018-108/2021 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava varovalnih ograj na posameznih odsekih AC in HC; Sklop 1, Sklop 2«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik LOS CESTNA OPREMA, trgovina in storitve, d.o.o., Dolina 48, 4248 Lesce, ki ga zastopa odvetnik Dejan Guček, Ulica Dušana Kvedra 43A, 3230 Šentjur (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 7. 2021

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavita odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 313/2021-SNR/273-19-I z dne 28. 5. 2021, ter odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb za sklop 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 313/2021-SNR/273-19-II z dne 28. 5. 2021.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 3.225,28 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Dne 29. 1. 2020 je bilo na portalu javnih naročil pod št. objave JN000488/2020-B01 objavljeno obvestilo o predmetnem javnem naročilu po odprtem postopku, ki ga je naročnik razdelil na dva sklopa (popravki objavljeni dne 24. 2. 2020 in dne 3. 3. 2020 pod št. objave JN000488/2020-K01 in JN000488/2020-K02).

Naročnik je dne 14. 8. 2020 na portalu javnih naročil objavil dokument Odločitev o oddaji javnega naročila, Zamenjava varovalnih ograj na posameznih odsekih AC in HC, Sklop 1: na območju AC baz Postojna, Ljubljana in Kozina, št. 313/2020-SNR/273-19-I z dne 14. 8. 2020, in dokument Odločitev o oddaji javnega naročila, Zamenjava varovalnih ograj na posameznih odsekih AC in HC, Sklop 2: na območju AC baz Novo mesto, Hrušica, Slovenske Konjice, Maribor in Vransko, št. 313/2020-SNR/273-19-II z dne 14. 8. 2020, s katerima je ponudnike obvestil, da je za oba sklopa izbral skupino ponudnikov J.V. Petrič d.o.o., Ajdovščina, in Monterra d.o.o., Hrvaška.

Zoper navedeni odločitvi je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik z Odločitvijo št. 3.1.3./2020-TŽJ-273/19 dne 15. 9. 2020 zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je s Sklepom št. 018-145/2020-7 z dne 16. 10. 2020 ugodila in navedeni odločitvi naročnika o oddaji javnega naročila razveljavila.

Naročnik je dne 27. 5. 2021 sprejel dve novi odločitvi, s katerima je v obeh sklopih na podlagi petega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/15, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) zavrnil vse štiri ponudbe, prejete v posameznem sklopu, o čemer je obvestil ponudnike z dokumentom Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (Zamenjava varovalnih ograj na posameznih odsekih AC in HC, Sklop 1: na območju AC baz Postojna, Ljubljana in Kozina), št. 313/2021-SNR/273-19-I z dne 28. 5. 2021, ter dokumentom Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (Zamenjava varovalnih ograj na posameznih odsekih AC in HC, Sklop 2: na območju AC baz Novo mesto, Hrušica, Slovenske Konjice, Maribor in Vransko), št. 313/2021-SNR/273-19-II z dne 28. 5. 2021 (objavljeni na portalu javnih naročil dne 28. 5. 2021 pod št. objave JN000488/2020-ODL03 in JN000488/2020-ODL04). Naročnik v obrazložitvi navedenih odločitev v točki II. vsebinsko enako navaja, da je s sklepom št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021 sprejel odločitev, da se obnove oziroma rekonstrukcije avtocest in hitrih cest izvajajo čimbolj celostno in da se vgradnja oziroma zamenjava prometne opreme (jeklene varnostne ograje, betonske varnostne ograje, varovalne ograje, prometna signalizacija, naprave za odvodnjavanje in ostala obcestna oprema) v največji meri izvedejo skupaj z obnovo oziroma rekonstrukcijo cestišča oziroma v sklopu večjih investicijskih vzdrževalnih del, saj je to bolj smiselno zaradi zagotavljanja večje pretočnosti prometa, varnosti prometa, stroškovne učinkovitosti in celovitega obvladovanja investicijskih projektov, na podlagi česar je potrebno vse prejete ponudbe zavrniti.

Zoper navedeni odločitvi je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 6. 6. 2021. Vlagatelj primarno izpostavlja, da je utemeljitev naročnika v točki II. obrazložitve obeh izpodbijanih odločitev pomanjkljiva oziroma nejasna in neobrazložena ter pavšalna in nezadostna, v nadaljevanju pa, da so razlogi za ravnanje naročnika fiktivni, brez dejanske opore. Meni, da pri naročniku ni prišlo do nikakršnih relevantnih sprememb okoliščin, kaj šele do bistveno spremenjenih okoliščin. Naročnik namreč predmet ponudbe še vedno potrebuje in naj bi izvajal zanj nova javna naročila. Izrazi, ki jih uporablja naročnik v obrazložitvi izpodbijanih odločitev, so neprepričljivi, brez strokovne vsebine, in omogočajo neomejeno arbitrarnost in diskrecijo. Namen naročnika naj bi bil zgolj v tem, da se vložniku ne odda predmetnega javnega naročila in da diskriminira vlagatelja ter privilegira ponudnika, ki je bil izbran po predhodno razveljavljeni odločitvi o oddaji javnega naročila v obeh sklopih. Vlagatelj poudarja, da argumenti naročnika, s katerimi utemeljuje svojo odločitev za zavrnitev vseh ponudb, ne vzdržijo resne strokovne presoje in ne držijo, kar naj bi izkazoval pregled zaključenih večjih javnih naročil za investicijska vzdrževalna in obnovitvena/rekonstrukcijska dela na cestiščih avtocest in hitrih cest v Republiki Sloveniji. Navaja, da je ravno zaradi pretočnosti in varnosti prometa zamenjavo varovalnih ograj nemogoče izvajati skupaj z deli na vozišču, da se zamenjava varovalnih ograj izvaja samostojno že vse od leta 2008, in da so vsa večja investicijska dela na odsekih, ki so predmet tega javnega naročila in na katerih naj bi se zamenjala varovalna ograja, že zaključena oziroma se zaključujejo. V utemeljitev teh navedb izrecno izpostavlja številne postopke javnega naročanja, ki jih je že izvedel naročnik bodisi jih še izvaja, ki naj bi dokazovali neresničnost razlogov naročnika za zavrnitev vseh ponudb, ter dodatno poudarja, da je bilo ravno en dan pred domnevnim sprejetjem sklepa 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021, na katerega se sklicuje naročnik v izpodbijanih odločitvah, na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu naročnika za »izdelavo PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa na AC A1 0055 in 0655 Unec - Postojna, A1 0056 in 0656 Postojna - Razdrto ter 0153 priključka Postojna« (vodeno pod oznako JN002954/2021), ki zadeva cestni odsek, ki je v predmetnem javnem naročilu opredeljen pod sklopom 1, pa vendar v okviru razpisne dokumentacije ni zajeto projektiranje varovalnih ograj, kar bi, v kolikor bi bila dejansko sprejeta nova strategija, moralo biti. Sistem menjave varnostnih ograj v okviru obnovitvenih in rekonstrukcijskih del ni cenejši, niti ni dober. Pravi namen naročnika naj bi bil razviden tudi iz njegovega predhodnega ravnanja – naročnik naj bi postopek oddaje predmetnega javnega naročila neuspešno izvedel že v letu 2018 (voden pod oznako JN005412/2018) in z nujno potrebno zamenjavo dotrajanih varovalnih ograj namerno zavlačuje že tri leta zaradi nezmožnosti sklenitve pogodbe s preferiranim izvajalcem, s čimer ogroža človeška življenja in prometno varnost – in zasebne povezanosti z izbranimi ponudniki ter ravnanjem v predmetnem postopku z neupravičeno naložitvijo plačila dvojne takse za zahtevek za revizijo, pozivanjem vlagatelja k dopolnitvi ponudbe z namenom razkritja podrobnosti ponujenih elementov oziroma materialov, in »potuhnjenim« čakanjem na iztek veljavnosti vlagateljeve ponudbe in garancije za resnost ponudbe. Poudarja, da se pri naročniku vodi veliko število javnih naročil, kjer gre za separatno naročilo postavitev jekleno varnostnih ograj, betonsko varnostnih ograj, varovalnih ograj, prometne signalizacije, naprav za odvodnjavanje in ostale obcestne opreme (torej za naročila izven obnov in rekonstrukcij v sklopu večjih investicijskih vzdrževalnih del), a je le v primeru konkretnega javnega naročila prišlo do zavrnitve vseh ponudb. Primeroma izpostavlja še javno naročilo za »zamenjavo kažipotne signalizacije na priključkih hitre ceste H5 in H6« (vodeno pod oznako JN002706/2021), iz katerega prav tako izhaja, da naročnik novo določeni strategiji očitno ne sledi. V kolikor bi bila torej odločitev naročnika resnična, bi se morala odražati v vseh odprtih postopkih javnega naročanja. Zato vztraja, da naj naročnik predloži dokumentacijo, ki je bila podlaga za sprejem sklepa št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021 in seznam vseh javnih naročil, ki so v teku in se bodo v posledici sklepa št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021 ustavila oziroma bo zaradi njih postopek oddaje javnih naročil enako kot v predmetni zadevi zaključil z zavrnitvijo vseh ponudb. Vlagatelj tudi navaja, da mu je bila kršena pravica po drugem odstavku 35. člena ZJN-3, saj mu ni bil omogočen vpogled v sklep št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021, na katerega se sklicuje v utemeljitvi izpodbijanih odločitev, zaradi česar se ni mogel seznaniti z bistvenimi podatki, ter dodaja, da mu bo morala navedeni dokument v izjasnitev posredovati Državna revizijska komisija. Z ravnanjem naročnika naj bi bilo tako kršeno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Predlaga izvedbo dokaza z izvedencem cestne (gradbene) stroke, ki naj analizira celotno dokumentacijo izpostavljenih postopkov oddaje javnih naročil in poda strokovno mnenje o fiktivnosti razlogov naročnika, in zahteva izvedbo naroka s predlogom za zaslišanje direktorja vlagatelja o okoliščinah, pojasnjenih v revizijskem zahtevku. Vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in prej citirani odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb razveljavi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Naročnik je dne 17. 6. 2021 sprejel Odločitev, št. 3.1.3./2021-TŽJ-273/19-II, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik v obrazložitvi uvodoma pojasnjuje, da vlagatelju na podlagi določbe 35. člena ZJN-3, ki omogoča vpogled izključno v ponudbo izbranega ponudnika, ni omogočil vpogleda v sklep št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021, ker se zahtevani dokument nanaša na spis naročnika, v katerega vlagatelj skladno z ZJN-3 nima vpogleda, poleg tega vlagatelj tudi po ZDIJZ nima pravice do vpogleda v navedeni dokument, saj so dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila javni šele po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik tudi zavrača vlagateljeve očitke, da naj bi bila njegova odločitev pomanjkljiva, pavšalna in nezadostna. Dodaja, da po ustaljeni praksi Državne revizijske komisije ni potrebno, da je obrazložitev vseobsežna, da pa mora vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika tako, da se ponudniki seznanijo z utemeljitvijo, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo ali je odločitev zakonita ali ne, in se sklicuje na sklep Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-179/2019. Navaja, da njegova odločitev temelji na sklepu št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021, ki je splošne narave in se ne nanaša le na predmetno javno naročilo in torej ne gre za ad hoc naročnikovo odločitev. Navaja, da je v svoji odločitvi pojasnil, da se je odločil (in to formaliziral z zadevnim sklepom), da bo v bodoče obnove in rekonstrukcije avtocest in hitrih cest izvajal celostno, kar pomeni, da se bodo v sklopu obnov cestišč in večjih investicijskih vzdrževalnih del izvajale tudi vgradnje oziroma zamenjave prometne opreme, v konkretnem primeru varovalnih ograj. Logična posledica sprejetega sklepa je, da predmetno naročilo ni več potrebno, saj se bo zamenjava varovalnih ograj izvajala v sklopu drugih investicijskih vzdrževalnih del. Svoje razloge za zavrnitev vseh ponudb je v obeh izpodbijanih odločitvah (za sklop 1 in 2) zapisal jasno in nedvoumno in tako dosegel standard zadostne obrazloženosti svojih odločitev. Argumenti vlagatelja o domnevnem favoriziranju določenega izvajalca mejijo na rumeni tisk, vlagatelj pa se spušča v oceno, kaj je za naročnika bolj smotrno in ekonomično in v naročnikovo napoved bodočih del, kar predstavlja izključno naročnikove poslovne odločitve. Poudarja, da razlogi niso navidezni in so v obeh obrazložitvah navedeni prepričljivo in konkretizirano. Ocenil je, da lahko cilj, ki ga zasleduje z izvedbo javnega naročila, doseže na drug način, konkretno, da ga vključi v izvedbo drugih del, kar zanj predstavlja bolj smotrno in ekonomsko bolj upravičeno rešitev. Dodaja, da ima za dobavo aluminijastih in jeklenih pocinkanih varovalnih ograj že sklenjeno pogodbo z veljavnostjo do 9. 9. 2023, na podlagi katere izvaja zamenjave dotrajanih in poškodovanih varovalnih ograj, zato zavrača očitke vlagatelja o njegovi brezbrižnosti do prometne varnosti in človeških življenj. Kako bo vgrajeval prometno opremo – ali v okviru drugih obnov ali investicijskih del ali pa se bo odločil oddati samostojno javno naročilo – pa je naročnikova suverena odločitev. Navaja, da sam najbolje pozna svoje potrebe, način delovanja, zahteve, zato je izključno v njegovi domeni, kako bo realiziral določene potrebe. Poudarja, da je vse ponudnike obravnaval enako, saj naročilo ni bilo dodeljeno nobenemu ponudniku, v novem javnem naročilu pa bodo imeli vsi, vključno z vlagateljem, enake možnosti sodelovanja. Navedbe vlagatelja o domnevnem favoriziranju enega od ponudnikov nimajo nobene logične osnove in niso podprte z nobenimi resnimi dejstvi in dokazi. Naročnik zavrača vlagateljevo zahtevo za izvedbo naroka in dokazni predlog po zaslišanju direktorja vlagatelja, saj izpovedba direktorja v zvezi z mrežnimi ograjami od osamosvojitve Republike Slovenije dalje ni povezana s konkretnim javnim naročilom in ne more pripomoči k razjasnitvi okoliščin predmetnega javnega naročila, prav tako nasprotuje predlogu po angažiranju izvedenca, saj javna naročila, na katera se vlagatelj sklicuje, niso relevantna. V zvezi s pozivom vlagatelja, da predloži seznam javnih naročil, kjer je prišlo do zavrnitve vseh ponudb na podlagi sklepa št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021, pa pojasnjuje, da gre za notranje poslovanje naročnika, ki ni povezano s predmetnim javnim naročilom.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 22. 6. 2021 skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo pravočasno opredelil v vlogi Opredelitev do navedb naročnika z dne 22. 6. 2021, iz katere izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Dodaja, da je naročnik na artikulirane navedbe vlagatelja, ki naj bi pričale o diskriminatornosti, fiktivnosti oziroma navideznosti sprejete odločitve, dolžan podati konkretna pojasnila in predložiti konkretne dokaze, čemur se naročnik izogiba in zgolj abstraktno navaja, da naj bi enakopravno obravnaval vse ponudnike. Naročnik zatrjevanih dejstev v odločitvi v predrevizijskem postopku niti ne zanika oziroma jih zanika brez navajanja razlogov, zato jih je treba šteti za priznana. Tudi zavračanje naročnika glede predložitve seznama javnih naročil, na katera naj bi vplival prej navedeni sklep št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021, kažejo na namen naročnika, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti. Dodaja, da avtonomnost in suverenost naročnika ne pomeni, da mu ni potrebno pojasniti in izkazati svoje odločitve, prepričanje naročnika, da mu tega ni treba, pa samo dokazuje, da so razlogi zgolj navidezni. Vlagatelj priglaša dodatne stroške v breme naročnika.

Državna revizijska komisija je dne 1. 7. 2021 naročnika pozvala na predložitev sklepa št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021, na katerega se naročnik sklicuje v II. točki obrazložitve izpodbijanih odločitev. Naročnik je navedeni dokument posredoval Državni revizijski komisiji dne 5. 7. 2021. Zaradi zagotovitve kontradiktornosti (11. člen ZPVPJN) je Državna revizijska komisija z navedenim sklepom dne 6. 7. 2021 seznanila tudi vlagatelja po njegovem pooblaščencu.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 8. 7. 2021 pisno opredelil do navedenega sklepa št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021 in priglasil dodatne stroške. Navaja, da navedeni sklep nima forme sklepa oziroma da dejansko ne gre za sklep uprave, pač pa le za povzetek nečesa, kar naj bi bilo sprejeto na seji uprave, kar pa ni izkazano, niti iz posredovanega dokumenta ni razvidno kakšna je bila personalna sestava uprave ob sprejemu te odločitve, s kakšno večino je sploh odločala in po kakšnem postopku ter ali je pri odločanju ravnala skladno s Pravilnikom o delu uprave. Ponovno poudarja, da dokazovanje v posledici dosedanjega neprerekanja zatrjevanih dokazov niti ni potrebno, vendar iz previdnosti kljub temu predlaga, da Državna revizijska komisija naročnika pozove k predložitvi Poslovnika o delu uprave in Zapisnika seje uprave z dne 11. 5. 2021, iz katerih naj bi se tudi videla fiktivnost ravnanja naročnika, ter zaslišanje Damijana Jaklina, Janeza Kušnika in Ulricha Zorina, ki naj bi izpovedali kateri razpisi so se poleg konkretnega končali z zavrnitvijo vseh ponudb in kateri so bili v posledici odločitve osnovani ponovno.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predložene listinske dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.

Med strankama je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb za sklop 1 in za sklop 2. Vlagatelj najprej zatrjuje, da sta naročnikovi odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb pomanjkljivi oziroma pavšalni in nezadostni, v nadaljevanju pa, da naročnik za zavrnitev vseh ponudb navaja navidezni razlog in da je eden od ponudnikov s strani naročnika favoriziran, s čimer naj bi naročnik vlagatelja obravnaval neenakopravno in kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Vlagatelj z navedbami, da sta naročnikovi obrazložitvi izpodbijanih odločitev pomanjkljivi oziroma pavšalni in nezadostni, odpira vprašanje utemeljenosti odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Obveznost obrazložitve odločitve je postopkovna zahteva in se loči od vprašanja utemeljenosti obrazložitve, ki je del vsebinske zakonitosti sporne odločitve. Pri vprašanju obsega obrazložitve se odpira vprašanje, ali je naročnik ponudnike seznanil z razlogi za svojo odločitev, pri vprašanju utemeljenosti obrazložitve pa se odpira vprašanje, ali so ti razlogi taki, da lahko utemeljijo naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe, da naročnik odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ni zadostno oziroma ustrezno obrazložil.

Dodelitev javnega naročila najugodnejšemu ponudniku ni edini možni oziroma dopustni zaključek postopka oddaje javnega naročila. Navedeno je Državna revizijska komisija izpostavila že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb (npr. v zadevah, št. 018-088/2018, 018-203/2018, 018-057/2019, 018-053/2020 itd.) in opozorila tudi na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da imajo naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka možnost širokega preudarka. Evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (glej na primer sodbo zadeve številka C-27/98, Metalmeccanica Fracasso SpA, z dne 16. 9. 1999, točki 23 in 25, pa tudi sodbo zadeve številka C-244/02, Kauppatalo Hansel Oy, z dne 16. 10. 2003, točka 29). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja razen dolžnosti obveščanja ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (glej na primer sodbo zadeve številka C-92/00, Hospital Ingenieure Krankenhaustechnik Planungs - GmbH (HI), z dne 18. 6. 2002, točka 42). Naročnik sme tako vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (glej zadevo C-244/02, točka 36).

Skladno z navedenim tudi ZJN-3 naročniku ne nalaga dolžnosti, da javno naročilo v vsakem primeru odda, temveč dopušča primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika. Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov, ker so (vsi) oddali nedopustne ponudbe, zaradi česar naročnik vse ponudbe zavrne (prva alineja tretjega odstavka 90. člena ZJN-3), bodisi na strani naročnika. Obrazložitev odločitve lahko tako temelji na razlogih, ki so z vidika javnega interesa povezani zlasti s presojo smotrnosti, da se zaključi postopek za oddajo javnega naročila, med drugim ob upoštevanju morebitne spremembe gospodarskega konteksta ali dejstev ali celo potreb zadevnega naročnika.

Slednji položaj je urejen v petem odstavku 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

Iz določbe petega odstavka 90. člena ZJN-3 tako izhaja naročnikova obveznost, da razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, navede že v odločitvi sami, s čimer se zagotovi transparentnost postopka ter možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Pri tem ne ZJN-3 ne drugi predpisi ne določajo posebnih kriterijev za ugotavljanje ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, je pa, kot izpostavlja tudi naročnik, te skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve v zadevah, št. 018-134/2017, 018-218/2017, 018-004/2018, 018-102/2018, 018-204/2018, 018-179/2019, 018-057/2020, 018-070/2020, 018-035/2021 itd.), je namen odločitve o oddaji javnega naročila in s tem tudi odločitve o zavrnitvi vseh ponudb iskati zlasti v seznanitvi ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. V tem okviru se za obrazložitev ne zahteva, da bi bila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, mora pa vsebovati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podstat naročnikove odločitve do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel za svojo odločitev, niso utemeljeni, in da posledično odločitev o (ne)oddaji naročila ni zakonita. Le na ta način je ponudnikom dana tudi možnost zaščite svojih pravic in pravnih interesov, organu pravnega varstva pa omogočena presoja zakonitosti takšne odločitve, v kolikor je zahtevana. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, pa je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na vse okoliščine primera (prim. npr. zadeve Državne revizijske komisije, št. 018-253/2015, 018-061/2017, 018-011/2018, 018-145/2019). To pa posledično pomeni, kakor navaja tudi naročnik, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Zato presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja (ne)utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč obsega (v obsegu revizijskih navedb) preverjanje, ali je naročnik pri njenem sprejemu ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oziroma ali je ponudnike obravnaval neenakopravno.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija po pregledu obrazložitve izpodbijanih odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za sklop 1 in za sklop 2 ugotavlja, da je naročnik jasno in obrazloženo navedel razlog za zavrnitev vseh ponudb v posameznem sklopu. Iz obrazložitve obeh izpodbijanih odločitev namreč jasno izhaja (obrazložitev v točki II. je v obeh izpodbijanih dokumentih vsebinsko povsem enaka), da je naročnik zavrnil vse ponudbe, pripele za posamezni sklop, ker je s sklepom št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021 odločil, da se obnove oziroma rekonstrukcije avtocest in hitrih cest izvajajo čimbolj celostno in da se vgradnja oziroma zamenjava prometne opreme, ki jo je tudi konkretiziral, in sicer jeklene varnostne ograje, betonske varnostne ograje, varovalne ograje, prometna signalizacija, naprave za odvodnjavanje in ostala obcestna oprema, v največji meri izvedejo skupaj z obnovo oziroma rekonstrukcijo cestišča oziroma v sklopu večjih investicijskih vzdrževalnih del, saj je to bolj smiselno zaradi zagotavljanja večje pretočnosti prometa, varnosti prometa, stroškovne učinkovitosti in celovitega obvladovanja investicijskih projektov.

Kot izhaja iz obeh izpodbijanih odločitev, sta obe odločitvi v imenu uprave naročnika sprejela predsednik uprave, mag. Valentin Hajdinjak, skupaj s članom uprave Boštjanom Riglerjem (po javno dostopnih podatkih sodnega/poslovnega registra naročnika zastopa predsednik uprave skupaj z enim članom uprave), ter na ta način izrazila voljo naročnika o zavrnitvi vseh ponudb. Iz tega razloga je Državna revizijska komisija zavrnila kot nepotrebne dokazne predloge vlagatelja v zvezi s presojo pravilnosti v postopku sprejema sklepa uprave naročnika št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021 in njegove zakonitosti, saj je naročnik, kljub sklicevanju na navedeni sklep, v obrazložitvi obeh izpodbijanih odločitev vsebinsko podal razloge za zavrnitev vseh ponudb za sklop 1 in za sklop 2. Povedano drugače - za presojo skladnosti obeh odločitev z določbami ZJN-3 sta relevantni obrazložitvi, kot izhajata za sklop 1 iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 313/2021-SNR/273-19-I z dne 28. 5. 2021, ter za sklop 2 iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 313/2021-SNR/273-19-II z dne 28. 5. 2021 (objavljeni na portalu javnih naročil dne 28. 5. 2021 pod št. objave JN000488/2020-ODL03 in JN000488/2020-ODL04).

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj lahko seznanil z razlogom za zavrnitev ponudb, lahko ga je preveril in se na tej podlagi tudi lahko odločil, da bo zoper naročnikovo odločitev uveljavljal pravno varstvo. Da je bil razlog za naročnikovo zavrnitev vseh ponudb vlagatelju dan in zadostno obrazložen ter da je bilo s tem vlagatelju omogočeno, da njegovo upravičenost v smislu enakopravne obravnave preveri v revizijskem postopku, izhaja tudi iz dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo po vsebini konkretizirano zatrjuje, da naročnikov razlog za zavrnitev vseh ponudb ne vzdrži presoje in je kot tak navidezen.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija revizijske navedbe o pomanjkljivi in nezadostni oziroma neustrezni obrazložitvi izpodbijane odločitve zavrača kot neutemeljene.

Zmotna pa je interpretacija, da obrazložena odločitev naročnika, da zavrne vse ponudbe, ni podvržena nadaljnji presoji.

Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma je navidezen, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. V tem kontekstu je treba razumeti tudi določbo petega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katero lahko naročnik v primeru, če zavrne vse ponudbe, izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. V primeru, če je razlog za zavrnitev vseh ponudb zgolj formalen oziroma navidezen in očitno uporabljen zgolj z namenom favoriziranja ali diskriminacije točno določenega ponudnika, ni mogoče šteti, da bi se v ponovljenem postopku okoliščine bistveno spremenile. V primeru, ko naročnik izkaže, da je razlog za zavrnitev vseh ponudb dejansko podan in objektivno utemeljen, pa je mogoče zaključiti, da bo odprava tega razloga v ponovljenem postopku pomenila tisto bistveno spremenjeno okoliščino, ki bo naročniku omogočila izvedbo novega postopka.

Glede na to Državna revizijska komisija zavrača očitke vlagatelja o naročnikovi kršitvi petega odstavka 90. člena ZJN-3, ker da pri naročniku ni prišlo do nikakršnih relevantnih sprememb okoliščin. Iz navedenega določila izhaja, da morajo biti razlogi za zavrnitev taki, da zaradi določenih objektivnih okoliščin ne omogočajo oddaje naročila in je ponovna oddaja mogoča šele v primeru, ko ti razlogi ne obstajajo več oziroma ko se okoliščine tako spremenijo, da je izbira spet mogoča. Namen navedenega določila je presoja izpolnjevanja pogojev za izvedbo novega postopka javnega naročanja in ne presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev vseh ponudb konkretnega postopka javnega naročanja. Gre za določilo napotitvene narave, izpolnjevanje katerega se bo presojalo v primeru ponovljenega postopka oddaje javnega naročila za isti predmet javnega naročanja.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da so razlogi naročnika v odločitvi za zavrnitev vseh ponudb navidezni ter uporabljeni z namenom, da vlagatelja postavi v neupravičeno slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki, saj bi sicer kot edini ponudnik z dopustno ponudbo moral biti izbran. Vlagatelj tudi konkretno izpostavlja številne pretekle že izvedene postopke oddaje javnega naročila, iz katerih naj bi izhajal ustaljen način ravnanja naročnika, da se zamenjava dotrajanih varovalnih ograj izvaja samostojno, ter okoliščine predmetnega postopka in še odprte postopke oddaje javnega naročila, ki naj bi izkazovali kontradiktornost navedb naročnika o celostnem izvajanju obnov oziroma rekonstrukcije avtocest in hitrih cest z njegovim lastnim ravnanjem. Glede na zgornja izhodišča je torej treba v predmetnem postopku pravnega varstva, ob upoštevanju vlagateljevih revizijskih navedb, nadalje ugotoviti, ali razlog za zavrnitev vseh ponudb, ki ga naročnik navaja, dejansko obstaja.

Državna revizijska komisija na tem mestu uvodoma pritrjuje naročniku, da naročnik vlagatelja zgolj z zavrnitvijo vseh ponudb v obeh sklopih dejansko ni postavil v neupravičeno slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki oziroma ni povzročil razlikovanja med ponudniki, saj sama zavrnitev vseh ponudb temelji na razlogu, ki ima enak učinek na vse v postopku sodelujoče ponudnike. Zaključek postopka brez izbire najugodnejše ponudbe sam po sebi torej še ne pomeni neenakopravne obravnave ponudnikov in tako ne zadošča za pritrditev navedbam vlagatelja o fiktivnosti razlogov, na katere se sklicuje naročnik v obrazložitvi izpodbijanih odločitev. Iz tega razloga se Državna revizijska komisija v konkretnem primeru tudi ni spuščala v presojo revizijskih navedb in izvedbo dokazov v delu, v katerem vlagatelj izpostavlja okoliščine predmetnega postopka, ki da se vleče že dlje časa.

Državna revizijska komisija se tudi strinja z naročnikom, da sam najbolje pozna svoje potrebe, način delovanja in zahteve, in da je njegova diskrecija kako bo določene potrebe tudi realiziral in kako bo vgrajeval prometno opremo, bodisi bo to vršil v okviru drugih obnov ali investicijskih del ali pa se bo odločil oddati samostojno javno naročilo. Tega upravičenja mu ni mogoče odreči in mu ga tudi Državna revizijska komisija ne odreka. Naročniku tudi ni potrebno dokazovati smiselnosti oziroma smotrnosti in učinkovitosti svoje odločitve, da lahko cilj, ki ga zasleduje z izvedbo javnega naročila, ne glede na predhodna ravnanja doseže na drug način, tako da konkreten predmet vključi v izvedbo drugih del in obnovo oziroma rekonstrukcijo cest izvaja čimbolj celostno. Zato je nepomembno vprašanje na kakšen način je naročnik v preteklem večletnem obdobju izvajal zamenjavo dotrajanih varovalnih ograj. Iz tega razloga Državna revizijska komisija tudi ni izvedla ustne obravnave, kot je zahteval vlagatelj (naročnik pa tej zahtevi nasprotoval), in predlaganih dokazov z vpogledom v izpostavljene številne postopke oddaje javnega naročila, ki jih je v obdobju vse od leta 2008 dalje že izvedel naročnik, zaslišanjem direktorja vlagatelja in z imenovanjem izvedenca cestne (gradbene) stroke, saj pretekli način ravnanja naročnika v relaciji do suverene odločitve naročnika glede bodočih ravnanj ni relevanten za presojo razlogov, ki so predmet presoje v konkretnem primeru.

Vendar pa ni mogoče prezreti, da vlagatelj navaja konkretne argumente, ki naj bi izkazovali, da so razlogi za zavrnitev vseh ponudb, na katere se sklicuje naročnik, glede na njegovo lastno ravnanje v istem časovnem obdobju zgolj navidezni in zaradi katerih se je pri vlagatelju upravičeno vzbudil dvom v enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov, oziroma vtis o tem, da je naročnik sprejel izpodbijani odločitvi zgolj navidezno oziroma iz razloga, da bi na ta način obšel vlagatelja, katerega ponudba je edina dopustna.

Kot navaja vlagatelj, je bilo dne 10. 5. 2021, torej dan pred sprejemom sklepa št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021, na katerega se sklicuje naročnik v obrazložitvi izpodbijanih odločitev, na portalu javnih naročil pod št. objave JN002954/2021-B01 objavljeno Obvestilo o naročilu (EU 2 – SL) konkretnega naročnika za »izdelavo PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa na AC A1 0055 in 0655 Unec - Postojna, A1 0056 in 0656 Postojna - Razdrto ter 0153 priključka Postojna« (naročilo je bilo po odločitvi naročnika z dne 15. 7. 2021 oddano). Vpogled v priloženo projektno nalogo za predmetno naročilo izkazuje, kar zatrjuje tudi vlagatelj, da so v okvir rekonstrukcije vozišča zajete betonske varovalne ograje, jeklene varnostne ograje, komunalni vodi, prometna signalizacija in razsvetljava, medtem ko varovalne ograje dejansko niso zajete v okvir del, ki so predmet izpostavljenega javnega naročila. Upoštevaje navedeno se ob dejstvu, da je v konkretnem primeru predmet naročila zamenjava varovalne ograje med drugim tudi ravno na odseku 0655 Postojna – Unec, ki je predmet rekonstrukcije v primerljivo izpostavljenem javnem naročilu, izkaže, da naročnikova ravnanja le dan pred sprejemom sklepa, torej v istem časovnem obdobju, ki sovpada s sklepom št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021, na katerega se sklicuje naročnik v obrazložitvi izpodbijanih odločitev, ne podpirajo razlogov za zavrnitev vseh ponudb v obravnavanem primeru.

Smiselno enako se izkaže tudi ob vpogledu v dokumentacijo javnega naročila, ki je bila na portalu javnih naročil objavljena dne 29. 4. 2021 pod oznako JN002706/2021-B01, in ki jo izpostavlja vlagatelj, predmet katere je »zamenjava kažipotne signalizacije na priključkih hitre ceste H5 in H6«. Kot izhaja iz objav na portalu javnih naročil, je naročnik dne 27. 5. 2021, torej na dan sprejema izpodbijanih odločitev, sicer v popravku objavil spremembo razpisne dokumentacije, ki pa kljub splošnemu sklepu uprave naročnika, ki se, kot zatrjuje v odločitvi o zahtevku za revizijo, nanaša na vse bodoče gradnje ali zamenjave prometne opreme, temu sklepu očitno ne sledi in zamenjavo kažipotne signalizacije na priključkih hitre ceste še nadalje izvaja kot samostojno javno naročilo.

Ob upoštevanju takega dejanskega stanja tako ni mogoče prezreti dejstev, ki kažejo na to, da navedbe naročnika v obrazložitvi izpodbijanih odločitev očitno res nimajo stvarne podlage. Čeprav naročnik, kot že pojasnjeno, ni dolžan izbrati najugodnejšega ponudnika (tudi iz razlogov na njegovi strani), se je vlagatelju ob navedenem upravičeno vzbudil dvom v enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov oziroma vtis, da naročnik (kot je navedel) »favorizira določenega ponudnika, kateremu javno naročilo ni moglo biti več oddano«.

Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbam vlagatelja v zahtevku za revizijo, da bi se odločitev naročnika o tem, kako bo v bodoče izvajal obnove in rekonstrukcije avtocest in hitrih cest ter vgradnjo oziroma zamenjavo prometne opreme, morala odražati v vseh odprtih postopkih javnega naročanja, saj naročnik v obrazložitvi izpodbijanih odločitev jasno navaja, da naj bi se takšna strategija izvajala v »največji meri«. Iz tega razloga Državna revizijska komisija tudi ni izvedla predlaganih dokazov v zvezi z učinki sklepa uprave naročnika št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021 na še odprte postopke javnega naročanja, sicer pa so dokazni predlogi vlagatelja, podani v vlogi z dne 8. 7. 2021 z zaslišanjem Damijana Jaklina, Janeza Kušnika in Ulricha Zorna tudi prepozni.

Dvom v dejanski obstoj razlogov, na katere se sklicuje naročnik, in s tem v naročnikovo enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov, je v konkretnem primeru upravičeno še toliko večji, saj so navedbe vlagatelja, s katerimi odpira vprašanje ali je razlog, na katerega se sklicuje naročnik, resničen ali ne, dovolj konkretizirane, da bi jim naročnik tudi lahko konkretizirano ugovarjal, pa vendar naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo s svojimi navedbami ne preseže ravni pavšalnega zatrjevanja.

Naročnik v obrazložitvi navedene odločitve (stran 5) zatrjuje, da je sklep uprave naročnika št. 40/3/2021 z dne 11. 5. 2021, splošne narave, ki se ne nanaša le na predmetno javno naročilo, pač pa se splošno nanaša na vse bodoče gradnje ali zamenjave prometne opreme (torej očitno ne le v največji meri), da predstavlja napoved bodočih naročnikovih obnovitvenih in investicijskih del izključno naročnikove poslovne odločitve, da je prepričljivo navedel razloge in jih konkretiziral, saj so posledica predhodno sprejetega naročnikovega sklepa, ki se na splošno nanaša na vse bodoče gradnje ali zamenjave prometne opreme, da je ocenil, da lahko cilj, ki ga zasleduje, doseže tudi na drug način, konkretno tako, da ga vključi v izvedbo drugih del, kar predstavlja zanj bolj smotrno in ekonomsko bolj upravičeno rešitev, da ima sicer sklenjeno pogodbo za dobavo aluminijastih in jeklenih pocinkanih varovalnih ograj, in da je njegova suverena odločitev kako bo vgrajeval prometno opremo, medtem ko se do očitkov, ki se nanašajo na njegova lastna ravnanja, niti v časovnem obdobju, ki sovpada s sprejemom izpodbijanih odločitev, z ničemer ni vsebinsko opredelil, pač pa zgolj pavšalno ugovarja, da »javna naročila, na katera se sklicuje vlagatelj v svojem zahtevku, za odločitev niso relevantna in ne morejo v ničemer pojasniti domnevnega nezakonitega naročnikovega ravnanja pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb«, ne poda pa nobenih konkretnih argumentov, s katerimi bi prerekal navedbe vlagatelja glede njegovih lastnih ravnanj, ki so v nasprotju z njegovo odločitvijo glede bodočih obnovitvenih in investicijskih del ali zamenjave prometne opreme.

Ker naročnik ni konkretizirano prerekal nobenega relevantnega dejstva, ki ga je v zahtevku za revizijo izpostavil vlagatelj, in se le pavšalno sklicuje na svojo diskrecijo, razloga o zavrnitvi vseh ponudb, kot je naveden v izpodbijanih odločitvah, ni mogoče preizkusiti, zato ni mogoče zaključiti, da sta odločitvi naročnika o zavrnitvi vseh ponudb sprejeti skladno s petim odstavkom 90. člena ZJN-3 in skladno s temeljnimi načeli, zlasti načelom transparentnosti iz 6. člena ZJN-3, s katerim se zagotavlja preglednost oddaje javnih naročil. Posledično je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 313/2021-SNR/273-19-I z dne 28. 5. 2021, ter odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb za sklop 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 313/2021-SNR/273-19-II z dne 28. 5. 2021.

Ker so zgoraj navedeni razlogi narekovali ugoditev zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ni obravnavala ostalih navedb vlagatelja in posledično z njimi povezanih dokazov ni izvajala.

Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Če se bo naročnik (ponovno) odločil, da vse prejete ponudbe zavrne, mora razloge za zavrnitev vseh ponudb v obrazložitvi svoje odločitve ustrezno utemeljiti, izpolniti pa mora tudi ostale zahteve iz petega odstavka 90. člena in drugih določb ZJN-3.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj je stroške priglasil v zahtevku za revizijo, v vlogi z dne 22. 6. 2021, s katero se je opredelil do navedb naročnika, in v vlogi z dne 8. 7. 2021, s katero se je opredelil do prej navedenega sklepa uprave naročnika, s katerim je vlagatelja seznanila Državna revizijska komisija.

Vlagatelj je z revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik, skladno z določili tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, dolžan povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija je uvodoma ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo. V obravnavanem primeru se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o zavrnitvi vseh ponudb za sklop 1 in za sklop 2, zato znaša taksa za predrevizijski in revizijski postopek upoštevaje drugi odstavek 71. člena ZJPVPJN 1.000 eurov, ne glede na to, da je naročnik sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ločeno za posamezen sklop. V konkretnem primeru je vlagatelj, ki z zahtevkom za revizijo izpodbija obe odločitvi naročnika, plačal takso skupaj v višini 2.000,00 EUR, in sicer po 1.000,00 EUR za posamezen sklop (kar izhaja iz dveh potrdil o plačilu z dne 7. 6. 2021). Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek vlagatelja v delu, ki predstavlja razliko do priglašenih stroškov za vplačano takso, zavrnila kot nepotreben, saj je bil vlagatelj upoštevaje drugi odstavek 71. člena ZPVPJN za predmetni zahtevek za revizijo dolžan vplačati takso v višini 1.000,00 EUR in ne 2.000,00 EUR, kot je dejansko plačal. Preveč vplačane takse pa ni dolžan vrniti naročnik na podlagi prve povedi iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN (naročnik je dolžan povrniti le potrebne stroške, tj. dolžno vplačano takso in ne dejansko vplačane takse), pač pa je v zvezi s preplačano takso treba upoštevati drugo alinejo četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN, na podlagi katere bo Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v višini 1.000 eurov.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem., v nadaljevanju: OT) in ob upoštevanju Sklepa o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), po katerem vrednost točke po Odvetniški tarifi znaša 0,60 EUR, priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek dolžno vplačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.000,00 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 2.196,00 EUR, in
- materialne stroške v višini 40 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroška za odvetniške storitve za pripravo vloge z dne 22. 6. 2021, s katero se je opredelil do navedb naročnika, priglašenega v višini 1.500 točk, in stroška za odvetniške storitve za pripravo vloge z dne 8. 7. 2021, s katero se je opredelil do sklepa uprave, priglašenega v višini 3.000 točk in s slednjo povezane izdatke, priglašene v višini 40 točk, saj ti v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 22. 6. 2021 in v vlogi z dne 8. 7. 2021 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 3.225,28 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.



Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 28. 7. 2021



Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije







Vročiti (e-Revizija):
- naročniku,
- vlagatelju po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran