018-104/2021 Mestna občina Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Marka Medveda kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradnja komunalne kanalizacije - odvajanje in čiščenje voda v porečju reke Drave na območju Mestne občine Maribor«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja IPI, izvajalski in projektantski inženiring, d.o.o., Zgornje Negonje 36D, 3250 Rogaška Slatina, ki ga zastopa odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p. d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 8. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 4. 3. 2021, pod št. objave JN001268/2021-B01, in v Uradnem listu EU dne 5. 3. 2021, pod št. objave 2021/S 045-109460.

Naročnik je dne 17. 5. 2021 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 11. 5. 2021, št. 4102-1209/2020-25, s katerim je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov NIGRAD, komunalno podjetje, d.o.o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor (vodilni partner), POMGRAD d.d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota (partner), KOMUNALA SLOVENSKE GORICE d.o.o., Kidričeva ulica 26, 2230 Lenart v Slovenskih goricah (partner), in CESTNO PODJETJE PTUJ d.d., Zagrebška cesta 49a, 2250 Ptuj (partner) (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je ponudbo, ki jo je oddala skupina ponudnikov IPI, izvajalski in projektantski inženiring, d.o.o., Zgornje Negonje 36D, 3250 Rogaška Slatina (vodilni partner), in GIC GRADNJE d.o.o., Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina, (partner) (v nadaljevanju: vlagatelj), ki se je glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, zavrnil kot nedopustno. Kot izhaja iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila, skupna ponudba vlagatelja ni dopustna iz razloga neizpolnjevanja zahtevane tehnične sposobnosti, konkretno zahteve iz podpoglavja 5.4, točka 1.4. Na tretje mesto se je uvrstila skupna ponudba ponudnikov PODJETJE ZA GOZDNJE GRADNJE IN HORTIKULTURO d.o.o., Kosarjeva ulica 4, 2000 Maribor (vodilni partner) in KOSTAK, komunalno in gradbeno podjetje, d.d., Leskovškova cesta 2a, 8270 Krško (partner) (v nadaljevanju: tretji ponudnik), katero je naročnik prav tako ocenil kot dopustno.

Zoper navedeno odločitev o oddaji naročila je vlagatelj dne 27. 5. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja:
– da mu je naročnik v nasprotju s 35. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) v povezavi z načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3), načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) in dostopnosti pravnega varstva (10. člen ZPVPJN) neutemeljeno zavrnil zahtevo za vpogled v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila in v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in tretjega ponudnika ter mu s tem onemogočil, da bi podajal trditve in dokaze v zvezi z nedopustnostjo ponudbe izbranega ponudnika in tretjega ponudnika oziroma da bi podajal trditve in dokaze tudi v zvezi s kršitvijo enakopravne obravnave ponudnikov, pri čemer se sklicuje na (novo) načelno pravno mnenje Državne revizijske komisije z dne 22. 4. 2021 glede obstoja aktivne legitimacije,
– da je naročnik v nasprotju z določbami ZJN-3 ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo tretjega ponudnika označil kot dopustno, vlagateljevo ponudbo pa kot nedopustno in kršil enakopravno obravnavo ponudnikov v zvezi z istovrstnimi kršitvami oziroma drugimi razlogi v ponudbi izbranega ponudnika oziroma tretjega ponudnika,
– da odločitev o oddaji naročila ni zadostno oziroma ustrezno obrazložena in ni skladna s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 in načelom transparentnosti, saj da je naročnik navedel le, da vlagatelj z nobenim od referenčnih projektov ne izpolnjuje pogoja pod točko 1.4., z ničemer pa ne pojasni konkretne vsebine dodatnih preverjanj in zakaj je ugotovil neustreznost priloženih referenc, niti ne pojasni kakšne bi morale biti, da bi bile ustrezne, zaradi česar ne more preveriti njene (ne)utemeljenosti,
– da je predložil referenčno potrdilo skladno z razpisno dokumentacijo, saj je naročnik z dodatnimi pojasnili dopustil, da se izpolnjevanje pogoja pod točko 1.4. pododdelka 5.4. lahko izkaže z ločenimi referenčnimi objekti, in da so zahteve naročnika dopuščale možnost izbire, kako bo ponudnik izpolnil posamezno točko pogojev, nejasnih določil pa ni mogoče interpretirati v škodo vlagatelja, in da je naročnik napačno zaključil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja tehnične sposobnosti iz točke 1.4. pododdelka 5.4 razpisne dokumentacije, ter hkrati prilaga dve referenci, ki enovito izpolnjujeta vse zahteve iz točke 1.4. in izpostavlja vprašanje sorazmernosti referenčnih zahtev,
– da se ni mogel seznaniti kako sta izbrani ponudnik in tretji ponudnik izkazala svojo tehnično in strokovno sposobnost ter z vsebino dodatnih preverjanj, dopolnjevanj in pojasnjevanj njune ponudbe, da pa je bil vlagatelj obravnavan neenakopravno, če sta tudi izbrani ponudnik in tretji ponudnik za izkazovanje pogojev iz točk 1.1, 1.2 in 1.4 pododdelka 5.4 in točk 2.1. in 2.2. pododdelka 5.4.2 razpisne dokumentacije predložila več ločenih referenc, ki vsaka zase ne izpolnjujejo posamezne točke pogojev, v posledici česar tudi ponudba izbranega ponudnika in ponudba tretjega ponudnika nista dopustni,
– da je vodilni partner izbranega ponudnika NIGRAD d.o.o. v večinski lasti Javnega holdinga Maribor d.o.o., ta pa v 100 % lasti naročnika, zato ima naročnik gotovo interes, da pridobi posel ta ponudnik,
– da je njegova ponudba najugodnejša, zato bi moral biti izbran,
– da je naročnik ravnal v nasprotju z lastno razpisno dokumentacijo (točka 3.2.) in določbami ZJN-3 (89. člen) s tem, ko vlagatelja glede istovrstnih pomanjkljivosti ni pozval na dopolnitev oziroma pojasnilo predložene dokumentacije v zvezi z razpisnim pogojem iz točke 1.4. pododdelka 5.4., medtem ko naj bi izbranega in tretjega ponudnika pozval na dopolnitev oziroma pojasnilo v delu referenc in v drugih delih (dokazov v tem delu zaradi že zatrjevane kršitve pravice do vpogleda ne more predložiti), ter da je v konkretnem primeru prišlo do očitne napake, saj je lahko naročnik že ob prvem pregledu ponudbe vlagatelja ugotovil, da je vlagatelj podal predložene reference le zato, ker si je razpisne pogoje tolmačil na zatrjevani način, njen popravek pa ne pomeni predloga nove ponudbe, tako da bi bila dopolnitev vlagatelja v celoti dopustna,
– da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-3 (81. člen), s tem ko ni, v kolikor je zaključil, da ne izpolnjuje referenčnega pogoja, od vlagatelja zahteval zamenjave partnerja v skupni ponudbi.

Vlagatelj tako predlaga:
– da se mu na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN dovoli vpogled v dokumentacijo, konkretno celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in tretjega ponudnika, vključno z morebitnimi zahtevami naročnika za pojasnilo oziroma dopolnitev ponudbe tem ponudnikom in morebitnimi pojasnili oziroma dopolnitvami ponudbe teh ponudnikov, ter vso pisno dokumentacijo med naročnikom in izbranim ponudnikom oziroma tretjim ponudnikom ter drugo dokumentacijo naročnika, ki se nanaša na preverjanje in ocenjevanje ponudb,
– da se mu (po izvedenem vpogledu) dovoli dopolnitev ali sprememba zahtevka za revizijo,
– ter da se zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila,
zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana, se je z vlogo z dne 3. 6. 2021 skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN opredelil do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik v celoti nasprotuje navedbam vlagatelja in odgovarja na posamezne očitke vlagatelja. V zvezi z načinom izpolnjevanja pogoja iz točke 1.4. podpoglavja 5.4. razpisne dokumentacije poudarja, da je bila zahteva naročnika povsem jasna in da sta jo enako, kot je zapisana, razumela tako izbrani ponudnik kot tretje uvrščeni ponudnik, ki sta oba na ustrezen način izkazala tehnično in strokovno sposobnost. Predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo in zahteva povrnitev priglašenih stroškov v breme vlagatelja.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo«, št. 4102-1209/2020-35 z dne 10. 6. 2021 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov, medtem ko o zahtevku izbranega ponudnika za povrnitev priglašenih stroškov ni odločil. Naročnik zavrača vlagateljeve očitke in zatrjuje:
– da je vlagateljevo zahtevo za vpogled v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila ter v ponudbeno dokumentacijo izbranega in tretje uvrščenega ponudnika zavrnil, ker ni zakonske podlage, niti mu načelno pravno mnenje Državne revizijske komisije te pravice ne zagotavlja,
– da so navedbe vlagatelja o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika pavšalne in nekonkretizirane,
– da je v odločitvi o oddaji naročila jasno in nedvoumno navedel vse zahtevane elemente obrazložitve, na podlagi katerih je imel vlagatelj dovolj informacij za preveritev njegove odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe kot nedopustne in s tem zadosti informacij za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, na kar kaže že dejstvo, da vlagatelj izpodbija odločitev po vsebini,
– da je njegova zahteva iz podpoglavja 5.4. razpisne dokumentacije jasna – dopustil je, da se lahko izpolnjevanje referenčnega pogoja pod točko 1.1., 1.2. in 1.4. izkaže bodisi s priglasitvijo enega referenčnega projekta, v okviru katerega so bila izvedena vsa referenčna dela ali bodisi s priglasitvijo več posameznih referenčnih projektov (za iste ali različne naročnike) v okviru katerih so bila izvedena posamezna referenčna dela, ni pa ne v razpisni dokumentaciji ne v odgovorih na zastavljena vprašanja dopustil možnosti, da lahko ponudnik svojo tehnično in strokovno sposobnost iz točke 1.4. izpolnjuje s predložitvijo dveh ločenih referenc, ki kumulativno izpolnjujeta pogoje iz te točke – kar dokazuje tudi dejstvo, da sta ostala ponudnika zahteve razumela na enak način in tehnično in strokovno sposobnost izkazala na ustrezen način, medtem ko je vlagatelj v izkaz izpolnjevanja pogoje iz točke 1.4. predložil dve ločeni referenci, ki šele skupaj (kumulativno, v seštevku) izpolnjujeta pogoje iz točke 1.4., v posledici česar njegova ponudba ni dopustna, saj ni izkazana njegova usposobljenost za izvedbo razpisanih del,
– da so očitki o nesorazmernosti določb razpisne dokumentacije prepozni, zaradi česar se do njih ni opredelil,
– da bi moral vlagatelj ustrezne reference predložiti že v ponudbi in da napak v njegovi ponudbi, ki so povzročile nedopustnost njegove ponudbe, ni mogoče sanirati,
– da je v primeru predložitve neustrezne reference zmotno govoriti o očitni napaki,
– da pri oddaji skupne ponudbe ne gre za sklicevanje na zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov, temveč za lastne zmogljivosti, zato je neutemeljen očitek vlagatelja s sklicevanjem na določbo 81. člena ZJN-3, da bi mu moral dopustiti popravo ponudbe na način, da zamenja (vodilnega) partnerja v ponudbi.

Naročnik je dne 17. 6. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 18. 6. 2021 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo. Vztraja pri pravovarstvenem predlogu in vseh očitkih iz zahtevka za revizijo ter s sklicevanjem na 10. in 11. člen ZPVPJN ponovno zahteva posredovanje dokumentacije oziroma vpogled v celotno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila. Poudarja, da naročnik ni odgovoril na njegove očitke v zvezi z morebitnim pozivom naročnika izbranemu ponudniku in tretjemu ponudniku na dopolnitev njunih ponudb v delu referenc, niti z načinom, na katerega sta navedena predložila reference za izpolnjevanje pogojev iz relevantnih točk razpisne dokumentacije. V zvezi z očitki o neustrezni obrazloženosti odločitve dodaja, da je naročnik šele v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnil zakaj šteje, da predloženi referenci nista ustrezni, medtem ko je v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila zgolj navedel svojo zahtevo, ki jo je nepravilno povzel in da predloženi referenčni potrdili ne izpolnjujeta zahtev naročnika. Vlagatelj poudarja, da je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna in da naročnik sedaj nedopustno oži vsebino referenčnega pogoja. Dodaja, da sta partnerja oddala ponudbo kot enakovredna solidarno odgovorna partnerja in v kolikor se njuni skupni ponudbi očita neizpolnjevanje zahteve iz točke 1.4., bi moral naročnik pozvati k zamenjavi partnerja, vodilni partner pa bi lahko ravnal skladno s prakso, pri čemer se sklicuje na sklep Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-036/2021.

Vlagatelj je dne 5. 7. 2021 na sedežu Državne revizijske komisije opravil vpogled v spis, v okviru katerega je na zahtevo pridobil dokument »Izjasnitev izbranega ponudnika o navedbah iz revizijskega zahtevka« z dne 3. 6. 2021, s katerim ni bil seznanjen. Dne 8. 7. 2021 je na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo »Dopolnitev zahtevka in pisna opredelitev do izjasnitev izbranega ponudnika o navedbah revizijskega zahtevka z dne 3. 6. 2021«, v kateri zatrjuje, da se je naročnik v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo nekritično in skoraj v celoti naslonil na argumente iz izjasnitve izbranega ponudnika, kar naj bi kazalo, da je povsem pristranski in da niti ni sam opravil presoje zahtevka za revizijo. Na pristranskost naročnika in nedovoljeno sodelovanje med naročnikom in izbranim ponudnikom v (pred)revizijskim postopkom, morda tudi s tretjim ponudnikom, naj bi kazala tudi navedba izbranega ponudnika v izjasnitvi, da je sporno zahtevo razumel in izpolnil na enak način kot tretji ponudnik, kar mu ne bi smelo biti znano, razen v kolikor bi ga z navedenim seznanil naročnik ali tretji ponudnik. Iz navedenih razlogov vztraja, da je bil postopek že od začetka voden v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), saj je zaradi sodelovanja med naročnikom in izbranim ponudnikom ter tretjim ponudnikom v razmerju do vlagatelja prišlo do neupravičenega omejevanja konkurence med ponudniki, izbrani ponudnik pa ni bil izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Vztraja, da novo načelno stališče Državne revizijske komisije nujno potegne za seboj pravico do vpogleda vlagatelja v zahtevano dokumentacijo že v fazi, ko je naročnik označil njegovo ponudbo za nedopustno, saj bi nasprotno stališče pomenilo neutemeljeno neenakost in razliko v razmerju do ponudnika z dopustno ponudbo, ter da lahko le preko vpogleda nadalje konkretizira očitke o izbrani ponudbi in zadosti trditveno dokaznemu bremenu.

Do navedene vloge vlagatelja se je opredelil tudi naročnik z vlogo z dne 14. 7. 2021. Naročnik nasprotuje vsem očitkom vlagatelja in vztraja pri svojih dosedanjih navedbah ter dodaja, da je svoja stališča jasno zavzel že v odgovoru na zahtevo vlagatelja za vpogled v dokumentacijo postopka in v odgovoru na predlog vlagatelja za spremembo odločitve o oddaji naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj naročniku očita, da je naročnik kršil njegovo pravico do vpogleda v dokumentacijo, da izpodbijana odločitev v delu, ki se nanaša na njegovo ponudbo, ni obrazložena ustrezno in skladno z 90. členom ZJN-3, ter da je bila njegova ponudba nezakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ponudbi izbranega in tretjega ponudnika pa nezakonito ocenjeni kot dopustni.

I. Glede obrazloženosti odločitve o oddaji naročila

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe v zvezi z vprašanjem, ali je naročnik v obravnavanem postopku javnega naročanja pri sprejemu odločitve o oddaji naročila zadostil standardu obrazloženosti oziroma ali je naročnik razlog, zaradi katerega je vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno, navedel jasno in konkretno do te mere, da je bila vlagatelju (v povezavi z izpodbijano odločitvijo o oddaji naročila) zagotovljena možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Revizijske navedbe v zvezi z vprašanjem ustreznosti obrazložitve odločitve o oddaji naročila je treba presojati z vidika tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katerim je naročnik dolžan v odločitvi o oddaji naročila (ali odločitvi o tem, da naročila ne bo dodelil nobenemu ponudniku) navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-163/2016, 018-135/2017, 018-139/2017, 018-189/2017, 018-053/2019 idr.), je določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki je izraz načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti uveljavljanja pravnega varstva kot enega izmed temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). Izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji naročila, zagotovi ponudniku možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj mu omogoči, da se seznani s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preveri njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odloči, ali jo bodo morebiti izpodbijal v postopku pravnega varstva. Da bi lahko ponudnik sprejel odločitev o morebitnem uveljavljanju pravnega varstva, mora biti v zadostni meri seznanjen s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve.

Ne ZJN-3 ne drugi predpisi ne določajo posebnih oziroma natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, je pa slednje, kot izpostavljajo tako vlagatelj, kakor tudi naročnik in izbrani ponudnik, skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija (prim. odločitve v zadevah, št. 018-134/2017, 018-218/2017, 018-004/2018, 018-102/2018, 018-204/2018, 018-179/2019, 018-057/2020, 018-070/2020, 018-035/2021 itd.). Namen odločitve o oddaji naročila je iskati zlasti v seznanitvi ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. V tem okviru se za obrazložitev ne zahteva, da bi bila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, mora pa vsebovati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel za svojo odločitev, niso utemeljeni, in da posledično odločitev o (ne)oddaji naročila ni zakonita. Le na ta način je ponudnikom dana tudi možnost zaščite svojih pravic in pravnih interesov, organu pravnega varstva pa omogočena presoja zakonitosti takšne odločitve, v kolikor je zahtevana. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, pa je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na vse okoliščine primera (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-253/2015, 018-061/2017, 018-011/2018, 018-145/2019 idr.).

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve o oddaji naročila, je naročnik opravil popoln pregled vseh ponudb, kar niti ni sporno. Naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve uvodoma navaja, da je prejel tri skupne ponudbe, predstavil je ponudnike in ponudbene cene, ter dalje pojasnil, da je v skladu z 89. členom ZJN-3 pri vseh prejetih ponudbah preverjal obstoj in vsebino podatkov ter drugih navedb, izpolnjevanje zahtevanih pogojev in izpolnjevanje preostalih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter obstoj morebitnih izključitvenih razlogov. Tudi ni sporno dejstvo, da je naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve povzel zaključek svojih ugotovitev glede ponudbe posameznega ponudnika. Sporno pa je vprašanje ali so takšne ugotovitve naročnika skladne z ZJN-3 in razpisno dokumentacijo.

V zvezi s ponudbo vlagatelja naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve navaja: »Pri pregledu skupne ponudbe gospodarskih subjektov IPI d.o.o., Sv. Florijan 120 (pravilen naslov glasi: Zgornje Negonje 36D), 3250 Rogaška Slatina (vodilni partner), GIC GRADNJE d.o.o., Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina (partner), je naročnik ugotovil, da partnerja v skupni ponudbi ne izpolnjujeta pogojev tehnične sposobnosti, kot je bilo to zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je v poglavju 5. Pogoji za ugotavljanje sposobnosti, v podpoglavju 5.4. Tehnična in strokovna sposobnost, v točki 1.4. zahteval, da je ponudnik v zadnjih 10 letih, šteto od dneva objave obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil, izvedel asfalterska dela (izdelava obrambne in zaporne plasti iz bituminizirane zmesi) na objektu površine najmanj 5.000 m2 in vrednost najmanj 100.000 EUR brez DDV. Pri čemer je dopustil, da se izpolnjevanje pogoja pod točko 1.1, 1.2. in 1.4 lahko dokazuje z enim ali več referenčnimi projekti, na način, da se vsako posamezno točko izpolni z ločenim referenčnim projektom ali več točk pogoja z istim referenčnim projektom. Ponudnik je za izkazovanje tehnične sposobnosti na obrazec 5 navedel tri referenčne projekte, za katere je tudi predložil potrjena referenčna potrdila (obrazec 5/1). Ob pregledu obrazca 5 in predloženih referenčnih potrdil, je naročnik ugotovil, da ponudnik z nobenim od referenčnih projektov ne izpolnjuje pogoja, navedenega pod točko 1.4. tj. izdelava obrambne in zaporne plasti iz bituminizirane zmesi na objektu površine najmanj 5.000 m2 in vrednost najmanj 100.000 EUR brez DDV.« Naročnik nato zaključi z ugotovitvijo, da »iz predložene ponudbene dokumentacije izhaja, da skupna ponudba gospodarskih subjektov IPI d.o.o., Sv. Florijan 120 (pravilen naslov glasi: Zgornje Negonje 36D), 3250 Rogaška Slatina (vodilni partner), GIC GRADNJE d.o.o., Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina (partner), ne izpolnjuje zahtevane tehnične sposobnosti, zato je ponudba nedopustna«.

Iz obrazložitve izpodbijane odločitve je tako razvidno, da je naročnik navedel pravno kvalifikacijo vlagateljeve ponudbe in konkretno dejstvo, na podlagi katerega je sprejel odločitev o njeni zavrnitvi. Naročnik je za skupno ponudbo vlagatelja ocenil, da ni dopustna, ker partnerja v skupni ponudbi nista izkazala izpolnjevanja pogoja tehnične sposobnosti, ki se nanaša na pogoj iz podpoglavja 5.4. Tehnična in strokovna sposobnost, točka 1.4. (naročnik je ob tem navedel vsebino izpostavljenega pogoja), saj je ponudnik za izkazovanje tehnične sposobnosti na obrazec 5 navedel tri referenčne projekte, za katere je tudi predložil potrjena referenčna potrdila, pa vendar je naročnik ob pregledu obrazca 5 in predloženih referenčnih potrdil ugotovil, da ponudnik z nobenim od referenčnih projektov ne izpolnjuje pogoja iz točke 1.4., to je konkretno izdelava obrambne in zaporne plasti iz bituminizirane zmesi na objektu površine najmanj 5.000 m2 in vrednost najmanj 100.000 EUR brez DDV, iz česar je razumeti, da ne izpolnjuje pogoja v vseh zahtevanih elementih, določenih v točki 1.4..

Četudi naročnik ni ob tem dodatno pojasnil vsebine dodatnih preverjanj in zakaj, konkretno iz katerih konkretnih vsebinskih razlogov, podatkov, dokumentacije ali drugega, je ugotovil neustreznost priloženih referenc - iz zapisa naročnika v obrazložitvi izpodbijane odločitve sicer nedvoumno izhaja, da je naročnik neizpolnjevanje pogojev iz točke 1.4. ugotovil že »ob pregledu obrazca 5 in predloženih referenčnih potrdil«, torej je ustreznost presojal glede na podatke, kot jih je vlagatelj vpisal v obrazec 5, in glede na vsebino predloženih referenčnih potrdil, ne pa po dodatnih preverjanjih - in ni izrecno pojasnil, kakšne naj bi reference morale biti, da bi bile po njegovem mnenju ustrezne, kot se zavzema vlagatelj v zahtevku za revizijo, so po ugotovitvi Državne revizijske komisije v izpodbijani odločitvi navedeni konkretni podatki, ki v obravnavanem primeru predstavljajo pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je naročnik napravil sklep, da vlagateljeva ponudba ni dopustna.

Namen obrazložitve odločitve o zavrnitvi ponudbe ni ne dokazovanje ne ugotavljanje utemeljenosti razlogov za zavrnitev ponudbe, pač pa seznanitev ponudnika s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve in posledično zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva. Vprašanje obsega oziroma ustreznosti obrazložitve in s tem vprašanje zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva je namreč potrebno ločiti od vprašanja utemeljenosti odločitve. Obveznost obrazložitve odločitve o zavrnitvi ponudbe, ki je bistvena postopkovna obveznost, se nanaša na zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva, medtem ko se dokazanost pravno relevantnih dejstev, navedenih v odločitvi o zavrnitvi ponudbe, nanaša na vsebinsko zakonitost odločitve oziroma njeno utemeljenost. Povedano drugače, če naročnik odločitve o zavrnitvi ponudbe ne obrazloži ustrezno (torej če ne navede pravno relevantnih dejstev, ki so podlaga za zavrnitev ponudbe), je ponudniku onemogočeno učinkovito pravno varstvo, saj v postopku pravnega varstva ne more izpodbijati razlogov naročnika, s katerimi ni seznanjeni. Če pa naročnik razloge za zavrnitev ponudbe navede (s čimer omogoči ponudniku izpodbijanje teh razlogov), vendar ti razlogi ne obstajajo ali so s med seboj v nasprotju ali v nasprotju z listinskimi dokazi, pa je naročnikova odločitev o zavrnitvi ponudbe vsebinsko neutemeljena, saj naročnik ni imel podlage za zavrnitev ponudbe. Vsebinska zakonitost odločitve o zavrnitvi ponudbe oziroma obstoj razlogov za zavrnitev ponudbe se presoja v primeru spora oziroma v postopku pravnega varstva, zato mora naročnik (šele) v postopku pravnega varstva dokazati resničnost oziroma utemeljenost pravno relevantnih dejstev, navedenih v izpodbijani odločitvi.

Vlagatelj se v tem delu sklicuje na sklep Državne revizijske komisije z dne 4. 6. 2019 v zadevi 018-063/2019, vendar pa spregleda, da navedena zadeva v okoliščinah konkretnega primera ni primerljiva. V navedeni izpostavljeni zadevi je namreč naročnik v odločitvi kot razlog zavrnitve vlagateljeve ponudbe navedel le, da je bilo pri pregledu razpisnega obrazca št. 3 ugotovljeno, da ima le-ta takšne napake, da jih ni mogoče odpraviti, z ničemer pa ni pojasnil kakšna konkretna napaka naj bi bila v vlagateljevi ponudbi in v katerem delu razpisnega obrazca št. 3 (ponudba) – ta je obsegal 11 strani, naročnik je v njem že predizpolnil stolpce »Razdalja/km«, »Čas (min)«, »Odhod iz začetne postaje« in »Št. otrok«, ponudniki pa so morali vanj vpisati zneske v polja »CENA/km«, »DDV«, »CENA Z DDV/DAN« in »190 DNI« – naj bi bila napaka sploh podana. V okoliščinah izpostavljenega primera tako dejansko ni bilo mogoče preveriti utemeljenosti izpodbijane odločitve. Ravno nasprotno pa je v konkretnem primeru kljub umanjkanju natančnejše analize predloženih referenčnih potrdil v primerjavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije naročnik dovolj jasno pojasnil, katere zahteve vlagatelj ni izpolnil.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnikova odločitev v predmetnem postopku glede na konkretne okoliščine obrazložena do te mere, da se je lahko vlagatelj seznanil s konkretnim in jasnim razlogom, ki je naročnika vodil pri sprejemanju njegove odločitve in z razlogom za zavrnitev njegove ponudbe, ki ga je lahko tudi preveril ter zoper odločitev vložil zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa relevantna dejstva in predložil dokaze, s katerimi dokazuje njeno neutemeljenost oziroma nezakonitost.

Ob tem tudi ni mogoče prezreti, da vlagatelj obsežno in konkretizirano nasprotuje razlogom naročnika kot nepravilnim in da k zahtevku za revizijo tudi prilaga novi potrdili o tehnični sposobnosti, s katerimi izkazuje izpolnjevanje spornega pogoja, poleg tega je vsebinsko enake argumente navajal in isti dve novi potrdili o tehnični sposobnosti priložil že v predlogu za spremembo odločitve z dne 25. 5. 2021, kar dokazuje, da se je z odločitvijo naročnika seznanil s konkretnim in jasnim razlogom za zavrnitev njegove ponudbe.

II. Glede dopustnosti skupne ponudbe vlagatelja in partnerja

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na (ne)dopustnost vlagateljeve ponudbe in na (ne)zakonitost zavrnitve njegove ponudbe. Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je reference, ki jih je predložil vlagatelj, ocenil kot neustrezne, posledično pa je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno. Vlagatelj zatrjuje, da so zahteve naročnika dopuščale možnost izbire kako bo ponudnik izpolnil posamezno točko pogojev oziroma da je bila naročnikova zahteva nejasna ter da naročnik po poteku roka za oddajo ponudb nedopustno oži vsebino referenčnega pogoja.

Skladno z določbo 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri:
– ali je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
– ali je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Iz izpostavljenih določb izhaja, da je mogoče le ponudbo, ki je skladna z vsemi zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, opredeliti za dopustno ponudbo. In nasprotno, ponudbe, ki ni skladna z (vsemi) naročnikovimi zahtevami, ni mogoče šteti za dopustno, pri tem pa ni ključno, ali s ponudbo ni izkazano izpolnjevanje ene ali več naročnikovih zahtev. Za označitev ponudbe za nedopustno (in posledično njeno zavrnitev) tako zadošča, da ponudba ni skladna že z eno naročnikovo zahtevo, določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik ponudnikom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo ponudniki potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo ponudniki zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnih naročilih gradenj, storitev ali blaga, za katere je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost ponudnikov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija je za potrebe rešitve spornega vprašanja med vlagateljem in naročnikom vpogledala v dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila (dokument z interno št. naročnika 4102-1209/2020, marec 2021; v nadaljevanju: razpisna dokumentacija). Naročnik je zahteve v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo v smislu izkazovanja zadostnih izkušenj z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil (76. člen ZJN-3) v predmetnem postopku oddaje javnega naročila določil v prej navedenem dokumentu v poglavju 5. »Pogoji za ugotavljanje sposobnosti« in v nadaljevanju v podpoglavju 5.4. »Tehnična in strokovna sposobnost«, kjer je zapisal (stran 24 – 26):

»1. Ustrezne izkušnje gospodarskega subjekta – reference za izvedbo javnega naročila:
Ponudnik je v zadnjih 10 letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, izvedel vsaj:

1.1. eno (1) gradnjo kanalizacijskega omrežja (objekt razvrščen pod klasifikacijsko številko 22231 cevovodi za odpadno vodo po Uredbi o razvrščanju objektov (Uradni list RS št. 37/18) dolžine najmanj 5.000m s pridobljenim uporabnim dovoljenjem ali izdanim Potrdilom o prevzemu,
in
1.2. eno (1) gradnjo kanalizacijskega omrežja (objekt razvrščen pod klasifikacijsko številko 22231 cevovodi za odpadno vodo po Uredbi o razvrščanju objektov (Uradni list RS št. 37/18) v vrednosti najmanj 1.500.000,00 EUR brez DDV, s pridobljenim uporabnim dovoljenjem ali izdanim Potrdilom o prevzemu,
in
1.3. izgradnjo treh (3) črpališč za komunalne odpadne vode na javnem kanalizacijskem omrežju s pridobljenim uporabnim dovoljenjem ali izdanim Potrdilom o prevzemu,
in
1.4. izvedel asfalterska dela (izdelava obrabne in zaporne plasti iz bituminizirane zmesi) na objektu površine najmanj 5.000 m2 in vrednosti najmanj 100.000 EUR brez DDV.

Izpolnjevanje pogoja pod točko 1.1, 1.2. in 1.4 se lahko dokaže z enim ali več referenčnimi projekti, na način, da se vsako posamezno točko izpolni z ločenim referenčnim projektom ali več točk pogoja z istim referenčnim projektom.

Izpolnjevanje pogoja pod točko 1.3. pa se lahko izkaže z enim ali največ tremi referenčnimi projekti.

Upoštevane bodo reference s pridobljenim dovoljenjem za začetek uporabe objekta. Naročnik bo kot ustrezno referenco za predmetni pogoj upošteval tudi gradnjo objekta brez pridobljenega dovoljenja za začetek uporabe objekta, če je objekt dokončan, predan investitorju in dovoljenje za začetek uporabe objekta ni bilo pridobljeno iz vzrokov, ki niso na strani izvajalca.«

Naročnik je zahteval od ponudnikov, da v ta namen izpolnijo ESPD obrazec in Obrazec 5 (Izjava ponudnika o izpolnjevanju tehnične in kadrovske sposobnosti). Naročnik je hkrati določil:

»Naročnik lahko izpolnjevanje pogoja preverja tako, da od ponudnika zahteva potrdilo o tehnični sposobnosti za vsak posamezni referenčni projekt (OBRAZEC 5.1), ali pa izpolnjevanje pogoja preveri neposredno pri investitorju referenčnega posla.

Referenčni investitor je tisti, ki je financiral izvedbo referenčnih del.

Iz potrdila o tehnični sposobnosti mora izhajati vsebina referenčnega posla ter da je ponudnik izvajal dela kvalitetno in v zahtevanih rokih.

Naročnik si prav tako pridržuje pravico od ponudnika zahtevati predložitev dokazil (npr. popis del), iz katerih bo izhajalo, da je referenčni projekt vključeval dela v zahtevanem obdobju in zahtevanem obsegu.

V kolikor bo naročnik z dodatnimi poizvedbami ugotovil, da katera izmed referenc ne izkazuje kvalitetno opravljenih del (upoštevanje zahtev in pogodbenih določil), se takšna referenca ne upošteva.

Tisti gospodarski subjekt kateri bo izkazal izpolnjevanje pogoja, mora ta dela tudi izvajati.

Ponudnik se tako lahko sklicuje zgolj na reference svojega partnerja v okviru skupne ponudbe oziroma podizvajalca, če bo partner oziroma podizvajalec dejansko prevzel tisti del javnega naročila za katerega izkazuje usposobljenost oziroma če bo izvajal pretežni del javnega naročila. Za tisti del javnega naročila, ki ga partner oziroma podizvajalec ne bo izvajal oziroma ne bo izvajal v pretežni meri, mora ponudnik predložiti svojo referenco.

V primeru ponudbe s podizvajalci mora ponudnik poleg zgornjih referenc izkazati reference podizvajalca glede na posel, ki ga prevzema v ponudbi in sicer, da je podizvajalec v enakem referenčnem obdobju kot ponudnik t.j. v zadnjih 10 letih šteto od dneva objave obvestila izvedel vsaj en (1) istovrstni posel, ki mora biti po vrednosti (v EUR brez DDV) enak ali višji kot dela, ki jih prevzema v ponudbi. Istovrstni posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela, v primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi.«

Naročnik je v povezavi z navedenim gospodarskim subjektom preko portala javnih naročil posredoval dodatne informacije. Tako je med drugim:

– na vprašanje: »Ali morata referenci pod točkama 1.1 in 1.2 (več kot 5000 m in promet več kot 1.500.000) ustrezati za en in isti dokončan objekt?«

dne 09.03.2021 (ob 11:52 uri) objavil naslednji odgovor:

»Naročnik je v Navodilih ponudnikom navedel pojasnilo:
»Izpolnjevanje pogoja pod točko 1.1, 1.2. in 1.4 se lahko dokaže z enim ali več referenčnimi projekti, na način, da se vsako posamezno točko izpolni z ločenim referenčnim projektom ali več točk pogoja z istim referenčnim projektom.«
Naročnik torej dopušča možnost dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz posamezne točke z ločenimi referenčnimi objekti ali pa tudi izpolnjevanje pogojev posameznih točk z enim referenčnim objektom.«

– na vprašanje: »Pri tehnični in strokovni sposobnosti je navedena zahtevana referenca - izvedba asfalterskih del (izdelava obrabne in zaporne plasti iz bitumizirane zmesi) na objektu površine najmanj 5.000 m2 in vrednosti najmanj 100.000 EUR brez DDV.
Verjetno je mišljena nosilna in obrabna plast iz bitumizirane zmesi. Saj je obrabna plast tudi zaporna plast.«

dne 11. 3. 2021 (ob 10:48 uri) objavil odgovor:

»Zahtevana referenca za asfalterska dela je sestavljena iz izdelave spodnje nosilne plasti bituminizirane zmesi in izdelave obrabne plasti bituminizirane zmesi v predpisanem obsegu in v predpisani vrednosti del.«

– na vprašanje: »Zanima nas za reference: Zahteve v 10 letih:
- eno gradnjo kanalizacijskega omrežja dolžine 5000 m1
- eno gradnjo kanalizacijskega omrežja v vrednosti 1.500.000,00 eur
- izgradnjo 3 črpališč za komunalne odpadne vode
Ali lahko zahtevo dokazujemo z eno referenco vse te zahteve ali moramo imeti reference z treh različnih objektov za vsako zahtevo posamično?«

dne 16. 3. 2021 (ob 12:00 uri) objavil odgovor:

»Iz navedenih pogojev v objavljenem vprašanju je naročnik razumel, da se vprašanje nanaša na reference glede kadrovske sposobnosti.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji jasno navedel:
"Izpolnjevanje pogoja pod točko 2.1. in 2.2. se lahko dokaže z enim ali več referenčnimi projekti, na način, da se vsako posamezno točko izpolni z ločenim referenčnim projektom ali več točk pogoja z istim referenčnim projektom. Izpolnjevanje pogoja pod točko 2.3. pa se lahko izkaže z enim ali največ tremi referenčnimi projekti"
Naročnik torej dopušča možnost dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz posamezne točke z ločenimi referenčnimi objekti ali izpolnjevanje pogojev posameznih točk z enim referenčnim objektom.«

Navedena pojasnila so na podlagi drugega odstavka 67. člena ZJN-3 postala del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Iz navedb vlagatelja in naročnika je razvidno, da je med njima sporna razlaga izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanaša na tehnično sposobnost oziroma ustrezne izkušnje gospodarskega subjekta – reference za izvedbo javnega naročila, medtem ko se zadnje vprašanje in pojasnilo naročnika nanaša na kadrovsko sposobnost, določeno v podpoglavju 5.4. pod 5.4.2., izkaz katere v konkretnem primeru upoštevaje razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe med naročnikom in vlagateljem ni sporen.

Pritrditi gre vlagatelju, da je naročnikova dolžnost, da pripravi jasno in nedvoumno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Načelo transparentnosti javnega naročanja (med drugim) zahteva, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109). Pri presoji ponudb mora naročnik upoštevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, kot to navaja tudi vlagatelj, nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov. Če je zahteva zapisana splošno in ohlapno ali tako, da dopušča več možnih razlag, je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča. Na drugi strani je potrebno zahtevo, ki je jasna, razlagati tako, kot je zapisana, in je ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz njene jasne dikcije in kot so ga lahko razumeli tudi vsi običajno skrbni gospodarski subjekti. Nasprotno ravnanje naročnika pomeni kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Glede na trditveno podlago strank je tako v obravnavanem primeru potrebno presoditi, ali dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila dopušča interpretacijo, za katero se zavzema vlagatelj v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so izpostavljene določbe dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila, tudi upoštevaje dodatna pojasnila, objavljena na portalu javnih naročil, nedvoumna in jasna in jih ni mogoče razlagati drugače, kot so zapisane. Ponudnik je v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja pod točko 1.1., 1.2, in 1.4. imel možnost izbire, vendar ne na način, kot razume vlagatelj.

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik pogoj tehnične sposobnosti določil v podpoglavju 5.4. in dalje 5.4.1. v štirih nadaljnjih točkah. Vsaka posamezna točka v podpoglavju 5.4., 5.4.1., vključuje več elementov, in sicer vrsto del oziroma objekt in obseg objekta in/ali vrednost del, v konkretnem primeru relevantne:
– točka 1.1., ki vključuje gradnjo kanalizacijskega omrežja in dolžino objekta (najmanj 5.000 m) z dovoljenjem,
– točka 1.2., ki vključuje gradnjo kanalizacijskega omrežja in vrednost del (najmanj 1.500.000,00 EUR brez DDV) z dovoljenjem,
in
– točka 1.4., ki vključuje asfalterska dela in površino objekta (najmanj 5.000 m2) ter vrednost del (najmanj 100.000 EUR brez DDV).

Glede na zapis posamezne točke ni dvoma, da se vsi elementi v posamezni točki obravnavajo kot celota te točke.

Vprašanje o (ne)sorazmernosti tako postavljene zahteve, ki ga odpira vlagatelj (vlagatelj zatrjuje, da je tolmačenje naročnika glede na površino asfalterskih del, ki se bodo izvajala pri predmetnem javnem naročilu, nesmiselna), je prepozno in kot takšno brezpredmetno, zato ga Državna revizijska komisija ni presojala in iz tega razloga tudi ni izvedla predlaganega dokaza s preverjanjem dejanske površine asfalterskih del v zahtevah razpisne dokumentacije, njenih prilogah in sestavnih delih.

Iz citiranega referenčnega pogoja in naročnikovih odgovorov na portalu javnih naročil je jasno razvidno, da je naročnik kot dokaz izpolnjevanja spornega pogoja za sodelovanje zahteval predložitev (vsebinsko in časovno) ustreznega referenčnega dela. Ponudniki so morali v fazi oddaje ponudbe izkazati izpolnjevanje referenčnih pogojev, zahtevanih v točkah 1.1., 1.2., 1.3. in 1.4., pri čemer je naročnik izrecno dopustil, da lahko ponudniki izpolnjevanje pogoja oziroma pogojev iz točke 1.1., 1.2. in 1.4. (podpoglavje 5.4. »Tehnična in strokovna sposobnost«) izkažejo bodisi tako, da z enim referenčnim projektom izpolnijo več točk, bodisi na način, da vsako posamezno točko, z vsemi njenimi elementi, izpolnijo z ločenim referenčnim projektom.

Kot izhaja iz ponudbe vlagatelja z dne 9. 4. 2021 (glej izpolnjen obrazec ESPD vodilnega partnerja in izpolnjen obrazec 5) in kot navaja tudi vlagatelj, je vlagatelj za izkazovanje tehnične sposobnosti navedel tri reference, od katerih je za izpolnjevanja zahteve iz točke 1.4. pododdelka 5.4 razpisne dokumentacije priglasil dva referenčna projekta, in sicer:
- naročilo, katerega predmet je »Nadomestna gradnja mostov čez potok Črna na R1 225/1084 v km 3,400 (LJ0112) in v km 3,150 (LJ0111)«, naročnika Direkcija RS za infrastrukturo, izvedeno po Pogodbi št. 2431-18-000314/0 z dne 12. 6. 2017, v okviru katerega je vlagatelj izvedel asfaltiranje obrabne in zaporne plasti na objektu površine 2.987 m2 v vrednosti 53.766,00 EUR brez DDV,
in
- naročilo, katerega predmet je »Nadomestna gradnja mostu čez Veliko Krko (MS0337) in most čez pritok na R3-724/5693 v km 0,520«, naročnika Direkcija RS za infrastrukturo, izvedeno po Pogodbi št. 2431-17-000275/0 z dne 29. 3. 2018, v okviru katerega je vlagatelj izvedel asfaltiranje obrabne in zaporne plasti na objektu površine 2.424,42 m2 v vrednosti 49.282,96 EUR brez DDV.

Vlagatelj je v ponudbi tudi priložil izpolnjena in s strani referenčnega naročnika potrjena (podpisana in žigosana) obrazca 5/1 (Potrdilo tehnične sposobnosti), s katerima referenčni naročnik (Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo) za vsako od priglašenih referenc potrjuje, da je vlagatelj kot izvajalec izvedel dela po priglašenih referenčnih projektih.

Navedena dejstva med naročnikom in vlagateljem niso sporna, sporno pa je vprašanje ali je vlagatelj z navedenima priglašenima ločenima referencama izkazal izpolnjevanje pogoja pod točko 1.4. podpoglavja 5.4. razpisne dokumentacije.

Vlagatelj zatrjuje, da iz navedenih referenc izhaja, da je skupno izvedel asfaltiranje obrabne in zaporne plasti na objektu skupne površine 5.411,42 m2 v skupni vrednosti 103.048,96 EUR brez DDV in na ta način izkazal, da izpolnjuje referenčni pogoj iz točke 1.4. razpisne dokumentacije, kakor naj bi naročnik dopustil v dodatnih pojasnilih. Naročnik pa vztraja, da je dopustil izkazovanje izpolnjevanja referenčnega pogoja pod točko 1.1., 1.2. in 1.4. bodisi s priglasitvijo enega referenčnega projekta, v okviru katerega so bila izvedena vsa referenčna dela bodisi s priglasitvijo več posameznih referenčnih projektov (za iste ali različne naročnike) v okviru katerih so bila izvedena posamezna referenčna dela, ter da ni ne v razpisni dokumentaciji ne v odgovorih na zastavljena vprašanja dopustil možnosti, da lahko ponudnik svojo tehnično in strokovno sposobnost iz točke 1.4. izpolnjuje s predložitvijo dveh ločenih referenc, ki kumulativno izpolnjujeta pogoje iz te točke.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbam vlagatelja.

Zapisa naročnika v podpoglavju 5.4. razpisne dokumentacije ni mogoče razumeti drugače, kakor tako, da lahko ponudnik izpolnjevanje referenčnega pogoja pod točko 1.1., 1.2. in 1.4. dokaže:
- ali z enim referenčnim projektom, v okviru katerega so bila izvedena dela, ki izpolnjujejo vse elemente iz točk 1.1., 1.2. in 1.4.,
- ali pa z več posamičnimi referenčnimi projekti, tako, da posamezno točko (in kot točko upošteva vse elemente konkretne točke) izpolni z ločenim referenčnim projektom.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da ne v razpisni dokumentaciji ne v dodatnih pojasnilih, objavljenih na portalu javnih naročil v obliki odgovorov na vprašanja potencialnih ponudnikov, ni dal drugačne razlage in ni dopustil možnosti, da bi ponudniki svojo tehnično sposobnost iz posamezne točke, konkretno iz točke 1.4., izkazali s predložitvijo ločenih referenc na način, da predloženi ločeni referenci skupaj (kumulativno) izpolnita vse zahtevane elemente iz točke 1.4., kot se nepravilno zavzema vlagatelj.

Ker so bile zahteve naročnika nedvoumne in jasne in jih ni mogoče razlagati drugače, kot so zapisane, je za presojo tega spora glede na že prej zapisano nerelevantno kako so morda izbrani ponudnik in tretji ponudnik morda razumeli razpisne pogoje in zahteve naročnika.

Tudi dejstvo, da je naročnik v dodatnih informacijah, objavljenih na portalu javnih naročil, uporabljal termin »…pogojev iz posamezne točke …« in torej množino, kot izpostavlja vlagatelj, po presoji Državne revizijske komisije ne omogoča zaključka, da je mogoče zahteve naročnika razlagati tudi na način, kot zatrjuje vlagatelj, torej da je lahko posamezno točko, konkretno npr. točko 1.4., izpolnil z več ločenimi referenčnimi projekti. Vlagatelj namreč spregleda, da naročnik tako v razpisni dokumentaciji kot v dodatnih pojasnilih glede možnega načina izpolnjevanja pogoja ves čas enako navaja, da ponudniki izpolnijo z enim ali več referenčnimi projekti pogoje pod točko 1.1., 1.2. in 1.4., in ne z enim ali več referenčnimi projekti posamezno točko, kot zmotno tolmači vlagatelj.

Državna revizijska komisija na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pritrjuje naročniku v njegovi ugotovitvi, da vlagatelj in partner v skupni ponudbi s predloženima referencama, ki skupaj izpolnjujeta pogoj izvedbe asfaltiranja obrabne in zaporne plasti na objektu površine najmanj 5.000 m2 in vrednosti najmanj 100.000 EUR brez DDV, nista izpolnila referenčnega pogoja, kot je bil določen v podpoglavju 5.4. v točki 1.4. razpisne dokumentacije, zaradi česar z njima nista izkazala izpolnjevanje tehnične sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj v revizijskem zahtevku izpostavlja tudi, da bi mu naročnik moral omogočiti odpravo ugotovljene pomanjkljivosti v skupni ponudbi. Med vlagateljem in naročnikom je najprej sporno vprašanje ali bi naročnik vlagatelja in partnerja moral pozvati na pojasnilo oziroma dopolnitev skupne ponudbe oziroma na popravek očitne napake.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah, št. 018-029/2017, 018-134/2018, 018-053/2019), pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni naročnikova dolžnost, temveč gre le za možnost, za katero se naročnik lahko odloči, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam in pod pogojem da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. V kolikor se naročnik odloči za navedeno možnost, se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti, poleg tega je potrebno upoštevati tudi omejitve iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, skladno s katerim – razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba – ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati:
- svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Iz dikcije petega odstavka 89. člena ZJN-3 je torej razvidno, da je možnost dopolnjevanja, popravljanja ali pojasnjevanja ponudbe odvisna od naročnika – naročnik namreč v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika lahko zahteva, da ponudnik predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni. Glede na dikcijo zakona naročnik torej ni dolžan, da ponudnikom omogoči dopolnjevanje, popravo oziroma pojasnjevanje ponudbe, temveč gre za možnost, ki mu jo daje ZJN-3. Pri tem seveda nima popolne diskrecijske pravice, saj mora vedno ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Takšna razlaga je skladna tudi s sodno prakso Sodišča EU, glej npr. sodbi v zadevah C-599/10 SAG ELV Slovensko in C-336/12 Manova. Kot je Sodišče EU zapisalo v zadevi C-336/12 Manova.

V naročnikovi presoji je torej, ali bo dovolil popravljanje oziroma dopolnjevanje ponudb in v kakšnem obsegu bo omogočil popravo ponudb. Če naročnik omogoči ponudniku popravo (manjših) pomanjkljivosti (npr. popravek nepravilno vpisanega datuma izvedbe referenčnega posla), to še ne pomeni, da je naročnik istemu ponudniku dolžan omogočiti tudi spremembo ponudbe, v konkretnem primeru npr. zamenjavo reference.

Drži, da mora naročnik pri diskrecijski presoji v zvezi z dopustitvijo dopolnjevanja ponudbe ravnati pregledno ter do vseh ponudnikov enakopravno, zlasti pa se mora pri tem strogo držati pravil, ki jih je sam vnaprej določil v razpisni dokumentaciji. Vendar pa tudi pregled razpisne dokumentacije ne pokaže, da se je naročnik zavezal ponudnikom omogočiti popravljanje pomanjkljivosti v ponudbi.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v podpoglavju 3.2. razpisne dokumentacije, »Dopustne dopolnitve ponudb« (stran 13 – 14) določil:

»3.2. Dopustne dopolnitve ponudb
Če bodo ali se bodo zdele informacije ali dokumentacija, ki jo mora predložiti ponudnik, nepopolne ali napačne oziroma če bodo posamezni dokumenti manjkali, lahko naročnik v okviru zakonskih določb od ponudnika zahteva dopolnitve, popravke ali spremembe, pojasnila, dodatna (stvarna) dokazila, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati:
- svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Na glede na prejšnji odstavek sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Ne glede na prejšnji odstavek lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno.

Za dopolnitve in pojasnila ponudb bo naročnik določil primeren rok, ki bo praviloma znašal tri (3) delovne dni, kateri se lahko v izjemnih okoliščinah tudi podaljša.

Morebitne zahteve za dopolnitev, popravek, spremembo, pojasnilo ponudbe ali odpravo računske napake bo naročnik poslal ponudnikom preko sistema e-JN.

Ponudnik ponudbo dopolni, spremeni, pojasni ali poda soglasje k odpravi računske napake, tako da pripnejo dokumentacijo v *.pdf obliki datoteke v sistem e-JN v razdelek »Odgovor«, do roka navedenega v sistemu e-JN. Po preteku roka navedenega v sistemu e-JN nalaganje dokumentov v ta razdelek dopolnitve ni več mogoče. Odgovor oz. dopolnitev je naročniku vidna takoj po uspešni oddaji. Preklic oddaje zato ni možen«.

Naročnik je v podpoglavju 3.4. razpisne dokumentacije, »Izločitev dopolnitve« (stran 15) določil, da bo ponudbe, ki med drugim ne bodo izpolnjevale zahtev iz 5. točke teh navodil (tj. »Pogoji za ugotavljanje sposobnosti«), izločil.

Iz citiranih določb razpisne dokumentacije je torej razvidno, da si je naročnik v okviru diskrecije, ki mu jo daje peti odstavek 89. člena ZJN-3, tudi zgolj pridržal možnost pozvati ponudnike k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb.

V konkretnem primeru se naročnik za tako postopanje ni odločil, saj se k takemu ravnanju v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zavezal, k dopolnitvi, popravku ali pojasnilu ponudbe v zvezi z referenčnim pogojem (niti v drugih delih) pa, kot izhaja iz predložene dokumentacije, ni pozval niti izbranega ponudnika (niti tretjega ponudnika), kot pavšalno, vendar zmotno, zatrjuje vlagatelj.

Glede na navedeno naročniku ni mogoče očitati, da je kršil določbe ZJN-3 in določbe lastne razpisne dokumentacije s tem, ko vlagatelja in partnerja ni pozval k pojasnilu oziroma dopolnitvi dokumentacije v zvezi z razpisnim pogojem pod točko 1.4. podpoglavja 5.4.

Ne glede na to pa vlagatelj z navedbami, da bi ga naročnik moral pozvati na dodatna pojasnila oziroma na dopolnitev, ne more uspeti že iz razloga, ker v konkretnem primeru ne gre za pomanjkljivost v vlagateljevi skupni ponudbi, ki bi jo bilo mogoče odpraviti s pojasnilom oziroma dopolnitvijo preko instituta iz petega odstavka 89. člena ZJN-3. Povedano drugače, v ponudbi ne manjka dokumentacija, pač pa v ponudbi predložena dokumentacija ni skladna z naročnikovimi zahtevami, saj vlagatelj z referencami, na katere se sklicuje, ni izkazal izpolnjevanja pogojev iz točke 1.4. podpoglavja 5.4. razpisne dokumentacije. Za odpravo ugotovljene pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi bi vlagatelj moral priglasiti drug, ustrezen referenčni posel, kar pa bi predstavljalo spremembo ponudbe, ne pa dopolnitve, popravka ali pojasnila že predloženih referenc. Med pojasnjevanjem oziroma dopolnjevanjem ponudbe in spreminjanjem ponudbe je torej bistvena (vsebinska) razlika. Vlagateljeve revizijske navedbe o tem, da ga je bil naročnik ob ugotovljeni pomanjkljivosti njegove ponudbe dolžan pozvati k njeni dopolnitvi, je že iz navedenega razloga tako potrebno zavrniti.

Tudi ni mogoče slediti navedbi vlagatelja, da je v konkretnem primeru prišlo do očitne napake. Vlagatelj s takšnimi navedbami prihaja celo sam s seboj v nasprotje, saj na eni strani zatrjuje, da je v skupni ponudbi predložil dokazila na način, kot je dopustil naročnik oziroma kakor si je tolmačil razpisne pogoje in na ta način skladno s dodatnimi pojasnili naročnika dokazal izpolnjevanje pogoja pod točko 1.4., v nadaljevanju pa se sklicuje na očitno napako.

V zvezi z vprašanjem, katero napako je mogoče obravnavati kot očitno, je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da je očitnost napake potrebno presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je namreč očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega (prim. npr. odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-151/2019 in 018-046/2020). Da dopolnitev ali poprava podatka, ki je bil predhodno opredeljen za očitno napako, dejansko ne bi pomenila podaje predloga nove ponudbe, mora biti pravilen podatek naročniku znan (pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. V kolikor se naročnik s pravilnim podatkom in s tem s pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi očitne napake, ni mogoče zaključiti, da zaradi dopolnitve ali popravka slednje po poteku roka za prejem ponudb ni bila dejansko predlagana nova ponudba.

Tolmačenje razpisnih pogojev na način, ki nima podpore v razpisni dokumentaciji, ne predstavlja očitne napake, ki bi bila lahko objektivno zaznana že na prvi pogled. Vlagatelj je v predlogu z dne 25. 5. 2021 za spremembo odločitve o oddaji naročila naročniku pojasnil kako je razumel razpisno dokumentacijo in zakaj je predložil navedeni referenci. Da vlagatelj nepravilno razlaga zahteve naročnika se je torej izkazalo šele po odločitvi naročnika in ne »že ob prvem pregledu ponudbe«.

Ugotovljena napaka v delu vlagateljeve ponudbe, ki se nanaša na tehnično sposobnost, v konkretnem primeru ni očitna, zaradi česar ponudbe v tem delu, glede na predstavljene določbe 89. člena ZJN-3, ni mogoče dopolnjevati ali popravljati. Državna revizijska komisija zato kot neutemeljene zavrača tudi vlagateljeve navedbe glede potrebnih ravnanj naročnika v primeru obstoja enostavno odpravljivih napak v ponudbi oziroma napak, ki za odpravo potrebujejo enostavno pojasnilo.

Da neustreznost priloženih referenc ni mogoče obravnavati kot »očitno napako« v smislu pravila iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, pa jasno izhaja tudi iz besedila navedene določbe, ki ureja (le) možnost »popravka ali dopolnitve« očitne napake (tj. v ponudbi napačno navedenega dejstva), ne pa tudi možnosti kasnejše predložitve posameznih ponudbenih dokumentov (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-078/2018).

Ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi vlagatelj ne more odpraviti niti z novim(i) priglašenim(i) referenčnim(i) projekti, ki jih je navedel v predlogu z dne 25. 5. 2021 za spremembo odločitve o oddaji naročila in v zahtevku za revizijo. Vlagatelj je drug (nov) referenčni posel priglasil šele po sprejemu izpodbijane odločitve, zato ga Državna revizijska komisija pri presoji zakonitosti naročnikovega ravnanja v trenutku, ko je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, ni mogla upoštevati.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-3, ker ni skladno z drugim odstavkom 81. člena ZJN-3 zahteval od vlagatelja, da zamenja partnerja v skupni ponudbi. Navaja, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel zavrniti, temveč bi moral v skladu s prej navedeno določbo ZJN-3 od njega zahtevati zamenjavo partnerja v skupni ponudbi, na podlagi česar bi vlagatelj saniral ugotovljeno pomanjkljivost s predložitvijo nove lastne reference.

Vlagateljeve navedbe so sicer nerazumljive, saj najprej zatrjuje, da bi ga naročnik moral pozvati na zamenjavo partnerja v skupni ponudbi, kot naj bi mu narekoval drugi odstavek 81. člena ZJN-3, v nadaljevanju pa zaključi, da bi preko tega instituta, kot ga ureja 81. člen ZJN-3, namesto zamenjave subjekta, katerih zmogljivosti namerava uporabiti, predložil lastno referenco in na ta način saniral pomanjkljivost v skupni ponudbi.

Tudi te navedbe vlagatelja so neutemeljene.

Skladno s prvim odstavkom 81. člena ZJN-3 lahko gospodarski subjekt glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.

Skladno z drugim odstavkom 81. člena ZJN-3 naročnik v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona preveri, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev. Dalje je v navedeni določbi določeno, da mora naročnik od gospodarskega subjekta zahtevati zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje ali v zvezi s katerim obstajajo obvezni razlogi za izključitev. Naročnik pa lahko od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta tudi, če v zvezi z njim obstajajo neobvezni razlogi za izključitev.

Dejstvo pa je, da v konkretnem primeru ne gre za pomanjkljivost v ponudbi, odpravo katere omogoča drugi odstavek 81. člen ZJN-3.

Pregled ponudbe vlagatelja pokaže, da je vlagatelj predložil skupno ponudbo, ki jo oddajata dva (skupna) ponudnika, in sicer vlagatelj kot vodilni partner in družba GIC GRADNJE, gradbeništvo, izvajanje in inženiring, d.o.o. kot partner (glej izpolnjen obrazec 1 »Ponudba« in izpolnjen obrazec 2.1. »Podatki o partnerju v skupni ponudbi« ter izpolnjen obrazec ESPD vodilnega partnerja in partnerja v skupni ponudbi). Navedeno dejstvo tudi ni sporno. Vlagatelj je v obrazcu 1 »Ponudba« kot vodilni partner tudi izrecno označil, da gre v konkretnem primeru za skupno ponudbo, ne da bi se hkrati skliceval (označil in na posebnem obrazcu izrazil sklicevanje na zmogljivost drugega subjekta) na uporabo zmogljivosti drugega gospodarskega subjekta (skladno s podpoglavjem 1.8. razpisne dokumentacije so morali ponudniki v primeru sklicevanja na zmogljivost drugega subjekta za vsak subjekt, na katerega zmogljivost se sklicuje, izpolniti in v ponudbi priložiti obrazec 2.2. »Podatki o subjektu na katerega zmogljivost se ponudnik sklicuje«, ter v navedenem obrazcu navesti katere zmogljivosti mu zagotavlja posamezni subjekt) .

Skupna ponudba predstavlja ponudbo, v kateri kot ponudnik nastopa več gospodarskih subjektov (v nadaljevanju: partnerjev) skupaj. Njihov skupen nastop predstavlja pogodbeno združitev več, v konkretnem primeru dveh, samostojnih gospodarskih subjektov, ki sta se združila z namenom, da bosta vsak s svojim prispevkom dosegla skupen namen v predmetnem javnem naročilu – skupaj izpolnila naročnikove pogoje in zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in v primeru uspeha skupaj izvedla javno naročilo. Skupna ponudba kot celota torej predstavlja ponudnika. Vsi (skupni) ponudniki tudi neomejeno odgovarjajo naročniku za vsak del javnega naročila, ne glede na to, kateri ali kakšen del naročila prevzemajo v izvajanje. Navedeno potrjuje tudi vpogled v Akt o skupnem nastopanju pri izvedbi javnega naročila, ki sta ga vlagatelj kot vodilni partner in družba GIC GRADNJE d.o.o. kot partner sklenila dne 9. 4. 2021 in s katerim sta se sporazumela o skupnem sodelovanju pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Iz določbe 1. člena navedenega akta jasno izhaja, da sta enakovredna partnerja in da neomejeno solidarno odgovarjata naročniku, torej ne oziraje na prispevek vsakega od njiju pri izvedbi del.

Dalje pregled njune skupne ponudbe pokaže, da je vlagatelj v ponudbi priglasil reference, ki so njegove lastne reference, tudi sporni referenci, kot je predstavljeno že zgoraj, in ne reference partnerja v skupni ponudbi. Tudi pregled priloženih obrazec 5/1 »Potrdilo tehnične sposobnosti«, ki so jih potrdili referenčni naročniki (v konkretnem primeru je obe sporni referenci kot referenčni naročnik potrdilo Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo), pokaže, da je priglašena referenčna dela za naročnika izvedel vlagatelj in ne partner ali kateri drug subjekt, na zmogljivost katerega bi se morda vlagatelj skliceval.

Ob upoštevanju tako ugotovljenega dejanskega stanja torej ne gre za situacijo iz drugega odstavka 81. člena ZJN-3, saj se vlagatelj v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo ne sklicuje na zmogljivost drugega subjekta, pač pa na lastne reference, zato naročniku ni mogoče očitati kršitve drugega odstavka 81. člena ZJN-3.

Neutemeljeno je tudi sklicevanje vlagatelja na odločitev Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-152/2019 in 018-036/2021, saj ne gre za primerljivo dejansko stanje. Kot je namreč razvidno iz navedenih odločitev, na katere se sklicuje vlagatelj, se je ponudnik oziroma skupina ponudnikov sklicevala na referenčni projekt četrtega sodelujočega gospodarskega subjekta kot podizvajalca in s tem na zmogljivost drugega subjekta. Dolžnost omogočiti zamenjavo subjekta se nanaša na primere, ko subjekt, katerega zmogljivosti namerava uporabiti ponudnik, ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje oziroma zanj obstajajo razlogi za izključitev, v konkretnem primeru pa ne gre za pomanjkljivost v neizpolnjevanju pogojev za sodelovanje, ki bi bila podana pri subjektu, katerega zmogljivost namerava uporabiti vlagatelj.

III. Glede dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika ter kršitve pravice do vpogleda

Vlagatelj izraža dvom v izpolnjevanje referenčnih zahtev in pravilnost referenčnih potrdil izbranega ponudnika in tretjega ponudnika in zatrjuje, da ponudbi izbranega in tretjega ponudnika nista dopustni ter zatrjuje, da naj bi naročnik pri pregledu ponudb neenakopravno obravnaval ponudnike. Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja še kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila in celotno ponudbeno dokumentacijo vseh ponudnikov (izbranega in tretjega) ter v (morebitno) korespondenco naročnika s ponudniki oziroma v njegova lastna preverjanja ponudb v zvezi s predmetnim javnim naročilom in navaja, da zaradi onemogočenega vpogleda v ponudbo izbranega in tretjega ponudnika v zahtevku za revizijo ne more navesti dejstev in predlagati dokazov, kot to določa drugi odstavek 15. člena ZPVPJN – naročnik naj bi neutemeljeno zavrnil njegovo zahtevo za vpogled v zahtevano dokumentacijo. Podredno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija vpogleda v ponudbi izbranega in tretjega ponudnika ter preveri ali izpolnjujeta vse naročnikove zahteve glede tehnične in kadrovske sposobnosti ter druge zahteve iz razpisne dokumentacije in kako je naročnik v razmerju do izbrane ponudbe uporabil oziroma tolmačil izpostavljene referenčne zahteve pri točkah 1.1., 1.2., 1.4, 2.1 in 2.2..

ZPVPJN v petem odstavku 31. člena določa, da mora vlagatelj v primeru, če dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. V skladu s citiranimi določbami petega odstavka 31. člena ZPVPJN je namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v tem, da se vlagatelju omogoči pridobiti dejstva in dokaze o kršitvah v zvezi z zakonitostjo odločitve o oddaji naročila, s katerimi bo lahko dopolnil njegov že vloženi zahtevek za revizijo, uperjen zoper odločitev o oddaji naročila (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-026/2017). Vlagateljev interes v postopku pravnega varstva po ZPVPJN po prejemu odločitve o oddaji naročila je namreč primarno v tem, da doseže njeno razveljavitev ter s tem vpliva na svoj pravni položaj v postopku javnega naročanja, ne pa da vpogleda v dokumentacijo drugih ponudnikov (glej npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-142/2015, 018-176/2015, 018-111/2016 ter 018-026/2017).

Morebitna ugotovitev, da vlagatelj zaradi onemogočenega vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika (in ponudbo tretjega ponudnika) ne more navesti dejstev in predlagati dokazov iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, tako še ne zadošča, da Državna revizijska komisija dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dovoli dopolnitev ali spremembo zahtevka za revizijo. Predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da Državna revizijska komisija na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN omogoči vpogled, je, da je bila vlagatelju kršena pravica do vpogleda v dokumentacijo, ki jo ima po določbah ZJN-3.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, tretjega ponudnika in dokumentacijo naročnika je potrebno presojati z vidika 6. člena (načelo transparentnosti javnega naročanja) in 35. člena ZJN-3 (zaupnost). Medtem, ko se načelo transparentnosti javnega naročanja, skladno s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in postopek odpiranja ponudb, ima ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika drugačen status, saj zanjo veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so varovani v skladu z zakonom.

Pravica do vpogleda je urejena v petem odstavku 35. člena ZJN-3, skladno s katerim imajo ponudniki pravico do vpogleda le v ponudbo izbranega ponudnika, ne pa tudi v ponudbe drugih ponudnikov in druge dokumentacije naročnika, kot se neutemeljeno zavzema vlagatelj, ob tem pa določa še dodatno omejitev pravice do vpogleda. Če je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb (preverjal in ocenjeval dopustnost vseh prejetih ponudb), mora skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 po objavi odločitve o oddaji naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb (če je torej preverjal dopustnost ponudb v skladu s četrtim odstavkom 89. člena ZJN-3), pa mora skladno z drugo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 omogočiti vpogled vsem ponudnikom.

Ob upoštevanju dejstva, da je naročnik izvedel popoln pregled vseh prispelih ponudb, kar izhaja iz izpodbijane odločitve in kar med strankama niti ni sporno, in upoštevaje prej navedene ugotovitve, da je naročnik utemeljeno ocenil, da skupna ponudba vlagatelja in partnerja ni dopustna, Državna revizijska komisija pa v zvezi s tem tudi ni ugotovila naročnikovih kršitev ZJN-3 ali določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročniku ni mogoče očitati kršitve petega odstavka 35. člena ZJN-3, ker vlagatelju na podlagi njegove zahteve z dne 20. 5. 2021 ni omogočil vpogleda v zahtevano dokumentacijo. Zakonske podlage za vpogled v zahtevano dokumentacijo vlagatelju ne daje niti načelno pravno mnenje Državne revizijske komisije z dne 22. 4. 2021, št. 900-4/2008-437, na katerega se zmotno sklicuje vlagatelj. Navedeno načelno pravno mnenje se namreč nanaša na priznanje aktivne legitimacije vlagatelju, katerega ponudba ni dopustna, za izpodbijanje odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku, in se torej nanaša na drug institut, ki z ničemer ne posega v zakonsko urejeno pravico vlagatelja do vpogleda v dokumentacijo naročnika in v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ali celo tretjega ponudnika.

Ker pa vlagatelj zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in ker naročnik (skladno z določbami ZJN-3) vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija z namenom zagotovitve učinkovitega pravnega varstva vlagatelju (delno) sledila predlogu vlagatelja in sama vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika ter v dokumentacijo, neločljivo povezano s ponudbo izbranega ponudnika, ki je za presojo zakonitosti naročnikove odločitve edina relevantna. Pri tem Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ni presojala, ali je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje vseh naročnikovih zahtev, pač pa je, upoštevaje, da je presoja enakopravne obravnave omejena le na istovrstne kršitve, presojala zgolj, ali je v ponudbi izbranega ponudnika mogoče najti enako pomanjkljivost, ki jo je naročnik, v neskladju z načelom enakopravne obravnave, v spornem delu obravnaval drugače kot pri presoji vlagateljeve ponudbe.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da v njej nastopajo štirje gospodarski subjekti kot skupni ponudniki. Vpogled v obrazec 5 izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik tehnično sposobnost izkazal tako, da je priglasil štiri referenčne projekte partnerja, od tega se dva priglašena referenčna projekta glasita na ureditev ceste in pločnika z izvedbo asfalterskih del v vsakem posameznem primeru na objektu površine, ki presega 5.000 m2, in vrednost, ki presega 100.000 EUR brez DDV. Izbrani ponudnik je za vse priglašene reference v ponudbi tudi priložil s strani referenčnih naročnikov izpolnjene in potrjene obrazce 5/1 (potrdila o tehnični sposobnosti). Glede na navedeno in upoštevaje že prej izpostavljeno ugotovitev Državne revizijske komisije, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik omogočil izbranemu ali tretjemu ponudniku kakršnokoli dopolnjevanje, pojasnjevanje ali popravljanje ponudb, gre ugotoviti, da se v ponudbi izbranega ponudnika ne nahajajo pomanjkljivosti, ki se nahajajo v vlagateljevi ponudbi, s tem povezane revizijske očitke o naročnikovi kršitvi enakopravne obravnave ponudnikov pa gre zavrniti kot neutemeljene

Ker ravnanje naročnika pri presoji ponudbe tretjega ponudnika z vidika pravnega položaja vlagatelja ni relevantna, Državna revizijska komisija ni sledila predlogu vlagatelja z vpogledom v ponudbo tretjega ponudnika v delu načina izkazovanja izpolnjevanja spornega pogoja tehnične in strokovne sposobnosti, saj vlagatelj z navedbami o dopustnosti svoje ponudbe ni uspel in ob tako ugotovljenem dejanskem stanju niti morebitne kršitve naročnika pri presoji ponudbe tretjega ponudnika ne vplivajo na položaj vlagatelja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja še, da je vodilni partner izbranega ponudnika NIGRAD d.o.o. v večinski lasti Javnega holdinga Maribor d.o.o., ta pa v 100 % lasti naročnika, zato ima naročnik gotovo interes, da pridobi posel ta ponudnik. Državna revizijska komisija v zvezi s podano navedbo ugotavlja naslednje: če je mogoče vlagateljev očitek razumeti na način, da naročniku očita favoriziranje izbranega ponudnika in s tem kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), gre uvodoma pojasniti, da naročnik s tem, ko je javno naročilo oddal skupini ponudnikov, v kateri kot vodilni partner nastopa NIGRAD, komunalno podjetje, d.o.o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor kot vodilni partner, ki je (kot navaja že vlagatelj) v večinski lasti Javnega holdinga Maribor d.o.o., ta pa v 100 % lasti naročnika, še ni ravnal v nasprotju niti z določili ZJN-3 niti z določili lastne razpisne dokumentacije. Nadalje pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da vlagatelj podane navedbe ni konkretiziral (vlagatelj navaja zgolj, da ima naročnik gotovo interes, da pridobi posel ta ponudnik), s tem pa (ob dejstvu, da je Državna revizijska komisija zavrnila vse vlagateljeve revizijske navedbe, kot obrazloženo zgoraj) ni zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu v skladu s prvim odstavkom 7. člena ter 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem in revizijskem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, zaradi česar jo je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno.

Vlagatelj s svojimi navedbami ni uspel, zato je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo, v vlogi z dne 18. 6. 2021 in v vlogi z dne 8. 7. 2021 uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi z dne 3. 6. 2021, s katero se je po pooblaščeni odvetniški družbi izjasnil o navedbah vlagatelja, zahtevala tudi družba NIGRAD d.o.o.. Državna revizijska komisija je zahtevo navedene družbe za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek družbe NIGRAD d.o.o. k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški te družbe niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne Revizijske komisije.

V Ljubljani, dne 6. 8. 2021



Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije











Vročiti (preko portala e-Revizija):
- vlagatelju po pooblaščencu,
- naročniku,
- izbranemu ponudniku po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran