EN

018-118/2021 ELES, d.o.o.

Številka: 018-118/2021-6
Datum sprejema: 2. 8. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar, kot članice senata, in Andraža Žvana, kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Okolju prijazne storitve čiščenja prostorov ELES«, v sklopu 2: »Hajdrihova 2«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja VALTI, storitve in trgovina, d.o.o., Pot v dolino 37 A, Ljubljana - Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES, d.o.o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 8. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu »Okolju prijazne storitve čiščenja prostorov ELES«, ki ga razdeljenega na dva sklopa oddaja po odprtem postopku, na portalu javnih naročil objavil dne 22. 3. 2021, pod številko JN001702/2021-E01, v Uradnem listu Evropske unije pa dne 23. 3. 2021, pod številko 2021/S 057-145143.

Dne 23. 6. 2021 je naročnik na portalu javnih naročil pod številko JN001702/2021-ODL01 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, znak 894/MM/MAP2021/0110, iz katerega izhaja, da je javno naročilo v sklopu 2: »Hajdrihova 2« (v nadaljevanju: sklop 2) oddal ponudniku EES SISTEMI d.o.o., Ameriška ulica 8, Ljubljana, (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja (v skupnem nastopu s partnerjem VALDET, trgovina in storitve, d.o.o., Pot v dolino 37 A, Ljubljana – Dobrunje) pa je zavrnil kot nedopustno. V obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila je naročnik navedel, da je vlagatelj v sklopu 2 namesto zahtevanih enoslojnih ponudil dvoslojne brisače, zaradi česar njegova ponudba po oceni naročnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz tehničnega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, posledično pa je nedopustna.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 2 z vlogo z dne 5. 7. 2021 vložil zahtevek za revizijo. Po njegovem zatrjevanju je naročnik v tehničnih razpisnih pogojih za sklop 2 med drugim zapisal, da je treba pri pripravi ponudbe upoštevati, da se v stavbi že nahajajo avtomati za ročne brisače in toaletni material podjetja Ultimatic, te pa bo treba dobavljati tudi v bodoče. Vlagatelj je ob upoštevanju tehničnih razpisnih pogojev ponudil papirnate brisače v roli, ki jih trenutno uporablja naročnik in so kompatibilne s podajalniki Ultimatic. Vlagatelj je namreč obstoječi izvajalec storitev čiščenja prostorov naročnika in naročniku dobavlja tudi dvoslojne brisače v roli, kompatibilne s podajalniki Ultimatic, ki jih je ponudil v svoji ponudbi. Pri tem opozarja, da je naročnik že v predhodnem postopku oddaje javnega naročila iz leta 2017 zahteval enoslojne brisače v roli, kot ustrezne pa je štel dvoslojne brisače v roli, saj so te kompatibilne s podajalniki Ultimatic in celo boljše kvalitete. Navedeno po mnenju vlagatelja kaže na dejstvo, da obstoječe dvoslojne brisače v roli v celoti ustrezajo minimalnim zahtevam naročnika oziroma jih celo presegajo. Glavni predmet javnega naročila so storitve čiščenja, ne pa nakup in dobava čistil ter papirnatega sanitarno-higienskega materiala – ta je postranskega pomena in nima nobene teže pri ugotavljanju sposobnosti ponudnika, poleg tega tudi ni del meril. Vlagatelj je prepričan, da je za presojo dopustnosti ponudb v konkretnem primeru relevantno le, ali so ponujene brisače v roli kompatibilne s podajalniki Ultimatic, kar njegove brisače so, zato na dopustnost ponudbe ne morejo vplivati ponujene brisače, ki so v vseh tehničnih lastnostih boljše od tistih, ki jih je v tehničnih razpisnih pogojih zahteval naročnik. Izločitev vlagateljeve ponudbe iz tako banalnega razloga, kot je – zaradi ponujenih bistveno boljših (dvoslojnih) brisač v roli – neustrezen papirnati sanitarno-higienski material, je neutemeljena, pa tudi negospodarna z vidika porabe proračunskih sredstev, saj bo naročnik za naročene storitve plačal cca. 80.000,00 EUR več, kot bi v primeru oddaje javnega naročila vlagatelju. Vlagatelj je tudi prepričan, da ponujene enoslojne brisače izbranega ponudnika niso kompatibilne z zahtevanimi podajalniki, naročnik pa bi, če bi zahteval vzorce, to lahko tudi preveril. Nadalje vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo – v razmerju do ponudbe izbranega ponudnika – obravnaval neenakopravno, saj je namerno spregledal domnevne istovrstne napake v ponudbi izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik namreč ni oddal celotne zahtevane vsebine ponudbe. Vlagatelj tako domneva, da izbrani ponudnik v zahtevani »Izjavi« ni navedel podatkov, ki bi določno opredelili predmet ponudbe, niti ni predložil cenika dodatnih storitev, ki je sestavni del pogodbe, iz izpodbijane odločitve pa tudi ne izhaja, da bi izbrani ponudnik v ponudbi predložil priloge 6, 7, 8 in 9. Ker je treba iz navedenih razlogov ponudbo izbranega ponudnika že po načelu enakopravnosti označiti za nedopustno, vlagatelj pa je dokazal, da je oddal dopustno in ekonomsko najugodnejšo ponudbo, bi moral naročnik javno naročilo v sklopu 2 oddati vlagatelju. Posledično vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 2, naročnik pa naj ponovno odloči o izboru ponudnika in javno naročilo v navedenem sklopu odda vlagatelju, hkrati pa naj mu povrne tudi stroške postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 8. 7. 2021 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. V vlogi navaja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot nedopustno, poleg tega pa podaja trditve ter dokazne predloge o dopustnosti svoje ponudbe v sklopu 2.

Naročnik je s sklepom z dne 19. 7. 2021 zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnil, obenem pa je vlagatelju naložil, naj izbranemu ponudniku povrne stroške za sestavo vloge, s katero se je ta izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Naročnik v sklepu navaja, da je dopustna ponudba zgolj tista, ki v celoti ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V tej zvezi izpostavlja, da je v »Tehničnih razpisnih pogojih za sklop 2« ponudnike opozoril, da je pri pripravi ponudbe treba upoštevati, da se v stavbi že nahajajo avtomati za ročne brisače in toaletni material podjetja Ultimatic in da bo tako ostalo tudi v bodoče. Glede na navedeno je naročnik v okviru tehničnih zahtev, ki se nanašajo na papirnati sanitarno-higienski material, jasno in nedvoumno določil, da mora ponudnik v svoji ponudbi ponuditi enoslojne brisače v roli, ki so kompatibilne s podajalniki Ultimatic (pri čemer kompatibilnost pomeni, da mora biti vsaka posamezna rola opremljena z originalnim nastavkom). Dalje je naročnik v »Navodilu ponudniku za izdelavo ponudbe« zapisal, da je ponudnikovo neizpolnjevanje pogojev, določenih v tehničnem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, izločilnega pomena. Tem dejstvom vlagatelj, tako naročnik, ne oporeka, po svoje pa si razlaga naročnikovo zahtevo glede pomena slojnosti brisač in kompatibilnosti s podajalniki Ultimatic. Vlagatelj namreč želi naročnika prepričati, da so v »Tehničnih razpisnih pogojih za sklop 2« podane le minimalne zahteve glede števila slojev brisač in da je pri presoji, ali je ponujeni proizvod tehnično ustrezen ali ne, pomembno samo to, da je kompatibilen z obstoječimi podajalniki, koliko slojne so brisače, pa je po njegovem mnenju nepomembno. Naročnik se s tako razlago ne more strinjati in zatrjuje, da je bila tehnična zahteva glede slojnosti brisač jasna ter določena z namenom – dvoslojnost brisač za naročnika namreč ne predstavlja boljše kvalitete. Naročnik ima v sanitarnih prostorih že leta vgrajene podajalnike brisač Ultimatic in iz njegovih izkušenj izhaja, da se dvoslojne brisače v teh podajalnikih zatikajo, mašijo, mečkajo in trgajo, posledično pa se kvarijo tudi podajalniki, naročnik ima težave s konstantnim servisiranjem nožev podajalnika, ki režejo neustrezne brisače ipd. Ustrezna slojnost produkta je za naročnika, ki je izrecno zahteval dvoslojni toaletni papir in enoslojne brisače, več kot očitno pomembna in nikakor ni napaka ali pa »banalni razlog«, kot temu pravi vlagatelj. Prav tako to niso bile zgolj minimalne zahteve – v kolikor bi namreč bile takšne, bi moralo to jasno izhajati iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Navedbe vlagatelja, da naj bi naročnik v bistvu določil zgolj minimalne zahteve in da je bistvena tehnična lastnost brisač njihova kompatibilnost s podajalniki Ultimatic, zato naročnik šteje za neuspeli poskus vlagatelja (ki je v svoji ponudbi, kot izhaja tako iz opisa artikla na tehničnem listu kakor tudi iz »Izjave«, ponudil dvoslojne brisače znamke Antela), da bi saniral tehnično neustreznost svoje ponudbe. Čeprav navedbe vlagatelja, da je trenutni izvajalec storitev čiščenja na lokaciji Hajdrihova 2 in da je naročnik že v okviru predhodnega javnega naročila kot ustrezne štel tudi dvoslojne brisače, za ta postopek niso relevantne, naročnik pripominja, da vlagatelj kot izvajalec čiščenja na navedeni lokaciji ne dobavlja dvoslojnih, ampak enoslojne brisače in da naročnik dvoslojnih brisač trenutno ne uporablja. V zvezi s ponudbo izbranega ponudnika naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik pravilno izpolnil ter predložil vse potrebne dokumente, tudi »Izjavo«, »Cenik dodatnih storitev« in priloge 6, 7, 8 ter 9. Ponudba izbranega ponudnika po oceni naročnika ustreza vsem zahtevam in je zato dopustna, poleg tega pa je ekonomsko najugodnejša. Glede na navedeno naročnik meni, da je ravnal pravilno in zakonito, zato zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Naročnik je dne 20. 7. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 7. 2021 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in pri podanem pravovarstvenem predlogu, ponovno poudarja tudi, da je za presojo njegove ponudbe relevantno le, ali so ponujene brisače v roli kompatibilne s podajalniki Ultimatic ali ne. Poleg tega zatrjuje še, da naročnikove navedbe, da se dvoslojne brisače v podajalnikih podjetja Ultimatic zatikajo, mašijo, mečkajo, trgajo in da se podajalniki posledično kvarijo, ne držijo. Vlagatelj, ki v sanitarnih prostorih naročnika kot trenutni izvajalec storitev čiščenja polni podajalnike, lahko z gotovostjo trdi, da v času dobav dvoslojnih brisač v roli, kompatibilnih s podajalniki Ultimatic, ni prihajalo do težav, ki jih navaja naročnik. Dalje izpostavlja, da je izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi navedel, da je ponudil enoslojne brisače Katrin, pri čemer naj bi bilo Katrin zgolj novo ime blagovne znamke Ultimatic, kar po mnenju vlagatelja vzbuja dvom o kompatibilnosti ponujenih enoslojnih brisač izbranega ponudnika. Vlagatelj zato predlaga postavitev strokovnjaka, ki bo lahko potrdil, da so ponujene dvoslojne brisače kompatibilne z navedenimi podajalniki in da se zaradi njih ti ne kvarijo, prav tako pa naj strokovnjak izdela tudi strokovno mnenje o kompatibilnosti ponujenih enoslojnih brisač Katrin, ki jih je v svoji ponudbi ponudil izbrani ponudnik. Vlagatelj se dalje ne strinja z naročnikovo odločitvijo, s katero mu je bila naložena povrnitev stroškov izbranemu ponudniku. Meni namreč, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, navedbe v njegovi izjasnitvi pa niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni.

Po pregledu predložene dokumentacije ter po preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je najprej spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju ZJN-3) in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot nedopustno in jo zavrnil, v nadaljevanju pa tudi o tem, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno ter mu oddal javno naročilo.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Kakor v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo pravilno izpostavlja že naročnik, iz navedenih določil ZJN-3 jasno izhaja, da je lahko kot dopustna ocenjena (le) ponudba, ki ustreza potrebam ter zahtevam naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, med njimi tudi tistim, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. Tehnične specifikacije v skladu s prvim odstavkom 68. člena ZJN-3 predstavljajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga, naročnik pa jih mora navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Gre torej za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila (npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti), ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Medtem ko je ob upoštevanju pogojev, določenih v petem odstavku 89. člena ZJN-3, ponudbo načeloma dopustno dopolnjevati, popravljati in pojasnjevati tudi po poteku roka za oddajo ponudb, je na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 dopolnjevanje in popravljanje ponudbe (z izjemo popravka ali dopolnitve očitne napake) med drugim prepovedano v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Izpolnjevanje tehničnih specifikacij v zvezi z dobavo papirnatega sanitarno-tehničnega materiala, ki predstavlja del predmeta javnega naročila v sklopu 2 (prim. podpoglavje »Sanitarno-tehnični material« poglavja »Tehnični razpisni pogoji za sklop 2« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), je eno od vprašanj, ki je v konkretnem primeru med strankama sporno. V tej fazi postopka, ko je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, izpodbijanje določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa ni več mogoče (prim. 25. člen ZPVPJN), za razrešitev spornega vprašanja ni več ključnega pomena, kakšni so razlogi, ki so naročnika vodili pri določitvi posameznih zahtev, kot tudi ne, kakšne brisače, enoslojne ali dvoslojne, so boljše kvalitete. Državna revizijska komisija se zato v nadaljevanju ni opredeljevala do navedb vlagatelja o domnevni boljši kvaliteti dvoslojnih brisač v primerjavi z enoslojnimi, niti ni ugotavljala, ali se dvoslojne brisače v podajalnikih podjetja Ultimatic, ki jih ima v sanitarnih prostorih montirane naročnik, res zatikajo, mašijo, mečkajo, trgajo ter s tem kvarijo podajalnike, kar naj bi bil poglavitni razlog naročnika za določitev zahteve po enoslojnih brisačah. Navedbe o teh dejstvih namreč v fazi postopka, ko uveljavljanje kršitev naročnika glede oblikovanja določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni več mogoče, predmet presoje Državne revizijske komisije pa je naročnikovo ravnanje v zvezi z oceno o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe zaradi domnevnega neizpolnjevanja določene zahteve, na odločitev o sporu ne morejo (več) vplivati. V tej fazi postopka, ko vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve naročnika pri presoji dopustnosti svoje ponudbe v povezavi z določeno zahtevo, je namreč za odločitev Državne revizijske komisije v prvi vrsti pomembna (izključno) vsebina zahteve, kot jo je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil naročnik.

Naročnik je v obravnavanem primeru zahteve v zvezi s predmetom javnega naročila oziroma tehnične specifikacije v sklopu 2 v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil v poglavju »Tehnični razpisni pogoji za sklop 2«, kjer je uvodoma zapisal tudi, da je treba pri pripravi ponudbe upoštevati, »/…/da se v stavbi že nahajajo avtomati za ročne brisače in toaletni material podjetja ULTIMATIC in jih bo potrebno dobavljati tudi v bodoče/…/«.

Nadalje je naročnik v okviru podpoglavja »Sanitarno-higienski material«, vsebovanega v poglavju »Tehnični razpisni pogoji za sklop 2«, med drugim navedel:

»Papirnati sanitarno-higienski material:
- toaletni papir rolice iz 2-slojnih, kompatibilen s podajalniki Ultimatic
- brisače v roli iz 1-slojnih, kompatibilen s podajalniki Ultimatic (vsaka rola mora biti opremljena z originalnim nastavkom)
- hitro razgradljiva podloga za WC,

(Ves ponujeni papirnati sanitarno-higienski material iz zgornjih alinej je potrebno navesti v Izjavo ponudnika o dobavi higienskih papirnatih proizvodov.)«

Med strankama ni sporno, izhaja pa tudi iz vlagateljeve ponudbe (gl. dokument »Izjava ponudnika o dobavi higienskih papirnatih proizvodov« in navedbo glede dvoslojnosti ponujenih brisač na predloženem tehničnem listu vlagatelja iz septembra 2013, poimenovanem »Artikel Spezifikationen«), da vlagatelj v okviru papirnatega sanitarno-higienskega materiala ni ponudil enoslojnih, temveč dvoslojne brisače, prav tako med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz izpodbijane odločitve, da je naročnik zato njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno. Med strankama je namreč spor o tem, ali je okoliščina, koliko slojne brisače je ponudil vlagatelj, sploh relevantna za presojo dopustnosti njegove ponudbe.

Državna revizijska komisija je z namenom razrešitve izpostavljenega spora vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in na podlagi preučitve zgoraj citirane določbe ugotovila, da je naročnik, kot zatrjuje tudi sam, v okviru papirnatega sanitarno-higienskega materiala med drugim zahteval enoslojne brisače v roli, ki so kompatibilne s podajalniki Ultimatic. Navedena določba torej ne vključuje zgolj zahteve po kompatibilnosti ponujenih brisač s podajalniki Ultimatic, pač pa zajema tudi – po oceni Državne revizijske komisije jasno in nedvoumno – zahtevo po enoslojnosti brisač. Drugače povedano to pomeni, da ponujene brisače ustrezajo zahtevam naročnika le, če so kompatibilne s podajalniki Ultimatic, hkrati pa so tudi enoslojne.

Ob upoštevanju ugotovitve, da je torej naročnik, kot utemeljeno izpostavlja že sam, izrecno zahteval ne le, da morajo biti ponujene brisače kompatibilne s podajalniki Ultimatic, ampak tudi, da morajo biti brisače enoslojne, se ni mogoče strinjati z navedbo vlagatelja, da je za presojo dopustnosti njegove ponudbe relevantna zgolj okoliščina, ali so ponujene brisače v roli kompatibilne s podajalniki Ultimatic, ne pa tudi okoliščina glede števila slojev ponujenih brisač.

Upoštevaje vsebino citirane določbe o enoslojnih brisačah gre tudi pritrditi naročniku, da obravnavana zahteva ni bila določena kot minimum, ki bi ponudnikom omogočal, da namesto enoslojnih brisač (kot zahtevanega minimuma) ponudijo večslojne brisače. V kolikor bi namreč naročnik enoslojne brisače določil zgolj kot minimalno zahtevo in bi torej dopustil tudi večslojne brisače, bi to, kot pravilno opozarja naročnik, moralo jasno izhajati iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (uporabljena bi bila npr. dikcija »brisače v roli, minimalno enoslojne«, »brisače v roli, vsaj enoslojne« ipd.). Ker pa navedeno iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja in citirana določba podlage za zaključek o enoslojnosti brisač kot o minimalni zahtevi ne daje, se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da je zahteval (izključno) enoslojne brisače. Glede na to, da je torej naročnik izrecno zahteval enoslojne brisače, neizpolnjevanju te zahteve pa je pripisal »izločilni pomen« (gl. navedbo v »Navodilu ponudniku za izdelavo ponudbe«, zapisano pod točko 3.8.), naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja, ki je ponudil dvoslojne brisače, (zaradi neizpolnjevanja zahteve po enoslojnih brisačah) zavrnil kot nedopustno.

Takšnega zaključka ne morejo spremeniti navedbe vlagatelja o tem, koliko slojne brisače je naročnik štel kot ustrezne v nekem drugem, predhodno izvedenem postopku oddaje javnega naročila, niti navedbe o tem, koliko slojne brisače vlagatelj kot aktualni izvajalec storitev čiščenja prostorov naročnika trenutno dobavlja slednjemu. Ker je naročnik v okviru obravnavanega postopka oddaje javnega naročila, v celoti neodvisnega od postopka iz leta 2017, jasno in nedvoumno zahteval enoslojne brisače, za odločitev v dani zadevi namreč ne more biti relevantno, kaj je naročnik zahteval ter štel za ustrezno v predhodno izvedenem postopku in kakšne brisače vlagatelj naročniku trenutno dobavlja, kot – iz istega razloga, tj. zaradi jasne zahteve po enoslojnih brisačah – ne more biti pravno relevantna niti vlagateljeva trditev o tem, da naj bi bile s podajalniki Ultimatic sicer kompatibilne tudi dvoslojne brisače, ki jih vlagatelj ponuja v tem postopku. Državna revizijska komisija se zato do teh navedb ni opredeljevala in dokazov v zvezi z njimi ni izvajala.

Državna revizijska komisija se tudi ni opredeljevala do vlagateljevih navedb o tem, da naj bi bila izločitev njegove ponudbe negospodarna z vidika porabe proračunskih sredstev, saj da bo naročnik zato za naročene storitve plačal več, kot bi v primeru oddaje javnega naročila vlagatelju. S temi navedbami namreč vlagatelj zatrjuje kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3). Vendar se vlagatelj (v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije; prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-099/2018, 018-010/2019, 018-179/2019) že po naravi stvari v predrevizijskem oziroma revizijskem postopku praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev tega načela, saj se z njim ščiti javni interes, varstvo javnega interesa pa lahko v (pred)revizijskem postopku uveljavljajo zgolj zagovorniki javnega interesa, kar pa vlagatelj v skladu z ZPVPJN ni (prim. drugo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZPVPJN). Medtem ko se z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ščiti javni interes, pa posamezni ponudnik v (pred)revizijskem postopku varuje lastni interes, ki je v tem, da se na enakopravnih izhodiščih poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale morebitne kršitve pravil javnega naročanja.

Četudi se gre strinjati z vlagateljem, da zahteva po enoslojnih brisačah (glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) z vidika ugotavljanja sposobnosti ponudnikov in z vidika ocenjevanja po merilih v konkretnem primeru ni pomembna, pa vendarle ne gre prezreti, da je po drugi strani pomembna z vidika ugotavljanja izpolnjevanja zahtev v zvezi s predmetom javnega naročila, zato ji teže ne gre odrekati. Nenazadnje dejstvo, da je vlagatelj ponudil dvoslojne namesto zahtevanih enoslojnih brisač, v konkretnem primeru pomeni, da je ponudil drugačne brisače, kot jih je zahteval naročnik, posledično pa vlagateljevim navedbam o kršitvah naročnika pri zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne ni mogoče slediti.

Vlagatelj, ki torej ne uspe izpodbiti ocene o nedopustnosti svoje ponudbe, v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi kršitve naročnika v zvezi s presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, ki je po oceni vlagatelja nedopustna. Vendar je iz odločitve o oddaji javnega naročila razvidno, da je naročnik v sklopu 2 prejel devet ponudb, poleg ponudbe izbranega ponudnika pa je kot dopustni v tem sklopu ocenil še dve drugi ponudbi (ponudbo ponudnika Celovite storitve d.o.o. in ponudbo ponudnika Sovita d.o.o.). Ker vlagatelj ocene o dopustnosti teh dveh ponudb ne izpodbija, se njegov pravni položaj ne more spremeniti niti v primeru, ko bi se za utemeljene izkazale njegove navedbe o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. Ob dejstvu, da vlagatelj od treh ponudb, ocenjenih kot dopustnih v sklopu 2, izpodbija zgolj eno, tj. ponudbo izbranega ponudnika, mu torej škoda ne bi mogla nastati niti tedaj, ko bi se navedbe o kršitvah naročnika pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika potrdile kot resnične. Posledično Državna revizijska komisija (zaradi umanjkanja aktivne legitimacije) vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika, ni obravnavala (prim. 14. člen ZPVPJN).

Vlagatelj je (sicer prvič šele v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo) predlagal tudi postavitev strokovnjaka, ki naj bi potrdil, da so ponujene dvoslojne brisače vlagatelja kompatibilne z naročnikovimi podajalniki Ultimatic in da se zaradi njih ti ne kvarijo, poleg tega pa naj bi izdelal strokovno mnenje o kompatibilnosti teh podajalnikov ter enoslojnih brisač Katrin, ki jih je v svoji ponudbi ponudil izbrani ponudnik. Ker pa je Državna revizijska komisija, kot že pojasnjeno, ugotovila, da navedbe vlagatelja o kompatibilnosti ponujenih dvoslojnih brisač vlagatelja s podajalniki Ultimatic (glede na nedvoumno zahtevo po enoslojnih brisačah) za odločitev v dani zadevi niso pravno relevantne, vlagateljevih navedb o domnevni nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika pa (zaradi umanjkanja aktivne legitimacije) po vsebini prav tako ni obravnavala, se je predlagani dokazni predlog s postavitvijo strokovnjaka izkazal za nepotrebnega, zato ga je zavrnila.

Državna revizijska komisija je na podlagi vsega navedenega zaključila, da navedbam o kršitvah naročnika, ki jih je v zahtevku za revizijo zatrjeval vlagatelj, ni mogoče slediti. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo ter v vlogi z dne 23. 7. 2021 uveljavljal tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Tudi izbrani ponudnik je v vlogi z dne 8. 7. 2021, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo, uveljavljal povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo po povrnitvi stroškov zavrnila, saj se po preučitvi navedene vloge strinja z vlagateljem, da prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, navedbe v vlogi pa niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni in mu jih vlagatelj ni dolžan povrniti (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, dne 2. 8. 2021

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti (prek portala eRevizija):
- vlagatelju,
- naročniku,
- pooblaščencu izbranega ponudnika,
- MJU.


Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran