EN

018-023/2021 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

Številka: 018-023/2021-43
Datum sprejema: 2. 8. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Rekonstrukcija sistema požarne varnosti in sanacija požarnih loput« v sklopu 1 »Rekonstrukcija sistema požarne varnosti«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ZARJA ELEKTRONIKA proizvodnja, montaža, inženiring in projektiranje sistemov in naprav za tehnično zaščito d.o.o., Kovinarska cesta 4, 1241 Kamnik, ki ga zastopa DOBNIK CARMEN – ODVETNICA, Likozarjeva ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO, Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 8. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo zoper Odločitev o izidu javnega naročila za sklop 1, št. 22-OP110920-02 z dne 6. 1. 2021, se zavrže.

2. Zahtevek za revizijo zoper dokument, št. 22-OP110920-02-02 z dne 11. 1. 2021, se zavrže.

3. Zahtevek za revizijo zoper Odločitev o izidu javnega naročila za sklop 1, št. 22-OP110920-02-01 z dne 11. 1. 2021, se zavrne kot neutemeljen.

4. Vlagatelju se na njegov račun vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 43,20 EUR.

5. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o naročilu po odprtem postopku je bilo 27. 10. 2020 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN006712/2020-B01, v Uradnem listu EU pa 28. 10. 2020 pod št. objave 2020/S 210-512038. Naročnik je javno naročilo razdelil na dva sklopa – Rekonstrukcija sistema požarne varnosti (sklop 1) in Sanacija požarnih loput (sklop 2).

Naročnik je 6. 1. 2021 sprejel Odločitev o izidu javnega naročila za sklop 1, št. 22-OP110920-02, iz katere izhaja, da je pravočasno prejel dve ponudbi – poleg vlagateljeve še skupno ponudbo ponudnikov A KODA PLUS d.o.o., Celovška cesta 175, 1000 Ljubljana, in partnerja ENERGOMONT d.o.o., Pot k sejmišču 26, 1231 Ljubljana – Črnuče. Slednjo je naročnik po merilu (ekonomsko najugodnejša ponudba) uvrstil na prvo mesto in jo označil kot dopustno. Vlagateljevo ponudbo je naročnik uvrstil na drugo mesto, ob tem pa zapisal, da »dopustnosti ponudbe naročnik skladno z drugim odstavkom 89. člena ni preverjal, saj ponudnik glede na postavljeno merilo ni najugodnejši«. Odločitev je bila 7. 1. 2021 objavljena na Portalu javnih naročil pod št. JN006712/2020-ODL01.

Naročnik je 11. 1. 2021 sprejel novo, drugo Odločitev o izidu javnega naročila za sklop 1, št. 22-OP110920-02-01 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere, tako kot iz prve, izhaja, da je pravočasno prejel dve ponudbi – poleg vlagateljeve še skupno ponudbo ponudnikov A KODA PLUS d.o.o., Celovška cesta 175, 1000 Ljubljana in partnerja ENERGOMONT d.o.o., Pot k sejmišču 26, 1231 Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Slednjo je naročnik, tako kot prvič, označil kot dopustno in glede na merilo najugodnejšo, zato je izbranemu ponudniku oddal javno naročilo. Vlagateljevo ponudbo je naročnik, tako kot prvič, uvrstil na drugo mesto in jo po novem označil kot nedopustno. V zvezi s tem je naročnik med drugim zapisal, da »ponudnik ni predložil tehnične dokumentacije ponujene opreme, kot je bilo zahtevano v točki 4.9. obrazca ePRO – Navodila ponudnikom. Iz ponudbe ponudnika tako ni razvidno, katero blago dejansko ponuja in ali ustreza zahtevam naročnika. Ker skladno z drugo alinejo šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, naročnik ponudnika ni pozval na dopolnitev, posledično je ponudba ponudnika v tem delu nedopustna«.

Odločitev o oddaji naročila je bila 11. 1. 2021 objavljena na portalu javnih naročil pod št. JN006712/2020-ODL01P1, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je 15. 1. 2021 vložil zahtevek za revizijo. Naročniku oziroma Državni revizijski komisiji primarno predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila z dne 6. 1. 2021, kot tudi odločitev o oddaji naročila z dne 11. 1. 2021 ter dokument, s katerim mu je bila zavrnjena zahteva za vpogled, njegovo ponudbo označi kot dopustno, mu skladno s 35. členom ZJN-3 omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, na podlagi katerega bo lahko dopolnil trditveno podlago in predlagal dokaze glede nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, ter po dopolnitvi zahtevka za revizijo ugotovi, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna; podredno pa, da zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila z dne 6. 1. 2021 ter odločitev o oddaji naročila z dne 11. 1. 2021; zahteva tudi povračilo stroškov postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik ponudnikov ni obravnaval enakopravno, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna in da je vlagateljeva ponudba zaradi kršitev naročnika neutemeljeno označena za nedopustno. Vlagatelj navaja, da:
- je 7. 1. 2021, na osnovi prve odločitve o oddaji naročila, pri naročniku vložil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, naročnik pa je 11. 1. 2021 hkrati sprejel novo, drugo, izpodbijano odločitev o oddaji naročila in zavrnil zahtevo za vpogled na podlagi petega odstavka 35. člena ZJN-3;
- je zmoten sklep naročnika, da iz vlagateljeve ponudbe ne izhaja, katero blago ponuja in ali blago ustreza zahtevam naročnika; naročnik je za potrebe specifikacije ponudbe pripravil excel tabelo (datoteka Popis materiala del in instalacij_sklop_1.xlsx), posamezne postavke tabele pa vsebujejo natančen opis povpraševanega materiala, z natančnimi lastnostmi in določno opredeljenim tipom posameznega elementa, količinami in merskimi enotami; edini predviden vnos, namenjen vnašanju podatkov ponudnika, so cene na enoto brez DDV (stolpec E) in cene skupaj brez DDV (stolpec F); vlagatelj navaja, da je tabelo izpolnil na predviden način;
- je naročnik pripravil popis materiala in del na osnovi načrta oziroma projekta za izvedbo (PZI), ki ga je izdelal vlagatelj, in sicer v mesecu februarju 2020; vlagatelj je takrat kot osrednji element sistema požarne varnosti predvidel požarno centralo Zarja NJP-400A; naročnik je to centralo vključil v popis materiala in del, in sicer v prvo postavko, in predstavlja osnovo za podajo ponudbe, vse naslednje postavke pa temeljijo na načrtu vlagatelja in so skladne z omenjeno centralo;
- excel tabela (datoteka Popis materiala del in instalacij_sklop_1.xlsx) ne predvideva vpisovanja dodatnih postavk, v katere bi ponudniki vpisovali tip ponujene opreme, saj ta izhaja že iz postavk, ki jih je (na podlagi vlagateljevega načrta) pripravil naročnik; ponudnik, ki bi želel ponuditi drug tip naprav in materialov, bi moral v tabelo vnesti spremembo, ki pa ni dovoljena in bi bil zato izključen;
- je pri oddaji ponudbe pripravil 45 datotek prospektnega materiala v obliki PDF, ki se nanaša na posamezne ponujene elemente; skupna velikost datotek, ki jih je vlagatelj oddal preko portala za oddajo ponudb, je znašala 50,3 MB; vlagatelj oziroma pri vlagatelju zaposlena oseba A. B. je celotno dokumentacijo uredil in naložil na ustrezno spletno platformo javnega naročanja ter kliknil ukaz »Oddaj«; sistem ni javil napake oziroma opozorila, da datoteke niso bile uspešno prenesene v sistem ali oddane; razlog za izostanek prenosa 45 datotek prospektov ponujenega materiala vlagatelju ni znan, očitno pa je, da je prišlo do napake v sistemu oziroma je vzrok zunaj sfere vlagatelja, ki pa zaradi tega ne more trpeti negativnih posledic; vlagatelj v zvezi s tem predlaga angažiranje izvedenca ustrezne informacijske stroke, ki bo po pregledu delovanja elektronskega sistema v konkretnem postopku oddaje ponudbe ugotovil, da je vzrok, zakaj 45 datotek ni bilo uspešno prenesenih v elektronski dosje javnega naročila, v sistemski napaki, na katero vlagatelj ni mogel vplivati, ter zaslišanje osebe A. B., ki bo izpovedala o oddaji tehnične dokumentacije;
- bi naročnik lahko vlagatelja pozval k dopolnitvi oziroma pojasnilu očitno pomotoma izostale tehnične dokumentacije (prospektnega gradiva); še toliko več zato, ker dopolnitev ponudbe ne bi pomenila nove ali drugačne ponudbe, pa tudi zato, ker je naročnik na dopolnitev ponudbe pozval izbranega ponudnika; s takšnim postopanjem pa je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3);
- je vlagatelj s tem, ko je podal konkretno ponudbo za konkretno povpraševane materiale in delo, izpolnil naročnikova pričakovanja; zaključiti je mogoče, da je bila konkretna ponujena oprema s strani vlagatelja naročniku poznana in da je naročnik že sam zaključil, da z navedeno dokumentacijo že razpolaga vsaj od februarja 2020 naprej, ko mu jo je vlagatelj predložil v okviru načrta oziroma PZI;
- da so v naročnikovi dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določena nasprotja med dokumentom ePRO – Navodila ponudnikom, v katerem je naročnik zgolj pavšalno zahteval od ponudnikov predložitev tehnične (prospektne) dokumentacije, in nekaterimi določbami vzorca pogodbe o izvedbi javnega naročila - vlagatelj se sklicuje na drugi odstavek 2. člena, drugi odstavek 5. člena, 17. točko šestega odstavka 5. člena in sedmi odstavek 7. člena; zlasti iz slednjega jasno izhaja, kaj in kdaj mora izvajalec izročiti naročniku, in sicer da mora izvajalec tehnično dokumentacijo ponujene opreme izročiti naročniku ob prevzemu del;
- naročnik odločitve o oddaji naročila ni obrazložil na način, ki bi omogočal njen preizkus; naročnik namreč ni pojasnil, katere tehnične dokumentacije vlagatelj naj ne bi predložil, golo in pavšalno sklicevanje na izostalo tehnično dokumentacijo pa ne more zadostiti standardu obrazloženosti; vlagatelj navaja še, da tudi naročnikovo sklicevanje na odločitve Državne revizijske komisije (št. 018-024/2018, 018-058/2019 in 018-078/2018) glede prepovedi pozivanja na dopolnitev ponudbe ne zdrži pravne presoje; v konkretnih primerih namreč ni šlo za situacijo, ko je bilo naročniku znano, katero blago in dela vlagatelj ponuja;
- izbrani ponudnik ponudbe ni mogel pripraviti brez ustreznega PZI, saj se je nanj skliceval naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, natančneje na strani 6 obrazca ePRO – Specifikacije_sklop_1; ker naročnik vlagateljevega PZI iz meseca februarja 2020 ni vključil v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagatelj utemeljeno sklepa, da je naročnik zunaj postopka javnega naročila izbranemu ponudniku posredoval PZI, s tem pa ga favoriziral in neenakopravno obravnaval ponudnike.

Glede nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da:
- da ponudba izbranega ponudnika temelji na opremi proizvajalca SIEMENS, s tem pa na drugačnem konceptu delovanja ponujene opreme, materiala in dela, kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; izbrani ponudnik je zaradi specifik požarne centrale Zarja NJP-400A (in za razliko od vlagatelja) prilagodil oziroma predrugačil ostale postavke excel tabele, v kateri je popis materiala in del; določeni specifični elementi, po katerih povprašuje naročnik, namreč niso kompatibilni z opremo proizvajalca SIEMENS; s tem je izbrani ponudil varianto in opcijo ponudbe, kar pa ni dovoljeno;
- izbrani ponudnik (za razliko od vlagatelja) ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz točke C.2 Pogojev za sodelovanje, saj za namen postavitve opreme in vzdrževanja ne zagotavlja servisne službe z najmanj desetimi varnostnimi tehniki;
- izbrani ponudnik (za razliko od vlagatelja) ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz točke C.3 Pogojev za sodelovanje, saj nima na voljo najmanj štirih tehnikov, ki imajo licenco za delo v eksplozijskem območju; vlagatelj ob tem izpostavlja, da je licenca za delo v eksplozivnem območju vezana tako na pravno, kot tudi na fizično osebo;
- ponudnik A KODA PLUS d.o.o. nima licence za vgrajevanje opreme v eksplozivnih območjih in nima licence za vzdrževanje opreme v eksplozivnih območjih, to pa pomeni, da ponudnik A KODA PLUS d.o.o. ne sme izvajati montažnih in vzdrževalnih del na opremi sistema javljanja požara in plina v eksplozivnih območjih; ponudnikov partner ENERGOMONT d.o.o. ima potrebne licence za vgrajevanje in vzdrževanje opreme v eksplozivnih območjih, vendar je podjetje za izvajanje elektro instalacijskih del in ne za vgrajevanje in vzdrževanje sistemov javljanja požara in plina, kar pomeni, da ENERGOMONT d.o.o. ni hkrati pooblaščen in usposobljen vzdrževalec požarno varnostnih sistemov proizvajalca SIEMENS in pooblaščenec za vgradnjo opreme ponudnika A KODA PLUS d.o.o.; ker ENERGOMONT d.o.o. nima sklenjene partnerske pogodbe, dokazila o usposobljenem vzdrževalcu sistemov proizvajalca SIEMENS in pooblastila za vgradnjo opreme ponudnika A KODA PLUS d.o.o., ne sme izvajati montažnih in vzdrževalnih del na opremi sistema javljanja požara in plina v eksplozivnih območjih; oba partnerja posledično ne moreta zagotoviti niti ene fizične osebe (tehnika), ki bi imela pooblastilo za vgrajevanje in vzdrževanje sistemov javljanja požara in plina proizvajalca SIEMENS ter hkrati tudi licenco za vgrajevanje opreme v eksplozivnih območjih in licenco za vzdrževanje opreme v eksplozivnih območjih; vlagatelj v zvezi s tem predlaga zaslišanje osebe D. P.;
- izbrani ponudnik (za razliko od vlagatelja) ni izkazal potrdila o usposobljenosti servisne službe za izvedbo kalibracije plinskih senzorjev; vlagatelj v zvezi s tem navaja, da se je izbrani ponudnik skliceval, da vgrajenih javljalnikov plina ni treba kalibrirati, ker so že tovarniško kalibrirani na ustrezen plin, kar sicer drži, vendar pa 18. člen Pravilnika o nadzoru vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite določa obvezen preizkus preusmerjanja posameznega javljalnika na drugo vrsto plina; naročnik je izbranega ponudnika nedovoljeno pozval na dopolnitev oziroma pojasnilo tehničnega dela ponudbe, in sicer v delu, ko je navedeno, »da je v ponudbi izbranega ponudnika preizkušanje opreme javljanja plina upoštevano s simulacijsko uporabo posamezne vrste plina«; vlagatelju je znano, da ima naročnik na objektu vgrajen enak sistem, kot ga ponuja izbrani ponudnik in da v 15 letih od vgradnje ni bil nikoli preizkušen s plinsko simulacijo, zaradi česar je vgrajeni sistem ostal brez uporabnega dovoljenja oziroma veljavnega potrdila o brezhibnem delovanju, kar je naročnika vodilo k prenovi sistema požarne varnosti;
- izbrani ponudnik (za razliko od vlagatelja) ni izkazal certifikata in izjave o skladnosti ponujene opreme in ni izkazal tehnične dokumentacije ponujene opreme; izbrani ponudnik ni predložil ustrezne pogodbe o izvedbi predmeta javnega naročila, skladno s točko 4.11 Navodil ponudnikom; ker partnerja nimata vsak vseh določenih potrdil in certifikatov iz točke 4.9 Navodil ponudnikom, ne moreta zagotoviti solidarne odgovornosti za celotno obveznost;
- izbrani ponudnik (za razliko od vlagatelja) v zadnjih petih letih pred rokom za prejem ponudb ni uspešno izvedel vsaj treh istovrstnih projektov vgradnje sistemov za javljanje požara in detekcije plina (vgrajeni senzorji za različne vrste plina), od tega vsaj dva projekta v višini vsaj 110.000,00 EUR brez DDV in vsaj en projekt izveden v objektu, kjer se izvaja laboratorijska dejavnost; vlagatelj navaja, da je tudi v tem delu naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozval na dopolnitev ponudbe;
- izbrani ponudnik ni izkoristil možnosti vpogleda v projektno dokumentacijo in ogleda objekta; se je pa v mesecu marcu 2020 pooblaščeni preglednik M. K. s.p. seznanil z vlagateljevo projektno dokumentacijo in vlagateljevim rešitvam javno oporekal ter zagovarjal rešitev, ki jo (najverjetneje) ponuja izbrani ponudnik in temelji na sistemu proizvajalca SIEMENS; vlagatelj meni, da se je izbrani ponudnik zunaj postopka javnega naročila seznanil s projektno dokumentacijo in s svojo ponudbo predrugačil rešitev, po kateri je v tem postopku povpraševal naročnik.

Vlagatelj na podlagi prvega odstavka 35. člena ZPVPJN zahteva izvedbo ustne obravnave, na kateri bodo lahko predstavniki vlagatelja in predlagane priče dodatno utemeljile zahtevek za revizijo in izpovedale o pravno pomembnih okoliščinah predmetnega postopka javnega naročila.

Naročnik je izbranega ponudnika 19. 1. 2021 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasnitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil v vlogi, poslani priporočeno po pošti dne 21. 1. 2021.

Naročnik je 28. 1. 2021 sprejel Odločitev (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je zavrnil tako vlagateljev zahtevek za revizijo, kot tudi vlagateljev zahtevek za povračilo stroškov. Glede vlagateljevega očitka o nezakoniti označitvi njegove ponudbe za nedopustno naročnik v obrazložitvi odločitve navaja:
- naročnik zavrača vlagateljeve navedbe o nepravilnem delovanju sistema za elektronsko oddajo ponudbe; vlagatelj očitno želi krivdo za nepredložitev datotek s prospektnim materialom prevaliti na naročnika oziroma na sistem za elektronsko oddajo ponudb; v predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik za elektronsko oddajo ponudb izbral ter določil informacijski sistem ePonudbe.si (https://eponudbe.si); s strani naročnika so bili zagotovljeni vsi pogoji za kvalitetno in pravočasno oddajo ponudbe; ponudnik ima v sistemu ePonudbe.si ves čas vpogled v vsebino oddane ponudbe, vključno z vsebinami datotek; sistem ob oddaji ponudbe avtomatično izdela PDF datoteko s potrdilom o oddaji ponudbe, ki vsebuje točen čas in datum ter zgoščeno vrednost (t.i. Hash) vsebine oddane ponudbe, ter kopijo PDF potrdila posreduje ponudniku; to potrdilo na eni strani služi kot dokaz o datumu, uri in vsebini prevzema, na drugi strani pa varuje ponudnika z vidika integritete oddanih podatkov; naročnik do roka za prejem ponudb ni bil niti enkrat obveščen o kakršnem koli nedelovanju informacijskega sistema ePonudbe.si – sistem je deloval brez motenj; ponudnik lahko pri ponudbi kadarkoli preveri pristnost oddane vsebine, saj sistem na zahtevo kadarkoli izračuna Hash vrednost oddane ponudbe; v kolikor bi ponudnik oddal datoteke, za katere trdi, da jih je, pa jih sedaj ni v sistemu, bi sistem pokazal napako v izračunu zgoščene vrednosti; odgovornosti za to, da ponudnik datotek sploh ni naložil, ni mogoče prevaliti na naročnika;
- naročnik navedb vlagatelja v delu, ki se nanaša na naročilo in plačilo vlagatelju za izdelavo predmetne PZI dokumentacije, ne zanika; ravno tako držijo tudi navedbe vlagatelja, da excel datoteka Popis materiala del in instalacij_sklop_1.xlsx ne predvideva vpisa dodatnih postavk, v katere naj bi ponudniki vpisali tip ponujene opreme, vendar pa vlagatelj napačno ugotavlja, da tip ponujene opreme izhaja že iz postavk, ki jih je na podlagi vlagateljevega načrta pripravil naročnik; excel tabelo Popis materiala del in instalacij_sklop_1.xlsx je naročnik pripravil na način, da je poleg opisa postavke navedel tudi tip opreme in zraven dodal besedi »ali enakovredno«, kar pomeni, da so ponudniki imeli možnost ponuditi drug enakovreden tip opreme; da pa bi naročnik ugotovil tip ponujene opreme in njeno ustreznost, je od ponudnikov zahteval predložitev tehnične dokumentacije ponujene opreme ter certifikate in izjave o skladnosti ponujene opreme, česar vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil;
- glede vlagateljevega očitka o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov naročnik navaja, da izbranemu ponudniku ni dopustil popravljanja ali spreminjanja ponudbe, saj mu ni omogočil niti popravka predložene dokumentacije niti spremembe ponudbe; s pozivom z dne 14. 12. 2020 je izbranega ponudnika pozval k podrobnejši obrazložitvi vsebine njegove ponudbe, saj je od izbranega ponudnika zahteval dodatna pojasnila, ki jih v ponudbi, skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, niti ni bil dolžan predložiti; tudi iz pojasnila, s katerim se je izbrani ponudnik odzval na poziv naročnika, je jasno razvidno, da izbrani ponudnik v nobenem delu ni spreminjal ali kakorkoli dopolnjeval svoje ponudbe; naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 ali lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja označil za nedopustno, ker pomanjkljivosti njegove ponudbe skladno z določbo šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ni mogoče dopustno odpraviti; ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika ni (v bistvenem) podobna, temveč je položaj v ponudbi izbranega ponudnika različen od položaja v ponudbi vlagatelja, zaradi česar različno ravnanje naročnika v obeh primerih ne more pomeniti kršitve načela enakopravne obravnave;
- zgolj dejstvo, da je vlagatelj izdelal projektno dokumentacijo, nikakor ne pomeni, da je slednji hkrati v obravnavanem postopku javnega naročanja predložil tudi vsa dokazila, katerih predložitev je naročnik v povezavi z ugotavljanjem dopustnosti ponudb od ponudnikov zahteval; vlagatelja pri konkuriranju za oddajo predmetnega javnega naročila zavezujejo enaka pravila in zahteve, kot vse ostale ponudnike, med njimi tudi zahteva po predložitvi dokazil za dokazovanje izpolnjevanja zahtev, vezanih na predložitev tehnične dokumentacije; izpostavljenega zaključka ne morejo spremeniti niti vlagateljeve navedbe, da je le-ta (z izpolnjenim obrazcem ESPD, del VI: Sklepne izjave) izjavil, da lahko na zahtevo naročnika nemudoma predloži potrdila in druge listinske dokaze, na katere se sklicuje v ponudbi, razen kadar naročnik že razpolaga z zadevnimi dokazili, saj vlagatelju na podlagi te izjave, skladno z drugo alinejo šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ni dopustno dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila;
- vlagatelj napačno ugotavlja, da iz 2. člena obrazca ePRO – Ponudba-Pogodba_sklop_1, ki opredeljuje predmet pogodbe, in 5. člena, ki opredeljuje izvedbo in obveznosti pogodbenih strank, izhaja, da so vse lastnosti blaga, opredeljene v dokumentih, ki jih je pripravil naročnik; poleg obrazca ePRO – Specifikacije_sklop_1 in excel tabele Popis materiala del in instalacij_sklop_1.xlsx je kot 3. del priloge obrazca ePRO – Ponudba-Pogodba_sklop_1 navedena tudi tehnična dokumentacija; tehnična dokumentacija je tako kot obrazec ePRO – Specifikacije_sklop_1 in excel tabela Popis materiala del in instalacij_sklop_1.xlsx sestavni del pogodbe; na podlagi 17. točke šestega odstavka 5. člena obrazca ePRO – Ponudba-Pogodba_sklop_1 pa si naročnik pridržuje pravico, da od izvajalca zahteva predložitev dokazil o kakovosti blaga oziroma skladnosti z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ves čas veljavnosti pogodbe, saj je to edini način, da lahko naročnik po roku za prejem ponudb in v času izvajanja pogodbe preveri, ali je dobavljen predmet javnega naročila skladen s ponujenim; iz Navodil ponudnikom, natančneje iz točke 4. Ponudba, izhaja, katere ustrezno izpolnjene obrazce in dokumente mora vsebovati ponudba, iz sedmega odstavka 7. člena obrazca ePRO – Ponudba-Pogodba_sklop_1 pa izhaja, katere dokumente mora predložiti izvajalec ob prevzemu – gre za dve (tako po namenu, kot časovno) povsem ločeni zadevi; vlagatelj do roka za prejem ponudb ni predložil tehnične dokumentacije ponujene opreme ter certifikatov in izjav o skladnosti ponujene opreme, kot je bilo zahtevano, ter tako v svoji ponudbi ni predložil niti enega dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, katero opremo ponuja in ali ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve naročnika;
- ne drži vlagateljev očitek, da izpodbijana odločitev ni obrazložena na način, ki bi omogočal preizkus njene zakonitosti, saj so v obrazložitvi odločitve jasno navedene ugotovljene pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe; vlagatelj namreč ni predložil niti enega dokumenta, ki bi se nanašal na tehnično dokumentacijo ponujene opreme.

Glede vlagateljevega očitka o nezakoniti označitvi ponudbe izbranega ponudnika za dopustno naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo navaja, da:
- je iz izpodbijane odločitve razvidno, da je ponudba vlagatelja nedopustna, zato je vlagateljevo zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika zavrnil, saj niso izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 35. člena ZJN-3;
- je izbrani ponudnik dosledno upošteval Navodila ponudnikom in v skladu s temi navodili izpolnil obrazec Popis materiala del in instalacij_sklop_1.xlsx; izbrani ponudnik naročnikovega obrazca ni spreminjal oziroma. kakorkoli prilagajal posameznih postavk v obrazcu; ne držijo navedbe vlagatelja, da je izbrani ponudnik ponujal variantno oziroma opcijsko ponudbo; naročnik je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da oprema proizvajalca SIEMENS ustreza vsem zahtevam naročnika, navedenim v tehničnih specifikacijah;
- ponudnik A KODA PLUS d.o.o. nastopa kot poslovodeči partner skupaj s partnerjem ENERGOMONT d.o.o.; ponudnik A KODA PLUS d.o.o. sam izpolnjuje pogoj iz točke C.2 Pogojev za sodelovanje, in sicer ima za namen postavitve opreme in vzdrževanja zagotovljeno servisno službo z najmanj desetimi varnostnimi tehniki; skupaj s partnerjem pa izpolnjuje pogoj iz točke C.3 Pogojev za sodelovanje, saj ima na voljo najmanj štiri tehnike, ki imajo licenco za delo v eksplozijskem območju, saj je naročnik v pogoju jasno navedel, da v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnijo partnerji skupaj; izbrani ponudnik je v svoji ponudbi predložil certifikate tehnikov ter certifikata podjetja ENERGOMONT d.o.o. o usposobljenosti za vgraditev EX-opreme in usposobljenosti za vzdrževanje EX-opreme, na podlagi katerih je naročnik lahko ugotovil izpolnjevanje pogojev;
- je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil veljavno potrdilo o usposobljenosti servisne službe za izvedbo kalibracije plinskih senzorjev skladno z navodili naročnika, posledično je naročnik ugotovil izpolnjevanje pogoja iz točke C.4 Pogojev za sodelovanje; naročnik je s posredovanjem zahteve za dodatno pojasnilo izbranemu ponudniku želel preveriti, na kakšen način izbrani ponudnik izvaja kalibracijo novih senzorjev za detekcijo plina; izbrani ponudnik s predložitvijo odgovora ni dopolnjeval ali kakorkoli spreminjal tehničnega dela ponudbe;
- je izbrani ponudnik v ponudbi predložil podpisano pogodbo o skupni ponudbi in izvedbi naročila in v njej definiral vse člene, ki so obvezni v pogodbi o skupnem nastopanju na javnem naročilu, vključno s členom o solidarni odgovornosti;
- je napačna navedba vlagatelja, da izbrani ponudnik nima ustreznih referenc in da je naročnik izbranega ponudnika v tem delu pozval k dopolnitvi ponudbe; izbrani ponudnik je ustrezno izpolnil obrazec ePRO – Izjava_sklop_1 z vsemi zahtevanimi podatki, naročnik pa je predložene reference tudi preveril pri naročniku referenčnega posla in ugotovil njihovo ustreznost;
- vlagatelj neutemeljeno očita naročniku neenakopravno obravnavo vezano na posredovanje vlagateljevega PZI in pozivanje izbranega ponudnika k dopolnitvi ponudbe; vsem potencialnim ponudnikom je bil omogočen ogled lokacije, kjer se bodo izvajala dela, na ogledu pa je bil vsem potencialnim ponudnikom omogočen vpogled v načrte izdelanega PZI projekta in izdelan Načrt požarne varnosti PZI; ogled ni bil obvezen in izbrani ponudnik se ogleda ni udeležil; naročnik je izbranega ponudnika samo enkrat pozval na dodatno pojasnilo njegove ponudbe; tudi iz pojasnila izbranega ponudnika ni razvidno, da bi prišlo do spremembe ponudbe, saj je izbrani ponudnik zgolj pojasnil obstoječo vsebino ponudbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 3. 2. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 3. 2. 2021 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vlagatelj prereka odločitev naročnika ter vztraja pri očitkih iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj dodaja, da izbrani ponudnik ponudbe na podlagi popisa materiala in del, ki bazira na napravah in rešitvah vlagatelja, ne bi mogel pripraviti brez seznanitve s PZI požarne varnosti. Načina delovanja opreme in rešitve, ki so s PZI požarne varnosti individualizirane glede na tehnične značilnosti objekta in potrebe naročnika, ni mogoče (ob še toliko izkušnjah) kar uganiti in pripraviti ponudbe z opremo proizvajalca SIEMENS, ki deluje na drugačnih principih, kot oprema vlagatelja. Slednje dokazuje, da se je izbrani ponudnik bodisi seznanil s PZI načrtom požarne varnosti ne da bi se udeležil ogleda (kar kaže na neenakopravno obravnavo ponudnikov) bodisi je izbrani ponudnik posegel v naročnikov popis materiala in del tako, da je slednjega prilagodil zahtevam in omejitvam (zmogljivostim) sistema proizvajalca SIEMENS (kar pa ni dopustno in bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena). Vlagatelj še opozarja, da se naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo ni opredelil do vlagateljevih navedb glede dejstva, da se je v mesecu marcu 2020 pooblaščeni preglednik M. K. s.p. seznanil z vlagateljevo projektno dokumentacijo in vlagateljevim rešitvam javno oporekal ter zagovarjal rešitev, ki jo (najverjetneje) ponuja izbrani ponudnik in temelji na sistemu proizvajalca SIEMENS, zaradi česar je potrebno šteti to dejstvo za priznano.

Državna revizijska komisija je 22. 2. 2021 družbo PRAETOR d.o.o., vodenje projektov in svetovanje, Brnčičeva ulica 13, 1231 Ljubljana (v nadaljevanju: skrbnik informacijskega sistema ePonudbe.si) pozvala k posredovanju določenih podatkov in dokumentov, povezanih z oddajo vlagateljeve ponudbe v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Skrbnik informacijskega sistema ePonudbe.si je 25. 2. 2021 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevane podatke in dokumente.

Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom z dne 25. 2. 2021 seznanila s podatki in dokumenti, ki jih je prejela s strani skrbnika informacijskega sistema ePonudbe.si, ter mu omogočila, da se do njih opredeli. Vlagatelj se do vloge skrbnika informacijskega sistema ePonudbe.si ni opredelil.

Dne 22. 3. 2021 je Državna revizijska komisija skrbnika informacijskega sistema ePonudbe.si pozvala k posredovanju dodatnih podatkov, povezanih z oddajo vlagateljeve ponudbe v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Skrbnik informacijskega sistema ePonudbe.si je 24. 3. 2021 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevane podatke.

Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom z dne 25. 3. 2021 seznanila z dodatnimi podatki, ki jih je prejela s strani skrbnika informacijskega sistema ePonudbe.si, ter mu omogočila, da se do njih opredeli. Vlagatelj se je do posredovanih podatkov opredelil z vlogo z dne 6. 4. 2021.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi obravnave revizijskih navedb ocenila, da je za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev, relevantnih za sprejem odločitve v zadevi, potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, je na podlagi 34. člena ter prvega odstavka 36. člena ZPVPJN s sklepom z dne 21. 4. 2021 odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila M. G., zaposlenega pri VIRIS, varnost in razvoj informacijskih sistemov, d.o.o., Šmartinska cesta 130, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: strokovnjak), ter vlagatelju naložila založitev predujma za izdelavo strokovnega mnenja. Vlagatelj je dne 26. 4. 2021 Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o plačilu predujma.

Dne 12. 5. 2021 je bil strokovnjaku omogočen dostop in pregled dnevniških zapisov vseh aktivnosti v zvezi z oddajo vlagateljeve ponudbe v informacijski sistem ePonudbe.si. Dne 19. 5. 2021 pa je strokovnjak Državni revizijski komisiji posredoval pisno izdelano strokovno mnenje. Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 20. 5. 2021 vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika seznanila s prejetim strokovnim mnenjem. Izbrani ponudnik se je do strokovnega mnenja opredelil z vlogo, poslano priporočeno po pošti dne 21. 5. 2021, medtem ko se vlagatelj in naročnik do strokovnega mnenja nista opredelila.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po preučitvi strokovnega mnenja, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Ker se, skladno z drugim odstavkom 13.a člena ZPVPJN (če zakon ne določa drugače), vsakršno sporočanje, obveščanje, vročanje in izmenjava informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, Državno revizijsko komisijo, izbranim ponudnikom in zagovornikom javnega interesa, izvede z objavo informacije ali dokumenta na portalu eRevizija, uporaba katerega je od dne 1. 1. 2021 dalje obvezna (drugi odstavek 44. člena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-B (Uradni list RS, št. 60/17) in 16. člen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-C (Uradni list RS, št. 72/19)), Državna revizijska komisija ni upoštevala vloge izbranega ponudnika, s katero se je ta izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, ter vloge izbranega ponudnika, s katero se je ta opredelil do strokovnega mnenja. Izbrani ponudnik namreč omenjenih vlog ni posredoval preko portala eRevizija, pač pa ju je poslal priporočeno po pošti.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

I. Glede zahtevka za revizijo zoper Odločitev o izidu javnega naročila za sklop 1, št. 22-OP110920-02 z dne 6. 1. 2021

Vlagatelj s predmetnim zahtevkom za revizijo (med drugim) predlaga razveljavitev (prvotne) Odločitve o izidu javnega naročila za sklop 1, št. 22-OP110920-02 z dne 6. 1. 2021.

ZPVPJN v prvem odstavku 5. člena določa, da se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon določa drugače. Skladno s prvim odstavkom 26. oziroma 31. člena ZPVPJN morata naročnik oziroma Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali: (1) je bil vložen pravočasno (in pri naročniku); (2) vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; (3) ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; (4) ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN ter (5) je dopusten.

V obravnavani zadevi je naročnik Odločitev o izidu javnega naročila za sklop 1, št. 22-OP110920-02, sprejel dne 6. 1. 2021; dne 11. 1. 2021 pa je naročnik skladno s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3 sprejel novo Odločitev o izidu javnega naročila za sklop 1, št. 22-OP110920-02-01, s katero je nadomestil (prvotno) odločitev z dne 6. 1. 2021. Odločitev o izidu javnega naročila za sklop 1, št. 22-OP110920-02, je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 7. 1. 2021, Odločitev o izidu javnega naročila za sklop 1, št. 22-OP110920-02-01, pa je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 11. 1. 2021. Vlagatelj je obravnavani zahtevek za revizijo vložil dne 15. 1. 2021.

Upoštevaje zgoraj navedeno, vlagatelj torej izpodbija Odločitev o izidu javnega naročila za sklop 1, št. 22-OP110920-02 z dne 6. 1. 2021, ki pa je bila že pred vlagateljevo vložitvijo zahtevka za revizijo razveljavljena, s čimer je bil vlagatelj pred vložitvijo zahtevka za revizijo tudi seznanjen. Z drugimi besedami - vlagatelj s svojim zahtevkom za revizijo zahteva pravno varstvo v zvezi z neobstoječo odločitvijo. Takšen zahtevek za revizijo je po oceni Državne revizijske komisije nedopusten (5. alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), zato ga je bilo potrebno na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN zavreči.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

II. Glede zahtevka za revizijo zoper dokument, št. 22-OP110920-02-02 z dne 11. 1. 2021

Vlagatelj s predmetnim zahtevkom za revizijo predlaga tudi razveljavitev dokumenta, št. 22-OP110920-02-02 z dne 11. 1. 2021, s katerim je naročnik zavrnil njegovo zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ter predlaga, da se mu dopusti vpogled v omenjeno ponudbo, na podlagi katerega bo lahko konkretiziral in dopolnil trditveno podlago ter dokazne predloge, ki bodo utemeljili nedopustnost izbrane ponudbe.

ZPVPJN v petem odstavku 31. člena ZPVPJN določa, da mora vlagatelj v primeru, če dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Če v tem primeru Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, vlagatelju upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, dovoli vpogled v dokumentacijo in mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda, dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

V skladu s citiranimi določbami petega odstavka 31. člena ZPVPJN je namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v tem, da se vlagatelju omogoči pridobiti dejstva in dokaze o kršitvah v zvezi z zakonitostjo odločitve o oddaji naročila, s katerimi bo lahko dopolnil njegov že vloženi zahtevek za revizijo, uperjen zoper odločitev o oddaji naročila (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-026/2017). Vlagateljev interes v postopku pravnega varstva po ZPVPJN po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila je namreč primarno v tem, da doseže njeno razveljavitev ter s tem vpliva na svoj pravni položaj v postopku javnega naročanja, ne pa da vpogleda v dokumentacijo drugih ponudnikov (glej npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-142/2015, 018-176/2015, 018-111/2016 ter 018-026/2017).

Določba petega odstavka 31. člena ZPVPJN tako ne daje podlage za vložitev samostojnega zahtevka za revizijo zaradi kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo v primeru, ko vlagatelj po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila zaradi te kršitve ne more navesti vseh dejstev in dokazov, s katerimi se naročniku očitane kršitve dokazujejo. ZPVPJN namreč (glede na predstavljene določbe petega odstavka 31. člena) po izvedenem naknadnem vpogledu v dokumentacijo, če se pred tem ugotovi kršitev v zvezi z vpogledom, predvideva zgolj dopolnitev oziroma spremembo že vloženega zahtevka za revizijo. To pomeni, da lahko vlagatelj v primeru uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda vloži zoper odločitev o oddaji javnega naročila zahtevek za revizijo, slednjega pa sme kasneje, po opravljenem vpogledu, dopolniti oziroma spremeniti z morebitnimi novimi dejstvi ter dokazi, pridobljenimi pri vpogledu. Uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je zato lahko le akcesorne oziroma podrejene narave in kot tako zgolj del zahtevka za revizijo, vloženega zoper odločitev o oddaji javnega naročila, ne pa predmet samostojnega zahtevka za revizijo (prim. odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-026/2017).

Upoštevaje zgoraj navedeno je zahtevek za revizijo zoper dokument, s katerim je naročnik zavrnil zahtevo vlagatelja za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika po oceni Državne revizijske komisije nedopusten (5. alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), zato ga je bilo potrebno na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN zavreči. Je pa Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke, povezane s kršitvijo pravice do vpogleda, obravnavala v nadaljevanju, in sicer v okviru obravnave zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

III. Glede obrazloženosti odločitve o oddaji naročila

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe ni ustrezno obrazložil, ker ni pojasnil, katere tehnične dokumentacije vlagatelj ni predložil v ponudbi.

Revizijske navedbe v zvezi z vprašanjem ustreznosti obrazložitve odločitve o oddaji naročila je treba presojati z vidika tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katerim je naročnik dolžan v odločitvi o oddaji javnega naročila navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah, št. 018-163/2016, 018-135/2017, 018-139/2017, 018-189/2017 itd.), je določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki je izraz načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti uveljavljanja pravnega varstva kot enega izmed temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o morebitnem uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve.

ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z (v prejšnjem odstavku navedeno) prakso Državne revizijske komisije mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel za svojo odločitev, niso utemeljeni.

Iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil za nedopustno in jo zavrnil, pri čemer je v obrazložitvi odločitve zapisal, da vlagatelj ni predložil tehnične dokumentacije ponujene opreme, kot je bilo zahtevano v točki 4.9 obrazca ePRO – Navodila ponudnikom, zaradi česar iz vlagateljeve ponudbe ni razvidno, katero blago dejansko ponuja in ali ustreza zahtevam naročnika. Naročnik je še navedel, da skladno z drugo alinejo šestega odstavka 89. člena ZJN-3 dopolnjevanje ponudbe v tem delu ni dovoljeno, zato vlagatelja ni pozval na dopolnitev ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila razvidno, da je naročnik navedel pravno kvalifikacijo vlagateljeve ponudbe in konkretno dejstvo, na podlagi katerega je sprejel odločitev o njeni zavrnitvi. Naročnik je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno, in sicer zato, ker je ugotovil, da vlagatelj ni predložil tehnične dokumentacije ponujene opreme, kot je bilo zahtevano, prav tako pa je naročnik pojasnil, zakaj vlagatelja ni pozval k dopolnitvi ponudbe. Naročnikova odločitev je v predmetnem postopku glede na konkretne okoliščine obrazložena do te mere, da se je lahko vlagatelj seznanil s konkretnim razlogom za zavrnitev njegove ponudbe, ki ga je lahko tudi preveril ter zoper odločitev vložil zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa relevantna dejstva in predlagal dokaze, s katerimi dokazuje njeno nezakonitost (kar je vlagatelj nenazadnje tudi storil). Posledično naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ravno tako pa ni mogoče ugotoviti, da je bilo vlagatelju onemogočeno učinkovito pravno varstvo.

IV. Glede dopustnosti vlagateljeve ponudbe

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja zaradi nepredložitve tehnične dokumentacije zavrnil kot nedopustno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita: (a) da je prišlo do napake v sistemu, zaradi katere 45 datotek tehnične dokumentacije ni bilo uspešno prenesenih v elektronski dosje javnega naročila, (b) da bi ga moral naročnik pozvati k dopolnitvi očitno pomotoma izostale tehnične dokumentacije ter (c) da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, v katerem je navedeno, katere dokumente mora vsebovati ponudba, nejasna.

Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik opredeli predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.

V obravnavani zadevi je naročnik v obrazcu ePRO – Navodila ponudnikom v točki 4. Ponudba navedel, da mora ponudba za sklop 1 med drugim vsebovati sledeče dokumente:
[…]
3. izpolnjen obrazec Popis materiala del in instalacij_sklop_1.xlsx;
[…]
5. izpolnjen in podpisan obrazec ePRO – Specifikacije_sklop_1;
[…]
9. listine navedene v obrazcu ePRO – Specifikacije_sklop_1 in točki 7. teh navodil (razen že zgoraj navedenih razpisnih obrazcev, ki jih na tem mestu ni potrebno ponovno prilagati), in sicer:
- dokazilo o usposobljenosti tehnikov za rokovanje z EX opremo (najmanj 4 tehniki);
- potrdilo o usposobljenosti servisne službe za izvedbo kalibracije plinskih senzorjev;
- certifikat o usposobljenosti izvajalcev za vgraditev EX-opreme in certifikat o usposobljenosti izvajalcev za vzdrževanje EX-opreme;
- certifikati in izjave o skladnosti ponujene opreme;
- tehnična dokumentacija ponujene opreme.
[…]

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so izpostavljene določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasne in jih ni mogoče razlagati drugače, kot so zapisane, in sicer so morali ponudniki v fazi oddaje ponudbe za dokazovanje tehnične ustreznosti ponujenega blaga predložiti izpolnjen obrazec Popis materiala del in instalacij_sklop_1.xlsx, podpisan obrazec ePRO – Specifikacije_sklop_1 in tehnično dokumentacijo ponujene opreme (prim. zadnja alineja točke 4.9 obrazca ePRO – Navodila ponudnikom). Slednje je bilo očitno jasno tudi vlagatelju, saj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je pripravil 45 datotek prospektnega materiala v obliki PDF, ki se nanašajo na posamezne ponujene elemente. Resda je v 7. členu vzorca pogodbe (obrazec ePRO – Ponudba-Pogodba_sklop_1) določeno, da mora izvajalec ob prevzemu naročniku izročiti podroben tehničen opis ponujene opreme ter originalni prospektni material, vendar pa slednja določba ne posega v zgoraj citirane določbe Navodil ponudnikom na način, da razveljavlja zahtevo po predložitvi tehnične dokumentacije ponujene opreme v fazi oddaje ponudbe.

Naročnikova zahteva po predložitvi tehnične dokumentacije ponujene opreme je nedvomno povezana s tehničnimi specifikacijami, saj predstavlja podlago za ugotavljanje skladnosti ponujenega blaga z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah.

Med vlagateljem in naročnikom je nesporno, da vlagatelj v svoji ponudbi tehnične dokumentacije ponujene opreme ni predložil, sporno pa je, ali je razlog za izostanek prenosa teh datotek v sistemski napaki, na katero vlagatelj ni mogel vplivati, ali pa ta razlog izvira iz sfere vlagatelja.

ZJN-3 v prvem odstavku 37. člena določa, da se za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi tega zakona, zlasti elektronsko oddajo ponudb, v skladu z zahtevami tega člena uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. Orodja in naprave, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti, morajo biti nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja.

Skladno z desetim odstavkom 37. člena ZJN-3 naročnik za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje ter načrtov in projektov v projektnih natečajih zagotovi orodja in opremo, ki s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotavljajo, da: (a) se lahko natančno določita čas in datum prejetja ponudb in prijav za sodelovanje ter predložitve načrtov in projektov; (b) se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenimi roki nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami; (c) lahko samo pooblaščene osebe določijo ali spremenijo datum odpiranja prejetih dokumentov; (č) se med različnimi stopnjami postopka javnega naročanja ali projektnega natečaja omogoči dostop do vseh predloženih podatkov ali dela teh podatkov le pooblaščenim osebam; (d) lahko le pooblaščene osebe omogočijo dostop do poslanih podatkov, in sicer šele po predpisanem datumu; (e) so dokumenti, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z njimi; (f) se lahko, če so kršene prepovedi dostopa ali pogoji iz b), c), č), d) in e) točke tega odstavka ali če obstajajo poskusi kršitve, ustrezno zagotovi, da se kršitve ali poskusi kršitve zlahka zaznajo.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da je v postopkih javnega naročanja (od 1. 4. 2018 dalje) obvezna elektronska oddaja ponudb, za katero se v skladu z zakonom uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. V zvezi z omenjenimi sredstvi je kot bistveno treba izpostaviti dejstvo, da zakon zagotovitev orodij ter opreme za elektronsko sprejemanje ponudb nalaga naročniku. To pomeni, da je torej naročnik tisti, ki je v skladu z zakonom dolžan zagotavljati ustrezna elektronska komunikacijska sredstva oziroma orodja ter opremo za elektronsko sprejemanje oziroma oddajo ponudb, pri čemer se že po naravi stvari razume, da morajo biti ta sredstva oziroma orodja ter naprave tudi delujoči.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v odločitvi v zadevi št. 018-199/2018, je naročniku prepuščeno, na kakšen način bo zagotovil elektronska komunikacijska sredstva za elektronsko oddajo ponudb. Odločitev o tem, ali bo za elektronsko oddajo ponudb razvil lastna elektronska komunikacijska sredstva ali pa bo uporabil enega od več obstoječih informacijskih sistemov, je tako odvisna od naročnika. V kolikor se bo v takem primeru (namesto za razvoj lastnega) odločil za uporabo katerega od obstoječih informacijskih sistemov za elektronsko oddajo ponudb, ki ne bo v njegovem upravljanju, pa se s tem nasproti ponudnikom še ne bo razbremenil odgovornosti za njegovo delovanje. Treba se je namreč zavedati, da bo na podlagi izbire določenega med več dostopnimi informacijskimi sistemi v naročnikovo sfero prešla tudi odgovornost za delovanje izbranega sistema, ki pa se ne bo presojala po pravilih subjektivne oziroma krivdne odgovornosti, temveč po pravilih objektivne odgovornosti. Vsakršna drugačna razlaga bi namreč lahko pomenila, da morajo negativne posledice nemožnosti oddaje ponudbe zaradi nedelovanja (oziroma motenj v delovanju) sistema za elektronsko oddajo ponudb nositi ponudniki, ki pa na delovanje tega sistema nimajo nikakršnega vpliva. Vendar pa naročniku po drugi strani nikakor ni mogoče naložiti odgovornosti za vsa ravnanja oziroma napake raznovrstnih pojavnih oblik, ki bi utegnila povzročiti nemožnost oddaje ponudbe. To pomeni, da je treba med vzroki za nemožnost oddaje ponudbe od tistih, ki jih gre opredeliti kot nedelovanje izbranega sistema za elektronsko oddajo ponudb in za katere objektivno odgovarja naročnik, razlikovati tiste, ki jih je zakrivil ponudnik sam ali ki kako drugače izvirajo iz sfere ponudnika. Takšnih vzrokov naročniku namreč ni mogoče pripisati, posledično pa naročnik zanje bremena odgovornosti ne more nositi.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je pripravil 45 datotek prospektnega materiala v obliki PDF, ki se nanašajo na posamezne ponujene elemente, jih naložil na ustrezno spletno platformo javnega naročanja ter kliknil ukaz »oddaj«. Vlagatelj navaja, da sistem ni javil napake oziroma opozorila, da datoteke niso bile uspešno prenesene v sistem ali oddane. Vlagatelj dalje navaja, da mu razlog za izostanek prenosa 45 datotek prospektov ponujenega materiala ni znan, očitno pa je, da je prišlo do napake v sistemu oziroma je vzrok zunaj njegove sfere, sam pa zaradi tega ne more trpeti negativnih posledic.

Naročnik po drugi strani zavrača vlagateljeve navedbe o nepravilnem delovanju sistema za elektronsko oddajo ponudb ter navaja, da želi vlagatelj krivdo za nepredložitev datotek s prospektnim materialom prevaliti na naročnika oziroma na sistem za elektronsko oddajo ponudb. Naročnik pojasnjuje, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila za elektronsko oddajo ponudb izbral ter določil informacijski sistem ePonudbe.si ter da so bili s strani naročnika zagotovljeni vsi pogoji za kvalitetno in pravočasno oddajo ponudbe. Dodaja še, da do roka za prejem ponudb ni bil niti enkrat obveščen o kakršnem koli nedelovanju informacijskega sistema ePonudbe.si. Naročnik zaključuje, da odgovornosti za to, da ponudnik datotek sploh ni naložil, ni mogoče prevaliti nanj.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi obravnave revizijskih navedb ocenila, da je za ugotovitev spornega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, je sledila dokaznemu predlogu vlagatelja, podanem v zahtevku za revizijo, in odredila pridobitev strokovnega mnenja. Strokovnjaku je naložila, naj vpogleda v informacijski sistem ePonudbe.si in pregleda dnevniške zapise vseh aktivnosti v zvezi z oddajo vlagateljeve ponudbe ter v strokovnem mnenju odgovori na vprašanje, ali se je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila zgodil prenos spornih 45 datotek prospektnega materiala s strani vlagatelja na strežnik informacijskega sistema ePonudbe.si. Strokovnjak je na navedeno vprašanje odgovoril v strokovnem mnenju z dne 19. 5. 2021, na podlagi njegove preučitve pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je slednje jasno, nedvoumno ter obširno obrazloženo, na zastavljeno vprašanje pa odgovarja celovito ter v skladu s pravili stroke. Ker torej Državna revizijska komisija ocenjuje, da strokovno mnenje predstavlja ustrezno podlago za sprejem odločitve o zahtevku za revizijo, strokovnemu mnenju pa tudi ne nasprotuje nobena od strank, Državna revizijska komisija ugotovitvam strokovnjaka sledi v celoti.

Strokovnjak je v strokovnem mnenju natančno predstavil potek vpogleda v informacijski sistem ePonudbe.si, predvsem v dnevniške zapise vseh aktivnosti, ki so se odvijale v sistemu ePonudbe.si v zvezi z oddajo vlagateljeve ponudbe, ter podal sledeče ugotovitve:
- v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila na strežnik informacijskega sistema ePonudbe.si ni bil opravljen prenos 45 datotek prospektnega materiala s strani vlagatelja; iz zapisov in analize izhaja, da je bilo na strežnik prenesenih samo 30 datotek;
- uporabnik sistema je po oddaji ponudbe še nekaj časa ostal na spletišču, zadnja aktivnost dne 20. 11. 2020 je bila po lokalnem času strežnika ob 15:38:30;
- uporabnik si je dvakrat ogledal oddano ponudbo, kjer so bile prikazane tudi vse priloge (ni mogoče vedeti, ali si je ogledal celotno stran, saj je potrebno »skrolanje« skozi dokument);
- uporabnik se je prijavil v informacijski sistem ePonudbe.si tudi 24. 11. 2020 in priklical javno naročilo; po poteku časa za oddajo ponudb je priklical še druge dokumente, povezane s tem naročilom.

Na podlagi predstavljenih ugotovitev strokovnjaka, ki so podane v nivoju popolne gotovosti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni mogoče slediti v zaključku, da je bil razlog za izostanek prenosa spornih 45 datotek na strežnik informacijskega sistema ePonudbe.si v sistemski napaki, na katero vlagatelj ni mogel vplivati, oziroma je potrebno slediti naročniku, da razlog za izostanek prenosa spornih datotek izvira iz sfere vlagatelja. Vlagatelj je sicer za dokazovanje obravnavanega spornega dejstva predlagal tudi zaslišanje A. B., vendar pa je Državna revizijska komisija dokazni predlog z zaslišanjem omenjene priče kot neprimeren zavrnila, saj bi ta priča lahko izpovedala zgolj o tem, ali je sporna tehnična dokumentacija bila oddana, ne pa tudi, ali je bila dejansko prenesena na strežnik informacijskega sistema ePonudbe.si. Po oceni Državne revizijske komisije z zaslišanjem te priče ne bi bilo mogoče dokazovati obstoja tehnične napake v delovanju sistema. Na tem mestu Državna revizijska komisija še dodaja, da tudi vlagatelj sam v zahtevku za revizijo na več mestih navaja, da je tehnična dokumentacija »očitno pomotoma izostala« iz njegove ponudbe, kar je mogoče razumeti na način, da vlagatelj priznava oziroma vsaj dopušča možnost, da razlog za nepredložitev sporne dokumentacije izvira iz njegove sfere.

Državna revizijska komisija dalje tudi pritrjuje naročniku, da zgolj dejstvo, da je vlagatelj v mesecu februarju 2020 zanj izdelal projektno dokumentacijo za sistem javljanja požara in alarmiranja ter tej dokumentaciji priložil prospektni material opreme, katero je nameraval ponuditi in jo domnevno tudi je ponudil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, nikakor ne pomeni, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložil tudi vsa dokazila, katerih predložitev je naročnik v povezavi z ugotavljanjem dopustnosti ponudb od ponudnikov zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelja pri konkuriranju za oddajo predmetnega javnega naročila zavezujejo enaka pravila in zahteve, kot vse ostale ponudnike, med njimi tudi zahteva po predložitvi dokazil za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-157/2020).

Kot pravilno pojasnjuje naročnik, zgolj predložitev izpolnjenega obrazca Popis materiala del in instalacij_sklop_1.xlsx za dokazovanje tehnične ustreznosti ponujenega blaga ne zadošča, saj so imeli ponudniki možnost ponuditi tudi enakovreden tip opreme; natančnejša konkretizacija ponujene opreme v omenjenem obrazcu pa ni bila mogoča, saj je bil ta obrazec pripravljen na način, da je bilo vanj možno vpisati (samo) »ceno na enoto brez DDV« in »ceno skupaj brez DDV«. Za dokazovanje tehnične ustreznosti so morali zato ponudniki predložiti tudi tehnično dokumentacijo ponujene opreme.

Glede navedb vlagatelja, da bi ga moral naročnik pozvati na dopolnitev ponudbe z »očitno pomotoma izostalo tehnično dokumentacijo« oziroma zahtevanimi tehničnimi dokazili, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni naročnikova dolžnost, temveč gre le za možnost, za katero se naročnik lahko odloči. Pri tem je potrebno upoštevati omejitve iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, skladno s katerim – razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba – ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati:
- svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Da obvezno zahtevanega dokumenta v zvezi s tehničnimi specifikacijami, ki v ponudbi sploh ni bil predložen, v konkretnem primeru ni mogoče obravnavati kot »očitno napako« v smislu pravila iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, izhaja že iz besedila navedene določbe, ki ureja (le) možnost »popravka ali dopolnitve« očitne napake (tj. v ponudbi napačno navedenega dejstva), ne pa tudi možnosti kasnejše predložitve posameznih manjkajočih obveznih ponudbenih dokumentov (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-078/2018).

Ker je bilo v obravnavanem primeru nedvomno ugotovljeno, da se manjkajoči dokumenti v vlagateljevi ponudbi vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, pri čemer v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ne bi šlo za popravek ali dopolnitev očitne napake, Državna revizijska komisija ugotavlja, da dopolnitev vlagateljeve ponudbe v spornem delu ne bi bila dopustna (2. alineja šestega odstavka 89. člena ZJN-3). Naročniku tako ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, ko vlagatelju ni omogočil dopolnjevanja ponudbe z manjkajočo tehnično dokumentacijo.

Ker je v vlagateljevi ponudbi izostala tehnična dokumentacija, ki jo je naročnik v skladu s pravili iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila označil kot obvezen del ponudbe, pri čemer razlog za izostanek predložitve te dokumentacije ne sodi v sfero naročnika, hkrati pa določbe ZJN-3 vlagatelju onemogočajo dopolnjevanje ponudbe v tem delu, naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno.

V. Glede dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da mu je neutemeljeno zavrnil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija v zvezi s tem pojasnjuje, da mora skladno s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 naročnik v primeru, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da je bil v konkretnem primeru opravljen popoln pregled obeh prejetih ponudb – temu vlagatelj argumentirano ne oporeka, navedeno pa izhaja tudi iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da se je naročnik opredelil do dopustnosti obeh prejetih ponudb. Ker je pri tem ugotovil, da ponudba vlagatelja ni dopustna in ker (kot je bilo predhodno ugotovljeno) Državna revizijska komisija s tem v zvezi ni ugotovila naročnikovih kršitev ZJN-3 ali določil dokumentacije v zvezi z oddaji javnega naročila, ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik kršil določbo petega odstavka 35. člena ZJN-3, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija tako zaključuje, da kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo ni podana, zato Državna revizijska komisija ne more vlagatelju glede na drugo poved iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN dovoliti ne vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ne tega, da dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil pri vpogledu vanje.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da ponudba izbranega ponudnika temelji na opremi proizvajalca SIEMENS, s tem pa na drugačnem konceptu delovanja ponujene opreme, materiala in dela, kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar je izbrani ponudnik bil primoran prilagoditi oziroma predrugačiti ostale postavke v obrazcu Popis materiala del in instalacij_sklop_1.xlsx; vlagatelj še navaja, da je s tem izbrani ponudnik ponudil varianto in opcijo ponudbe, kar pa ni dovoljeno.

Državna revizijska komisija glede obravnavanega očitka ugotavlja, da vlagatelj v tem delu ni zmogel zahtevanega trditveno-dokaznega bremena, kot izhaja iz določb 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 13. členom ZPVPJN. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ni konkretizirano navedel, katere so tiste »ostale« postavke v obrazcu Popis materiala del in instalacij_ sklop_1.xlsx, ki naj bi jih izbrani ponudnik predrugačil, ravno tako ni pojasnil, na kakšen način naj bi izbrani ponudnik te postavke sploh predrugačil, saj - kot sam navaja v zahtevku za revizijo - je bil omenjeni obrazec pripravljen na način, da je bilo vanj možno vpisati samo »ceno na enoto brez DDV« in »ceno skupaj brez DDV«. Resda vlagatelju skladno z določbo 35. člena ZJN-3 ni bil omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vendar pa ga to še ne razbremeni obveznosti navajanja pravno-relevantnih dejstev in predlaganja dokazov. Ker je vlagateljeva trditvena podlaga v tem delu zahtevka za revizijo (praktično) v celoti izostala, Državna revizijska komisija presoje zahtevka za revizijo v tem delu ni mogla opraviti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz točke C.2 Pogojev za sodelovanje, saj za namen postavitve opreme in vzdrževanja ne zagotavlja servisne službe z najmanj desetimi varnostnimi tehniki, poleg tega ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz točke C.3 Pogojev za sodelovanje, saj nima na voljo najmanj štirih tehnikov, ki imajo licenco za delo v eksplozijskem območju, ravno tako pa tudi ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz točke C.4 Pogojev za sodelovanje, saj ni izkazal certifikata o usposobljenosti izvajalcev za vgraditev Ex-opreme in certifikata o usposobljenosti izvajalcev za vzdrževanje Ex-opreme. Vlagatelj svojo navedbo utemeljuje s tem, da ne ponudnik A KODA PLUS d.o.o. ne ponudnikov partner ENERGOMONT d.o.o. ne moreta zagotoviti niti ene fizične osebe (tehnika), ki bi imel pooblastilo za vgrajevanje in vzdrževanje sistemov javljanja požara in plina proizvajalca SIEMENS ter hkrati tudi licenco za vgrajevanje opreme v eksplozivnih območjih in licenco za vzdrževanje opreme v eksplozivnih območjih.

Naročnik je v obrazcu ePRO – Navodila ponudnikom med Pogoji za sodelovanje, natančneje med pogoji, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost, določil:

»2. Ponudnik ima za namen postavitve opreme in vzdrževanja zagotovljeno servisno službo z najmanj desetimi (10) varnostnimi tehniki. Dokazilo: Ponudnik ustrezno izpolni obrazec ePRO – Izjava_sklop_1 (3. PODATKI O KADRIH - SERVISNA SLUŽBA).

3. Ponudnik ima na voljo najmanj štiri (4) tehnike, ki imajo licenco za delo v eksplozijskem območju. Dokazilo: Ponudnik ustrezno izpolni obrazec ePRO – Izjava_sklop_1 (4. PODATKI O KADRIH - TEHNIKI) ter za vsak kader predloži veljavno licenco za delo v eksplozijskem območju (dokazilo o usposobljenosti tehnikov za rokovanje z EX opremo).

5. Ponudnik ima veljaven certifikat o usposobljenosti izvajalcev za vgraditev Ex-opreme v skladu s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 41/16) in certifikat o usposobljenosti izvajalcev za vzdrževanje Ex-opreme v skladu s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 41/16). Dokazilo: Certifikat o usposobljenosti izvajalcev za vgraditev EX-opreme in certifikat o usposobljenosti izvajalcev za vzdrževanje EX-opreme.«

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ta v svoji ponudbi priložil obrazec ePRO – Izjava_sklop_1, v katerem je v točki 3. Podatki o kadrih – servisna služba (skladno s točko 7.C.2: tehnična in strokovna sposobnost obrazca ePRO – Navodila ponudnikom) navedel 16 oseb, zaposlenih pri ponudniku A KODA PLUS d.o.o., v točki 4. Podatki o kadrih – tehniki (skladno s točko 7.C.3: tehnična in strokovna sposobnost obrazca ePRO – Navodila ponudnikom) pa je navedel šest oseb, od katerih sta dve zaposleni pri ponudniku A KODA PLUS d.o.o., štiri pa pri partnerju ENERGOMONT d.o.o. Za slednjih šest oseb je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priložil dokazila o usposobljenosti za rokovanje z EX opremo. Poleg tega je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priložil tudi Certifikat o usposobljenosti izvajalca ENERGOMONT d.o.o. za vgraditev EX-opreme in Certifikat o usposobljenosti izvajalca ENERGOMONT d.o.o. za vzdrževanje EX-opreme. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priložil vsa zahtevana dokazila za dokazovanje pogojev za sodelovanje pod točkami 2, 3 in 5. Da bi bilo katero od omenjenih dokazil vsebinsko neustrezno, pa vlagatelj ne zatrjuje, še manj pa dokazuje. Upoštevaje navedeno ter dejstvo, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da v primeru skupne ponudbe lahko pogoje za sodelovanje pod točkami 2, 3 in 5 izpolnjujejo partnerji skupaj, Državna revizijska komisija zaključuje, da ni mogoče pritrditi vlagateljevemu očitku, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje omenjenih pogojev za sodelovanje.

V kolikor je potrebno vlagateljev očitek v tem delu razumeti na način, da izbrani ponudnik ne zagotavlja servisne službe z najmanj desetimi (10) varnostnimi tehniki za namen postavitve in vzdrževanja opreme, od katerih imajo najmanj štirje (4) tehniki hkrati tudi licenco za delo v eksplozijskem območju, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila takšnega tolmačenja spornih pogojev sploh ne omogoča. Kot je namreč razvidno iz zgoraj citiranih pogojev za sodelovanje pod točkama 2 in 3, so morali ponudniki zagotoviti servisno službo z najmanj desetimi (10) varnostnimi tehniki za namen postavitve opreme in vzdrževanja ter najmanj štiri (4) tehnike, ki imajo licenco za delo v eksplozijskem območju. Torej gre lahko za enake osebe, ni pa to nujno. Ker torej za rešitev predmetnega spora obravnavani očitek vlagatelja ni relevanten, je Državna revizijska komisija kot nerelevanten zavrnila tudi dokazni predlog z zaslišanjem priče D. P.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz točke C.4 Pogojev za sodelovanje, saj ni predložil potrdila o usposobljenosti servisne službe za izvedbo kalibracije plinskih senzorjev.

Naročnik je v obrazcu ePRO – Navodila ponudnikom med Pogoji za sodelovanje, natančneje med pogoji, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost, določil:

»4. Ponudnik ima usposobljeno servisno službo za izvedbo kalibracije senzorjev. Dokazilo: Ponudnik ustrezno izpolni obrazec ePRO – Izjava_sklop_1 ter predloži veljavno potrdilo o usposobljenosti servisne službe za izvedbo kalibracije plinskih senzorjev.«

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ta v svoji ponudbi priložil obrazec ePRO – Izjava_sklop_1, v katerem je med drugim izjavil, da ima usposobljeno servisno službo za izvedbo kalibracije senzorjev, poleg tega pa je priložil potrdilo o usposobljenosti servisne službe za izvedbo kalibracije detektorjev plina. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priložil vsa zahtevana dokazila za dokazovanje pogoja za sodelovanje pod točko 4. Da bi bilo katero od omenjenih dokazil vsebinsko neustrezno, vlagatelj ne zatrjuje, še manj pa dokazuje. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da ni mogoče pritrditi vlagateljevemu očitku, da izbrani ponudnik omenjenega pogoja za sodelovanje ne izpolnjuje. Na izpostavljen zaključek ne more vplivati niti vlagateljeva navedba, da ima naročnik na objektu vgrajen enak sistem, kot ga ponuja izbrani ponudnik, pri čemer ta v petnajstih letih od vgradnje ni bil nikoli preizkušen s plinsko simulacijo, saj vlagatelj tega dejstva ni z ničemer izkazal.

Glede vlagateljevega očitka, da je naročnik izbranega ponudnika v tem delu nedovoljeno pozval na dopolnitev ponudbe, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s pozivom z dne 10. 12. 2020 na izbranega ponudnika naslovil sledeče vprašanje: »Ali so ob nakupu senzorji skalibrirani in v kolikor niso, prosimo za pojasnilo, kako izvajate kalibracijo novih senzorjev za detekcijo plina?« Slednji naročnikov poziv po oceni Državne revizijske komisije predstavlja poziv na pojasnilo ponudbe in ne na njeno dopolnitev.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje navaja, da izbrani ponudnik ni predložil certifikatov in izjave o skladnosti ponujene opreme ter tehnične dokumentacije ponujene opreme; poleg tega da izbrani ponudnik ni predložil ustrezne pogodbe o izvedbi predmeta javnega naročila (partnerske pogodbe). Ker partnerja nimata vsak vseh določenih potrdil in certifikatov iz točke 4.9 Navodil ponudnikom, ne moreta zagotoviti solidarne odgovornosti za celotno obveznost.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da ta vsebuje tako certifikate in izjavo o skladnosti ponujene opreme ter tehnično dokumentacijo ponujene opreme, kot tudi partnersko pogodbo, ravno tako partnerska pogodba vsebuje določilo o solidarni odgovornosti. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija tudi v tem delu zavrača vlagateljev očitek kot neutemeljen.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja iz točke C.1 Pogojev za sodelovanje, v katerem je naročnik določil:

»Ponudnik je v zadnjih petih (5) letih pred rokom za prejem ponudb, uspešno izvedel vsaj tri (3) istovrstne projekte (izvedena vgradnja sistema javljanja požara in detekcije plina (vgrajeni senzorji za različne vrste plina)), od tega:
- vsaj dva projekta v višini najmanj 110.000,00 EUR brez DDV;
- vsaj en projekt izveden v objektu, kjer se izvaja laboratorijska dejavnost.
Dokazilo: Ponudnik ustrezno izpolni obrazec ePRO – Izjava_sklop_1 (2. REFERENCE).«

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ta v svoji ponudbi priložil obrazec ePRO – Izjava_sklop_1, v katerem je v točki 2. reference (skladno s točko 7.C.2: tehnična in strokovna sposobnost obrazca ePRO – Navodila ponudnikom) navedel tri referenčne posle, kot je bilo zahtevano s strani naročnika. Presoje, ali so ti referenčni posli tudi vsebinsko ustrezni, pa Državna revizijska komisija zaradi umanjkanja pravno-relevantne trditvene podlage ni opravila. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da ni mogoče pritrditi vlagateljevemu očitku, da izbrani ponudnik omenjenega referenčnega pogoja ne izpolnjuje. Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da iz naročnikovega poziva z dne 10. 12. 2020 ne izhaja, da bi naročnik izbranega ponudnika v tem delu pozival na dopolnitev ponudbe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo še navaja, da se je v mesecu marcu 2020 pooblaščeni preglednik M. K. s.p. seznanil z vlagateljevo projektno dokumentacijo in vlagateljevim rešitvam javno oporekal ter zagovarjal rešitev, ki jo (najverjetneje) ponuja izbrani ponudnik in temelji na sistemu proizvajalca SIEMENS. V kolikor gre vlagateljev očitek, ki se nanaša na obdobje pred objavo javnega naročila (kot že navedeno, je bilo obvestilo o naročilu objavljeno na Portalu javnih 27. 10. 2020) razumeti na način, da naročnik preferira izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da temu očitku ni mogoče slediti. Kot namreč v zahtevku za revizijo priznava tudi vlagatelj sam, je naročnik v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila popis materiala in del pripravil na podlagi vlagateljevega projekta za izvedbo iz meseca februarja 2020, ki vsebuje opremo in rešitve, ki jih ponuja vlagatelj.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku še očita, da je zunaj postopka oddaje javnega naročila izbranemu ponudniku posredoval PZI, s tem pa ga favoriziral in neenakopravno obravnaval ponudnike. Po oceni Državne revizijske komisije vlagateljeva navajanja v tem delu ostajajo na ravni domnev in špekulacij, saj jih vlagatelj z ničemer ne konkretizira (in zanje ne predlaga nobenih dokazov). Posledično Državna revizijska komisija presoje zahtevka za revizijo v tem delu ni mogla opraviti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga izvedbo ustne obravnave, »na kateri bodo lahko predstavniki vlagatelja in predlagane priče dodatno utemeljile zahtevek za revizijo in izpovedale o pravno pomembnih okoliščinah predmetnega postopka javnega naročila«. Vlagateljev predlog za izvedbo ustne obravnave je Državna revizijska komisija zavrnila. Državna revizijska komisija namreč dokaznemu predlogu glede zaslišanja predstavnikov vlagatelja ni sledila, saj ta dokazni predlog ni substanciran. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, pa je Državna revizijska komisija zavrnila tudi dokazni predlog z zaslišanjem prič A. B. in M. K. s.p. Posledično se izvedba ustne obravnave izkaže za nepotrebno. Poleg tega je v skladu s 35. členom ZPVPJN izvedba ustne obravnave obvezna le, kadar jo predlagata tako vlagatelj, kakor tudi naročnik, naročnik pa izvedbe ustne obravnave v obravnavanem primeru ni predlagal.

VI. Glede kršitve načela enakopravne obravnave

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da bi ga moral naročnik pozvati k dopolnitvi ponudbe, zlasti ob upoštevanju dejstva, da naj bi naročnik dopolnjevanje ponudbe omogočil izbranemu ponudniku, njemu pa ne.

Kot je Državna revizijska komisija pojasnila že zgoraj, ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb načeloma ni mogoče spreminjati oziroma popravljati, vendar pa lahko naročnik v določenih primerih od ponudnikov zahteva, da dopolnijo, popravijo, spremenijo ali pojasnijo ponudbeno dokumentacijo. Pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni naročnikova dolžnost, temveč gre le za možnost, za katero se naročnik lahko odloči. Pri tem naročnik nima popolne diskrecijske pravice, saj mora vedno ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Iz sodne prakse Sodišča EU (prim. npr. sodbe C-599/10, SAG ELV Slovensko in drugi, C-336/12 Manova, C-324/14 Partner Apelski Dariusz, C-387/14 Esaprojekt, in C-131/16 Archus in Gama) izhaja, da načelo enakega obravnavanja in zahteva po preglednosti nasprotujeta kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnih naročil, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika, saj bi to sicer lahko pomenilo, da se naročnik v nasprotju z načelom enakega obravnavanja s ponudnikom zaupno pogaja o ponudbi v škodo drugih ponudnikov. Načelo enakega obravnavanja pa ne nasprotuje temu, da se ponudbo v točno določenem delu popravi ali dopolni, kadar so v zvezi z njo očitno potrebna pojasnila ali če je treba odpraviti očitne pisne pomote. Poziv javnega naročnika ponudniku, naj predloži zahtevane podatke in dokumente, načeloma ne sme zadevati ničesar drugega kot pojasnitev ponudbe tega ponudnika ali popravo očitne napake v tej ponudbi, zato ponudniku ne sme na splošno omogočati, da predloži izjave in dokumente, katerih predložitev je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo in ki niso bili predloženi v roku za predložitev ponudb. Poleg tega dopolnitve ali popravki prvotne ponudbe ne smejo privesti do njene bistvene spremembe, saj je mogoče prvotno ponudbo popraviti le izjemoma in le, če ta sprememba ne privede do tega, da se dejansko predloži nova ponudba. Naročnik mora ponudnike obravnavati enakopravno oziroma tako, da poziv k pojasnilom ne daje vtisa, da je neupravičeno koristil oziroma škodoval enemu ali več ponudnikom, na katere je bila naslovljena. Na podlagi navedenih izhodišč sodne prakse je dopuščena poprava oziroma dopolnitev podatkov iz ponudbene dokumentacije, vendar v omejenem obsegu in pod pogojem, da gre za takšne elemente oziroma podatke, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, je mogoče objektivno preveriti, da ne gre za bistvene spremembe, ki bi dejansko privedle do nove ponudbe, in da je pri tem spoštovano načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi pritrdila naročniku, da dopolnitev vlagateljeve ponudbe v spornem delu upoštevaje določbo 2. alineje šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ne bi bila dopustna. Posledično je Državna revizijska komisija zaključila, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, ko vlagatelju ni omogočil dopolnjevanja ponudbe z manjkajočo tehnično dokumentacijo.

A iz razloga, ker vlagatelj v obravnavanem primeru zlasti zatrjuje, da je bil v zvezi z dopolnjevanjem ponudbe v primerjavi z izbranim ponudnikom neenakopravno obravnavan, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preverila tudi te vlagateljeve očitke, pri čemer je vpogledala tako v ponudbo izbranega ponudnika, kakor tudi v naročnikovo zahtevo, s katero je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev / dodatno pojasnilo ponudbe (dokument št. 22-OP110920-02 z dne 10. 12. 2020), ter v odgovor, s katerim se je izbrani ponudnik odzval na naročnikov poziv (dokument z dne 17. 12. 2020).

Iz zahteve za dopolnitev / dodatno pojasnilo ponudbe izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika pozval k predložitvi naslednjih dokumentov:
1. Izjave, da na vso ponujeno opremo, navedeno v obrazcu Popis materiala, del in instalacij.xls zagotavlja najmanj 5-letno garancijo od podpisa prevzemnega zapisnika ter da boza odpravo napak na dobavljenem blagu ves čas garancijskega roka nemoteno zagotavljal servis na lastne stroške.
2. Izjave, s katero potrjuje, da bodo z vgradnjo ponujenih proizvodov, navedenih v obrazcu Popis materiala, del in instalacij.xls izpolnjene predpisane zahteve iz 28. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20).
3. Obrazložitvi naslednje vsebine ponudbe, ki naj bo podprta tudi s strani proizvajalca/ distributerja/uvoznika:
a. Kakšna je življenjska doba posameznih vrst senzorjev za detekcijo plina, ki jih ponujate v obrazcu Popis materiala, del in instalacij.xls?
b. Ali so ob nakupu senzorji skalibrirani in v kolikor niso, prosimo za pojasnilo, kako izvajate kalibracijo novih senzorjev za detekcijo plina?
c. Kako se nastavijo meje koncentracij gorljivih plinov ob prvi vgradnji? Ali se o teh nastavitvah vodi pisna evidenca? Na koliko časa in na kak način se preverjajo nastavljene koncentracije senzorjev gorljivih plinov?

Izbrani ponudnik se je na naročnikov poziv pravočasno odzval z dopisom z dne 17. 12. 2020, v katerem je podal sledečo obrazložitev:
- Življenjska doba vseh tipov senzorjev za detekcijo plina, navedenih v obrazcu Popis materiala, del in instalacij.xls znaša 5 let.
- Senzorji za detekcijo plina, navedeni v obrazcu Popis materiala, del in instalacij.xls so ob nakupu že tovarniško skalibrirani s strani proizvajalca.
- Ob prvi vgradnji senzorjev plina se meje koncentracij gorljivih plinov nastavijo s pomočjo DIP stikal v samem senzorju in programsko na požarni centrali. Meje se nastavijo v skladu s projektno dokumentacijo. O nastavitvah se vodi evidenca, imenovana zapisnik o nastavitvi javljalnikov. Preverjanje nastavljenih koncentracij se izvaja v skladu s priporočili proizvajalca in sistemskega integratorja, upoštevaje značilnosti okolja, v katerem so senzorji nameščeni. V konkretnem primeru se nastavljene vrednosti preverjajo ob vsakem vzdrževalnem pregledu, o katerem se vodi evidenca, imenovana zapisnik o testiranju in nastavitvi javljalnikov plina. Najmanj enkrat letno oziroma ob zaznavi neskladja pa se izvede kalibracija senzorjev plina, o kateri se izdela zapisnik o kalibraciji javljalnikov plina. Testiranje in kalibracija senzorjev plina se izvaja s predpisano testno opremo proizvajalca (GAS TEST KIT, CALIBRATION KEYPAD) in testnimi plini ustreznih mešanic in koncentracij, ki jih priporoča proizvajalec.

Izbrani ponudnik je dopisu priložil:
- pojasnilo podjetja SIEMENS d.o.o., ki potrjuje navedbe iz odgovora izbranega ponudnika;
- izjavo, da na vso ponujeno opremo, navedeno v obrazcu Popis materiala, del in instalacij.xls zagotavlja 5-letno garancijo od podpisa prevzemnega zapisnika ter da bo za odpravo napak na dobavljenem blagu ves čas garancijskega roka nemoteno zagotavljal servis na lastne stroške;
- izjavo, da bodo z vgradnjo ponujenih proizvodov, navedenih v obrazcu Popis materiala, del in instalacij.xls izpolnjene predpisane zahteve iz 28. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20).

Pregled ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik že v ponudbi, natančneje v obrazcu ePRO – Izjava_sklop_1, med drugim izjavil, da:
- celotna ponudba in vsa ponujena oprema izpolnjuje vse zahteve ter standarde, navedene v tehničnih, strokovnih in ostalih zahtevah naročnika te dokumentacije oziroma je skladna z vsemi veljavnimi zakonskimi zahtevami ter predpisi, ki veljajo za področje požarne varnosti;
- je minimalna življenjska doba 10 let za sistem javljanja požara in 5 let za detekcijo plina vključno s certifikatom proizvajalca,
- je vzdrževanje in vse nadgradnje ter garancija za obdobje 5-tih let vključeno v ponujeno ceno (vključeno sodelovanje tehnika ob pregledu pregledi s preglednikom, popravila okvar, ves potrošni material, zamenjava vseh okvarjenih delov npr. baterije, javljalniki, nadgradnje programske opreme SW….);
- nudi garancijo za vso opremo minimalno 60 mesecev.

Državna revizijska komisija upoštevaje zgoraj navedeno ugotavlja, da je naročnik s pozivom k predložitvi izjav glede garancijskega roka in skladnosti ponujenih proizvodov z veljavno zakonodajo izbranega ponudnika pozval k predložitvi izjav, ki ju je izbrani ponudnik dejansko podal že v svoji ponudbi. Navedeni izjavi torej ne predstavljata dopolnitve ponudbe z dokumentacijo, ki je iz ponudbe izostala. Enako velja glede pojasnila glede življenjske dobe senzorjev za detekcijo plina, saj je tudi ta podatek razviden iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. Glede naročnikovega poziva v delu, ki se nanaša na kalibracijo senzorjev ter nastavitev meje koncentracij gorljivih plinov ob prvi vgradnji, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik od izbranega ponudnika zahteval dodatna pojasnila, ki jih ta v svoji ponudbi, skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, niti ni bil dolžan predložiti. Iz poziva je tako jasno razvidno, da naročnik izbranega ponudnika ni pozval k dopolnitvi ponudbe z manjkajočimi dokumenti, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, temveč ga je pozval izključno k predložitvi dodatnih pojasnil glede obstoječe ponudbene vsebine oziroma je želel s pozivom preveriti obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, za kar je imel podlago v drugem odstavku 89. člena ZJN-3. Ker ponudbeni dokumentaciji vlagatelja in izbranega ponudnika nista (v bistvenem) podobni, temveč je položaj v ponudbi vlagatelja, upoštevaje navedene pravno relevantne okoliščine konkretnega dejanskega stanja, različen od položaja v ponudbi izbranega ponudnika, različno ravnanje naročnika v obeh primerih ne more pomeniti kršitve načela enakopravne obravnave.

Ker vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


S sklepom, št. 018-023/2021-25 z dne 21. 4. 2021 je Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za izdelavo strokovnega mnenja založi predujem v znesku 1.800,00 EUR, kar je tudi storil. Strokovnjak je svoje delo obračunal v vrednosti 1.756,80 EUR, kar Državna revizijska komisija ocenjuje za ustrezno višino in mu jo priznava v celoti. Glede na navedeno, razlika do založenega zneska predujma znaša 43,20 EUR, ki se vlagatelju vrne na njegov račun.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 2. 8. 2021



Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije





Vročiti (e-Revizija):
- naročnik,
- pooblaščenec vlagatelja,
- izbrani ponudnik,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran