoj dolg poravnal. Ukrep nima finančnih posledic.«

V zakonodajnem gradivu k predlogu ZDUOP (25. 1. 2021, EPA: 1638 - VIII, EVA: 2021-2611-0006) je v zvezi z rokom iz 3. člena ZDUOP med drugim navedeno:
»S to spremembo se do konca leta podaljšuje tudi ukrep dovoljenega popravnega mehanizma pri obstoju razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju, to je v primeru neporavnanih davčnih obveznosti, prispevkov in neoddanih REK obrazcev.«

Kot je razvidno iz posredovane dokumentacije (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN), naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 5, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021, ni omogočil vlagatelju, da izvede ukrepe popravnega mehanizma, čeprav je uporaba instituta popravnega mehanizma iz drugega odstavka 38. člena ZIUOOPE na podlagi 3. člena ZDUOP podaljšana do 31. 12. 2021. Kot je razvidno iz zakonodajnega gradiva k predlogu ZIUOOPE (EPA: 1173 – VIII, EVA 2020-2611-0028, 21. 5. 2020), je namen ukrepa iz drugega odstavka 38. člena ZIUOOPE (v predlogu drugi odstavek 40. člena ZIUOOPE) to, da se v času, v katerem velja ta interventna ureditev, prepreči »avtomatično izločitev ponudnika« zaradi obstoja razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je torej vlagatelja zaradi razloga, ki ga je navedel v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021, preuranjeno izključil. Naročnik, ki je zaradi podatkov iz aplikacije e-Dosje ugotovil, da je pri vlagatelju podan razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, bi moral vlagatelju najprej omogočiti izvedbo ukrepov popravnega mehanizma v smislu ureditve iz drugega odstavka 38. člena ZIUOOPE in šele v primeru, če vlagatelj tega ne bi storil pravočasno, bi lahko naročnik ugotavljal, ali lahko vlagatelja upravičeno izključi zaradi razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik kršil drugi odstavek 75. člena ZJN-3 in drugi odstavek 38. člena ZIUOOPE, kot je bil spremenjen s 3. členom ZDUOP.

Državna revizijska komisija pa v mejah vlagateljevih navedb, s katerimi je po vsebini uveljavljal, da naročnik ni pripravil obrazložitve izpodbijane odločitve skladno z zahtevami ZJN-3 za obveščanje gospodarskih subjektov, ni mogla ugotoviti kršitve ZJN-3. Državna revizijska komisija pri tem poudarja, da je treba razlikovati med vprašanjem, ali je naročnik pripravil obrazložitev skladno z ZJN-3, in vprašanjem, ali lahko naročnik s tako obrazložitvijo utemelji svojo odločitev v postopku javnega naročanja. Četudi obrazložitev odločitve ne bi mogla utemeljiti naročnikove odločitve v postopku javnega naročanja, to ne bi tudi že pomenilo, da naročnik ni zakonsko skladno obvestil gospodarskih subjektov. Tako je treba razlikovati med vprašanjem količine razlogov/podatkov/informacij in vprašanjem kakovosti razlogov/podatkov/informacij.

Naročnik je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 5, pri čemer je javno naročilo za sklop 5 oddal izbranemu ponudniku, ne pa vlagatelju, saj je vlagatelja izključil. Naročnik je to odločitev in utemeljitev zanjo navedel v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021. Naročnik je torej sprejel odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila v smislu drugega odstavka 90. člena ZJN-3, zato jo je bil skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 dolžan obrazložiti v skladu z določbami 90. člena ZJN-3 in z njo obvestiti vlagatelja skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 na portalu javnih naročil. Vsebino obrazložitve določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3, pri čemer ta mora med drugim vsebovati »razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran« (del prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3), ki je pravna podlaga, ki bi bila lahko relevantna glede na vlagateljeve navedbe. Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil (skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), je razvidno, da je naročnik navedel, zakaj je ugotovil, da je pri vlagatelju podan razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je pri tem navedel, da je s pomočjo aplikacije e-Dosje 4. 6. 2021 ugotovil, da je pri vlagatelju podan razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, in sicer vlagatelj »ima 50 eur ali več zapadlih obveznosti«.

Vlagatelj je sicer navedel (zahtevek za revizijo, str. 2), da »odločitve ni mogoče preizkusiti«, vendar Državna revizijska komisija citiranemu stališču ni mogla slediti. Naročnik je namreč skladno z ureditvijo iz devetega odstavka 77. člena ZJN-3 preveril vsebino izjav iz obrazca ESPD (del III, oddelek B) v aplikaciji e-Dosje in na podlagi podatka, za katerega obstaja podlaga v drugi povedi iz enajstega odstavka 77. člena ZJN-3, vlagatelju v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021 predstavil svoje ugotovitve. Naročnik je s sklicevanjem na preveritev v aplikaciji e-Dosje 4. 6. 2021 vlagatelja seznanil s tem, »od kje mu podatek« in »kako ga je pridobil«. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 2), da k dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021 »ni predložena nikakršna listina, da bi ponudnik lahko karkoli preveril in preizkusil«, pa kot v primerljivi zadevi št. 018-180/2018 opozarja, da iz ZJN-3 ne izhaja, da bi moral naročnik predložiti izpis iz aplikacije e-Dosje k odločitvi o oddaji javnega naročila ali da bi ga moral objaviti na portalu javnih naročil. Kot že predhodno ugotovljeno, pa je naročnik vlagatelju 22. 6. 2021 ob 13.57 posredoval elektronsko sporočilo in mu predložil izpisa iz aplikacije e-Dosje, kako je pri obeh preveritvah (torej 4. 6. 2021 in 7. 6. 2021) preveril vlagateljev položaj v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagateljeve navedbe ne morejo utemeljiti, da naročnikova ravnanja pomenijo kršitev o obveščanju vlagatelja (drugi odstavek 90. člena ZJN-3, druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in prva alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3).

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 5, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4300-3/2021-42 z dne 14. 6. 2021.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje javnega naročila za sklop 5 vrne v trenutek pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočajo drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3. Naročnik mora pri svojem ravnanju zagotoviti spoštovanje tudi temeljnih načel iz 6. in 7. člena ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo oddal javno naročilo za sklop 5, vlagatelja pa bi morebiti želel znova izključiti na podlagi drugega odstavka 75. člena ZJN-3, naročnik tega ne bo mogel storiti, ne da bi pred tem upošteval uporabe instituta popravnega mehanizma iz 38. člena ZIUOOPE. Državna revizijska komisija v zvezi z uporabo instituta popravnega mehanizma iz drugega odstavka 38. člena ZIUOOPE naročnika tudi seznanja, da je v rubriki »Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori zaradi ukrepov, povezanih z virusom SARS-Cov-2«, ki je objavljena na portalu e-JN (https://ejn.gov.si/faq.html), podano pojasnilo:
»25. Na kakšen način lahko naročnik upošteva popravni mehanizem iz drugega odstavka 38. člena ZIUOOPE?
Drugi odstavek 38. člena ZIUOOPE določa, da se ne glede na ZJN-3 do 31. decembra 2021 (podaljšano s 3. členom ZDUOP) popravni mehanizem dovoli tudi v primeru obstoja razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 oziroma nastanka okoliščine iz a) točke drugega odstavka 67.a člena ZJN-3. Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v katerem mora gospodarski subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni. Povedano drugače, naročnik ponudniku, pri katerem bo na dan oddaje prijave oziroma ponudbe obstajal razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 oziroma bo na dan preverjanja v skladu s 67.a členom ZJN-3 ugotovil izpolnitev okoliščine za razvezo pogodbe iz a) točke drugega odstavka 67. a člena ZJN-3, omogoči izpolnitev obveznosti, ki so predstavljali podlago za obstoj razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 oziroma nastanka okoliščine za razvezo pogodbe iz a) točke drugega odstavka 67. a člena ZJN-3 (npr. plačilo davkov ali prispevkov ali predložitev obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja). Naročnik bo navedeno za ponudnike oziroma izvajalce, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ugotovil na podlagi preverjanja v aplikaciji e-Dosje, za tuje ponudnike oziroma izvajalce pa na podlagi preverjanja v uradnih evidencah v državi, v kateri ima sedež. Obdobje za izpolnitev obveznosti pa ne sme biti daljše od 30 dni od poziva naročnika k izpolnitvi obveznosti.
Ne glede na naslov poglavja »Dvig višine ocenjene vrednosti za javno naročanje gradenj«, v katerega je umeščen 38. člen, gre v primeru iz drugega odstavka 38. člena ZIUOOPE za ukrep popravnega mehanizma, ki velja za vsa javna naročila, tako za blago, storitve kot gradnje.«

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 856,49 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40/1 OT) v višini 480 eurov (800 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 585,60 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 9,60 eurov (16 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 1.453,80 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.453,80 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Državna revizijska komisija je stroške za sestavo zahtevka za revizijo obračunala od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika, zato je glede na 40/1 OT upoštevala vrednost predmeta iz 18/1 OT za gospodarske spore v razponu med 65.000 in 80.000 točk (saj ta razpon opredeljuje vrednost spornega predmeta med 39.000 in 48.000 eurov), zaradi česar se strošek za sestavo zahtevka za revizijo obračuna od 800 točk in ne 2.000 točk, kot je zahteval vlagatelj.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 1.453,80 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 11. 8. 2021

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran