018-093/2021 Občina Tržič

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Marka Medveda in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba GOI del za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Zgornje Save - Občina Tržič«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 7. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 2. 2. 2021, pod št. objave JN000550/2021-B01 in dne 3. 2. 2021 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2020/S 023-054360.

Naročnik je z dokumentom Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-29/2020-34 z dne 4. 5. 2021 vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Riko, industrijski, gradbeni inženiring in leasing d.o.o., Bizjanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je izbrana ponudba (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša in dopustna, zato naročnik preostalih dveh prejetih ponudb ni pregledoval.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 14. 5. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva ter predlaga, da se mu omogoči vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter v dokumentacijo, ki jo vodi naročnik oziroma podredno, da se mu omogoči vpogled v popolnoma razkrit dopis izbranega ponudnika št. R12-057/2021-NV z dne 23. 4. 2021 in v vse njegove priloge ter se mu dovoli, da zahtevek za revizijo v petih delovnih dneh od opravljenega vpogleda dopolni ali spremeni. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Navaja, da je naročnik zahteval, da mora ponudnik oziroma v primeru skupne ponudbe tako vodilni partner, kakor tudi vsi ostali partnerji v skupni ponudbi zagotoviti najmanj 13 delavcev s področja stroke, ki ustreza razpisani vsebini del, vključno z nominiranimi vodji del, pri čemer bodo morali imeti gospodarski subjekti nominirani kader dejansko na razpolago ves čas izvajanja razpisanih del, saj mora biti kader zaposlen pri gospodarskem subjektu. Zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja za sodelovanje iz točke 10, saj ni zagotovil najmanj 13 delavcev s področja stroke, ki ustreza razpisani vsebini del, temveč zgolj maksimalno 10 delavcev, pri čemer naročnikovi zahtevi ne ustrezata niti delavca za področje administracije. Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom št. 430-0029/2020-19-31(402) z dne 7. 4. 2021 pozval k posredovanju pogodb o zaposlitvi za zagotovljene delavce ter ga hkrati opozoril, da bo njegova ponudba izločena, če ponudbe ne bo pravočasno in ustrezno dopolnil. Vlagatelj citira dopis izbranega ponudnika, s katerim je odgovoril na naročnikov poziv in navaja, da izbrani ponudnik ni ravnal skladno s pozivom, saj naročniku ni posredoval popolnih oziroma celotnih pogodb o zaposlitvi, na katerih bi lahko prikril osebne podatke in poslovne skrivnosti, pač pa je načrtno posredoval zgolj določen del pogodb. Naročniku tako ni omogočil, da bi iz posredovanih pogodb o zaposlitvi lahko preveril izpolnjevanje postavljenih zahtev, saj naj bi iz njih izhajali zgolj podatki o pogodbenih strankah, vrsti delovnega razmerja ter datumu sklenitve in nastopa delovnega razmerja, ne pa tudi podatki o opisu delovnega mesta in delovnih nalog, obdobju zaposlitve, konkurenčni klavzuli in konkurenčni prepovedi, kar je ključno za presojo tehnične in strokovne sposobnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Ker izbrani ponudnik ni posredoval ustrezne dokumentacije, naročnik objektivno ni mogel preveriti nobenega izmed priglašenih delavcev. Naročnik je zato ravnal v nasprotju z načeli transparentnosti, enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence, kršil pa je tudi lastno razpisno dokumentacijo, saj ponudbe izbranega ponudnika ni ustrezno pregledal. Vlagatelj še navaja, da je naročnik kršil tudi njegovo pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, saj je nezakonito zakril dokumentacijo, ki se nanaša na pogodbe o zaposlitvi, s čimer mu je onemogočil učinkovito pravno varstvo. Poleg tega izbrani ponudnik posredovanih pogodb o zaposlitvi ni označil kot poslovnih skrivnosti, zato bi mu moral naročnik razkriti celotno s strani izbranega ponudnika naknadno posredovano dokumentacijo (»dokumenti za dopolnitev _23-4-21«). Vlagatelj še navaja, da iz previdnosti in podredno zahteva, da Državna revizijska komisija sama vpogleda v dokumentacijo z oznako »dokumenti za dopolnitev _23-4-21«, torej v celoten dopis izbranega ponudnika št. R12-057/2021-NV z dne 23. 4. 2021 ter v vse priloge in presodi izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik priglasil naslednji kader: 1. K.L, 2. G.K, 3. M.C., 4. P.G., 5. K.G., 6. G.V., 7. K.G.Š., 8. V.R.P., 9. M.R., 10. K.B., 11. S.A.D, 12. A.B. in 13. N.V., pri čemer (trije izmed njih) M.C., P.G. in N.V. niso zaposleni pri izbranem ponudniku, temveč v podjetju Alpeng d.o.o., Ljubljana. Pravni subjekt Alpeng d.o.o. dejansko in pravno (niti kot partner niti kot podizvajalec) ne sodeluje pri predmetnem javnem naročilu oziroma zanj ni bila posredovana ustrezna dokumentacija. Vlagatelj predlaga zaslišanje vseh treh spornih kadrov, ki naj bi pojasnili okoliščine, ki se nanašajo na njihovo zaposlitev in njihovo sodelovanje z izbranim ponudnikom. Vlagatelj nadalje navaja, da priglašen kader A.S. pri referenčnem projektu »Ureditev industrijske cone Trebnje« ni opravljal funkcije odgovornega vodje del, saj iz Gradbene pogodbe za izvedbo operacije »Ureditev industrijske cone Trebnje« (opr. št. 411-3/2016-63 z dne 24. 6. 2017) izhaja, da je funkcijo odgovornega vodje del opravljal M.K., kar pomeni, da referenčno potrdilo za A.S. ni ustrezno. Vlagatelj še zatrjuje, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ceno, tako nizke cene pa ni možno ustrezno pojasniti. Navaja, da je ponudbena cena izbranega ponudnika za več kot 20 % nižja od njegove, pri čemer opozarja zlasti na naslednje nizke postavke: Izdelava elaboratov cestne zapore občinskih cest, Pridobitev dovoljenj za cestne zapore ter postavitev in vzdrževanje cestnih zapor ter Ureditev gradbišča za čas gradnje, skladno z veljavnimi predpisi. Poleg tega je izbrani ponudnik vse zneske zaokrožil na vrednosti 50 in 100 EUR. Vlagatelj predlaga imenovanje izvedenca ustrezne stroke, ki naj pojasni, ali je za ponujeno ceno objektivno sploh mogoče izvesti ponujena dela. Na koncu še ugotavlja, da je izbrani ponudnik nedovoljeno posegel v naročnikove formule v dokumentu Rekapitulacija (popis del) tako, da je izbrisal prednastavljeno formulo v okencu 51 (popust).

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 20. 5. 2021, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da je v okviru pogoja št. 10 zagotovil 13 delavcev, za katere je v zahtevani dopolnitvi pravočasno predložil tudi pogodbe o zaposlitvi. Navaja, da vlagatelj neutemeljeno zatrjuje, da izobrazba dveh kadrov ne ustreza naročnikovim zahtevam. Zatrjuje, da naročnik ni navedel, kakšno izobrazbo mora imeti nominiran kader, prav tako ni navedel, katera področja dela bo upošteval kot ustrezna, poleg tega je tudi za kader, ki bo pri predmetnem javnem naročilu sodeloval pri administrativnih delih, dokazal, da je zaposlen pri njem, torej v podjetju, ki opravlja dejavnost s področja gradnje, ki je tudi predmet naročila. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na dopolnitev ponudbe. Zatrjuje, da je v dopolnitvi predložil pogodbe o zaposlitvi za priglašen kader, iz katerih so razvidni podatki o pogodbenih strankah, vrsti delovnega razmerja in datumu sklenitve ter nastopa delovnega razmerja. Ne glede na dejstvo, da je v pogodbah zakril podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, so iz njih razvidni vsi relevantni podatki, na podlagi katerih je naročnik lahko preveril, da je nominirani kader zaposlen pri izbranem ponudniku, kar je nenazadnje tudi edini relevanten podatek glede na določbe razpisne dokumentacije. Naročnik je na podlagi predloženih pogodb lahko ugotovil, da je priglašeni kader dejansko zaposlen pri izbranem ponudniku in da opravlja delo na tistem delovnem mestu, za katerega je bil priglašen v Obrazcu 5. Poleg tega naročnik ni zahteval, da morajo ponudniki za nominiran kader izkazati določeno vrsto zaposlitve. Navaja še, da dejstvo, da je predložil pogodbe o zaposlitvi, katerih vsebina je deloma prikrita, ni v nasprotju z določili razpisne dokumentacije glede določitve poslovne skrivnosti, niti ni bila s tem povzročena kršitev vlagateljeve pravice do vpogleda. Vlagatelj zmotno navaja, da so vsi zakriti podatki javni, saj 35. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) določa, kateri podatki so javni in katerih podatkov naročnik ne sme razkriti niti na vpogledu. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je izkazal, da so tudi vsi trije sporni kadri zaposleni pri njemu, zato je izpolnil vse zahteve naročnika oziroma v dopolnitvi ne manjkajo soglasja družbe Alpeng d.o.o., saj navedena družba ni zagotovila kadra ne karkoli drugega, zato so vlagateljeve navedbe, da bi morala sodelovati kot partner ali podizvajalec, neutemeljene. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na referenco in referenčno potrdilo za kader A.S. Kot navaja, se navedena referenca ne nanaša na pogoje št. 6, 7 in 8, pač pa na pogoj št. 9, kjer je bilo zahtevano, da mora ponudnik v primeru, če odda ponudbo s partnerji ali podizvajalci, vsak izmed njih razpolagati z vodjo del, ki izpolnjuje pogoje v skladu z Gradbenim zakonom (Uradni list RS, št. 61/17 spremembami; v nadaljevanju: GZ) in je zaposlen pri ponudniku/podizvajalcu za polni delovni čas ali za krajši delovni čas. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je v okviru pogoja št. 9 za v ponudbi nominiranega podizvajalca (Pirc Gradnje d.o.o., Ljubljana) izkazal, da slednji razpolaga z vodjo del A.S., ki je zaposlen pri navedenem podjetju in izpolnjuje pogoje v skladu z GZ. Navedeno izhaja tudi iz Obrazca št. 5, za nominiranega vodjo del A.S. pa je predloženo tudi referenčno potrdilo, iz katerega je razvidno da je izvedel projekt »Ureditev industrijske cone Trebnje«, kar je potrdila tudi Občina Trebnje. Izbrani ponudnik se tudi ne strinja z očitki, ki se nanašajo na neobičajno nizko ceno. Navaja, da naročnik ni podvomil v njegovo ceno, s čimer ni kršil ZJN-3, saj mora neobičajno nizko ceno obvezno preveriti le v primeru, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe. Izbrani ponudnik še navaja, da je imel vsak ponudnik možnost vnesti popust v celico EGH51, pri čemer je sam ponudil popust v višini 8 %, s čimer ni posegel v naročnikov predračun. V navedeno celico je res vnesena formula, vendar je iz nje razvidno, da gre bodisi za nesmiselno formulo bodisi za nerelevantno formulo, saj se nanaša na prazne celice ali na celice, ki vsebujejo podatke o zneskih »Skupaj brez DDV«.

Naročnik je s sklepom št. 430-29/2020-48 z dne 31. 5. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik v delu, ki se nanaša na neizpolnjevanje pogoja št. 10, povzema navedbe izbranega ponudnika, zato jih Državna revizijska komisija v izogib ponavljanju ponovno ne navaja. Navaja tudi, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti, kjer je med drugim navedeno, da je potrebno na vpogledu podatke in listine, ki so označeni kot poslovna skrivnost, prikriti na način, da je popolnoma onemogočen vpogled vanje ter vsebina neprepoznavna ali nevidna. Naročnik citira določilo XX. točke razpisne dokumentacije, ki se nanaša na varstvo podatkov. Navaja, da je izbrani ponudnik celotno ponudbo označil kot zaupno, zato vlagatelju ni dovolil vpogleda v to dokumentacijo. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na tri sporne kadre (M.C., P.G in N.V.). Poudarja, da iz spletne strani podjetja Alpeng d.o.o. ne izhaja, da so navedeni kadri zaposleni v tem podjetju, temveč le, da so del ekipe. Navedba spletne strani je torej irelevantna ob dejstvu, da je izbrani ponudnik predložil ustrezne pogodbe o zaposlitvi, iz katerih je razvidno, da so sporne osebe zaposlene pri njem. Iz vpogleda v redni izpisek iz sodnega registra je sicer razvidno, da sta M.C. in R.V. družbenika in zastopnika podjetja Alpeng d.o.o., Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 s spremembami) pa ne določa, da morajo biti zakoniti zastopniki v gospodarski družbi, ki jo zastopajo, tudi zaposleni. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na kader A.S., pri čemer navaja, da se pogoja iz točk 6 in 7 ne nanašata na izkazovanje kadrovske sposobnosti, pač pa na izkazovanje tehnične sposobnosti. Izbrani ponudnik je izpolnjevanje obeh pogojev izkazal tako z ESPD obrazcem, kot tudi z Obrazcem 5 in ustreznim referenčnim potrdilom tako za izbranega ponudnika, kakor tudi za podizvajalca Pirc gradnje d.o.o., Ljubljana. Izbrani ponudnik je za vodjo gradnje imenoval osebo K.L. in zanjo predložil ustrezna dokazila, iz katerih izhaja, da izpolnjuje tudi pogoj št. 8. Izbrani ponudnik je pogoj št. 9 izkazal z vodjo del A.S., za katerega je iz imenika IZS razvidno, da je vanj vpisan pod identifikacijsko št. G-4237 (kot nadzorni inženir) in da opravlja poklicne naloge pri gospodarskem subjektu Pirc gradnje d.o.o., Ljubljana. Glede očitkov, ki se nanašajo na neobičajno nizko ceno, naročnik navaja, da pogoji za obligatorno preverjanje nizke ponudbe v konkretnem primeru niso bili podani, ponudbe izbranega ponudnika pa tudi sicer ni ocenil kot neobičajno nizke. Naročnik še navaja, da je napačno prednastavljeno formulo v celici EGH51 ponudbenega predračuna ugotovil šele v fazi ocenjevanja ponudb, pri čemer je ugotovil, da je vlagatelj v ponudbi oddal datoteko z vrednostjo 0,00 EUR, drugi neizbrani ponudnik pa je v celico »vrednost popusta v %« vnesel 0, s čimer sta oba ponudnika odpravila očitno napako. Iz navedenega pa je razvidno, da so trije ponudniki na različne načine v aplikaciji eJN objavili dokument, iz katerih jasno izhaja njihova končna ponudbena vrednost. Izbrani ponudnik tako ni spreminjal ponudbenega predračuna, saj je z vnosom odstotka popusta odpravil očitno napako in tako omogočil pravilni izračun ponudbene vrednosti brez DDV s popustom, pri tem pa ni spremenil niti vsebine postavk niti količin.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 2. 6. 2021 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da bi izbrani ponudnik lahko priglasil več kot 13 kadrov, vendar pa bi moral nominirati najmanj 13 delavcev s področja stroke, med katere pa zagotovo ne spada področje administracije. Administracija lahko predstavlja le podporno funkcijo, kar pa je izven okvira zahtevanih trinajstih delavcev s področja stroke. Naročnikove zahteve se nanašajo na zagotovitev trinajstih delavcev s področja stroke in ne iz kateregakoli področja ali s katerokoli izobrazbo (izobrazba dipl. graf. in med. teh. ter dipl. ekon. ne ustrezajo razpisani vsebini del). Poleg tega osebe M.C., P.G. in N.V. niso zaposlene pri izbranem ponudniku (niti za skrajšani delovni čas) oziroma navedene osebe ne delujejo v svojstvu izbranega ponudnika. Opozarja še, da v kolikor bi bila situacija transparentna, izbrani ponudnik oziroma podjetje Alpeng d.o.o. ne bi izbrisala izpostavljene spletne strani. Vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija opravi poizvedbe glede spornih treh kadrov in izvede ustno obravnavo z namenom njihovega zaslišanja. Vlagatelj še navaja, da je naročnik spregledal, da je izbrani ponudnik z dopisom št. R12-057/2021-NV z dne 23. 4. 2021 utesnil svoj sklep o poslovni skrivnosti, saj v posredovani dokumentaciji ni uveljavljal poslovne tajnosti oziroma je poslovno skrivnost uveljavljal le delno. Vlagatelj še navaja, da je sporno referenčno potrdilo relevantno in nujno najmanj za presojo izpolnjevanja strokovne sposobnosti pod št. 8 in 9, pri čemer pa zadevno potrdilo ne odraža dejanskega stanja in torej ne potrjuje izpolnjevanja navedenih pogojev. Ob dejstvu, da se naročnik in izbrani ponudnik do okoliščin verodostojnosti potrdila nista opredelila, pa se te trditve štejejo kot izkazane.

Vlagatelj je dne 22. 6. 2021 na sedežu Državne revizijske komisije opravil vpogled v spis. Dne 24. 6. 2021 je na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri zatrjuje, da mu Državna revizijska komisija ni omogočila vpogleda v celoten spis oziroma v vso dokumentacijo predmetne zadeve, pri čemer navaja, da spis predstavlja sklop dokumentov, ki so bili v kateremkoli trenutku pri naslovnem subjektu oziroma dokumentov, ki zaradi svoje narave predstavljajo ali bi utegnili predstavljati podlago za odločitev v predmetni zadevi. Nasprotuje tudi pozivu, s katerim je Državna revizijska komisija izbranega ponudnika pozvala k predložitvi dodatne dokumentacije (REK-1 obrazcev). Vlagatelj se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-183/2020-31 ter 018-182/2020-30, pri čemer navaja, da je iz njiju razvidno, da Državna revizijska komisija sama ne pridobiva dokumentacije ter da je za ugoditev zahtevku za revizijo dovolj, da vlagatelj izkaže dvom in preuranjenost priznanja sposobnosti izbranemu kandidatu. Zatrjuje, da Državna revizijska komisija ne more sama nadomeščati predrevizijskega postopka in opravljati dela naročnika ter da je Državna revizijska komisija v nasprotju z načeli javnega naročanja vstopila v vlogo naročnika, poleg tega pridobljena dokumentacija, ki mu je bila predočena na vpogledu, v času, ko je izbrani ponudnik oddal ponudbo, še ni obstajala. Navaja tudi, da je Državna revizijska komisija na ta način favorizirala izbranega ponudnika ter da bi morala dokumentacijo pridobiti od neodvisnih državnih organov. Iz navedenih razlogov vlagatelj predlaga izločitev predsednice senata in zahteva dokumentacijo v zvezi z razvrstitvijo in pripadom zadev (oziroma podredno vpogled v vpisnik Državne revizijske komisije). Ponovno opozarja, da sporni kader ni zaposlen pri izbranem ponudniku, saj je zaposlen oziroma deluje pri družbi Alpeng d.o.o., Ljubljana. Poleg tega sporni kader pri izbranem ponudniku ni zaposlen za nedoločen čas oziroma je pri izbranem ponudniku zaposlen za krajši delovni čas ter je napoten na delo v tujino, v posledici česar izbrani ponudnik ne bo imel zagotovljenega nominiranega kadra. Zatrjuje še, da iz pogodb o zaposlitvi izhaja več informacij kot iz REK obrazcev, saj na podlagi slednjih ni mogoče preveriti izpolnjevanja naročnikovih zahtev.

Državna revizijska komisija je dne 30. 6. 2021 sprejela sklep št. 018-093/2021-12, s katerim je zahtevo vlagatelja za izločitev predsednice senata zavrnila. Istega dne je vlagatelja seznanila s postopkom dodeljevanja posameznih zahtev ter mu vročila tudi izjasnitveno vlogo izbranega ponudnika (dopis št. 018-093/2021-13).

Vlagatelj je dne 6. 7. 2021 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri oporeka sklepu o zavrnitvi izločitve predsednice senata. Vztraja pri vseh podanih dokaznih predlogih, pri čemer vztraja zlasti pri izvedbi ustne obravnave ter opozarja, da mu ni bila posredovana dokumentacija, ki se nanaša na dodeljevanje zadev posameznim članom senata. Ponovno navaja, da je izbrani ponudnik zakril podatke v pogodbah o zaposlitvah (vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na sklep Državne revizijske komisije št. 018-081/2021) in navaja, da je Državna revizijska komisija od izbranega ponudnika zahtevala drugačno dokumentacijo, ki nima podlage v razpisni dokumentaciji. Navaja tudi, da se niti naročnik niti izbrani ponudnik nista opredelila do spornih treh kadrov, zato meni, da bi morala Državna revizijska komisija te okoliščine šteti kot dokazane. Vztraja tudi pri očitkih, ki se nanašajo na vodjo del (A.S.) oziroma na referenco »Ureditev industrijske cone Trebnje«.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika (iz več razlogov) nedopustna in bi morala biti izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Revizijske navedbe, ki se nanašajo na nedopustnost ponudb, je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, če jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Prvi vlagateljev očitek se nanaša na s strani izbranega ponudnika ponujene kadre. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu nedopustna iz dveh razlogov - ker naročnikovi zahtevi ne ustrezata dva delavca s področja administracije (vlagatelj sicer ni navedel, katera dva delavca nimata ustrezne izobrazbe, a očitno gre za osebi A.B. in N.V.) in iz razloga, ker trije nominirani delavci (M.C., P.G. in N.V.) niso zaposleni pri izbranem ponudniku, pač pa pri podjetju Alpeng d.o.o., navedeno podjetje pa ni nominirano niti kot partner niti kot podizvajalec.

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na kader, navedel v točki 10 točke XXI Navodil in pogojev (Pravice naročnika), in sicer:

»Naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da bodo ves čas izvajanja del predmeta javnega naročila dejansko imeli na voljo nominirani kader na razpolago, kar pomeni, da je nominiran kader zaposlen pri gospodarskem subjektu (ponudnik, partner), ki nastopa v ponudbi. V primeru, da navedeni kader ni zaposlen pri ponudniku in to dovoljuje veljavna zakonodaja, je delodajalec tega kadra v takšnem primeru subjekt, na čigar zmogljivosti se sklicuje ponudnik in je obvezno soglasje oz. izjava delodajalca strokovnega kadra, da dovoljuje, da strokovni kader prevzame dela, za katera je nominiran. V primeru, da je navedeni strokovni kader samozaposlen, je strokovni kader v takem primeru subjekt, na čigar zmogljivosti se sklicuje ponudnik. Naročnik si pridržuje pravico zahtevati dodatna dokazila o zagotovitvi nominiranega strokovnega kadra (dokazilo o zaposlitvi, pogodbo, soglasje oz. izjava delodajalca, podjemna pogodba oz. druga enakovredna podlaga za sodelovanje).«

Nadaljnje zahteve v zvezi s kadri je naročnik postavil tudi v 10. točki (Pogoji za sodelovanje - tehnična in strokovna sposobnost) točke XXIII Navodil in pogojev:

»Ponudnik oziroma v primeru skupne ponudbe vodilni ponudnik in vsak ponudnik v skupni ponudbi mora za ves čas izvajanja predmeta naročila zagotoviti najmanj 13 delavcev s področja stroke, ki ustreza razpisani vsebini del, vključno z nominiranimi vodji del.

Naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da bodo dejansko imeli na voljo nominirani kader na razpolago, kar pomeni, da je nominirani kader zaposlen pri gospodarskem subjektu (ponudnik, partner), ki nastopa v ponudbi, ves čas izvajanja del predmeta javnega naročila.«

Naročnik je zahteval od ponudnikov, da v ta namen izpolnijo ESPD obrazec - Del IV: Pogoji za sodelovanje; C: Tehnična in strokovna sposobnost; Povprečno letno število zaposlenih, predložijo Obrazec 5 (Reference in kader) ter še zapisal, da bo kot dokazilo upošteval pogodbe o zaposlitvi.

Iz zgoraj citiranih zahtev je razvidno, da so morali ponudniki (in vsi partnerji v okviru skupne ponudbe) nominirati vsaj (po) 13 kadrov (»s področja stroke, ki ustreza razpisani vsebini del«), ki so morali biti zaposleni pri ponudnikih (oziroma pri partnerjih ponudnikov), v primeru, da so nominirali druge kadre, pa so morali ponudniki (v primeru, če to za posamezen kader dopušča veljavna zakonodaja) predložiti tudi soglasja njihovih delodajalcev o tem, da lahko prevzamejo dela, za katera so nominirani (kot je navedel naročnik, je v tem primeru delodajalec tega kadra subjekt, na katerega zmogljivosti se sklicuje ponudnik). Podobno situacijo je naročnik predvidel tudi v primeru nominacije samozaposlenega kadra (tudi v tem primeru je nominirani kader subjekt, na čigar zmogljivosti se sklicuje ponudnik). Naročnik je v obravnavanem primeru tudi zahteval, da mora biti nominirani kader zaposlen pri ponudniku (in partnerju) in da mora biti zaposlen tudi ves čas izvajanja del razpisanega javnega naročila. Naročnik si je pridržal pravico, da lahko tekom pregleda in ocenjevanja ponudb za nominiran kader zahteva dokazilo o zaposlitvi, pogodbo, soglasje oziroma izjavo delodajalca, podjemno pogodbo oziroma druga enakovredna dokazila, zapisal pa je tudi, da bo kot dokazilo upošteval pogodbe o zaposlitvi.

Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je naročnik oddal samostojno ponudbo z enim podizvajalcem. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da se v njej, kar med strankama v tem postopku prav tako ni sporno, nahaja (v celoti) izpolnjen ESPD obrazec, med drugim je izbrani ponudnik v obrazec (Del IV: Pogoji za sodelovanje; C: Tehnična in strokovna sposobnost) vpisal tudi povprečno letno število zaposlenih. Prav tako je izbrani ponudnik predložil tudi izpolnjen Obrazec 5 (Reference in kader), v katerega je (kar med strankama ravno tako ni sporno) vpisal tudi 13 kadrov (1. K.L, 2. G.K, 3. M.C., 4. P.G., 5. K.G., 6. G.V., 7. K.G.Š., 8. V.R.P., 9. M.R., 10. K.B, 11. S.A.D., 12. A.B. in 13. N.V.). Izbrani ponudnik je v obrazec vpisal zahtevane podatke - njihovo področje dela, izobrazbo, za šest nominiranih kadrov (izbrani ponudnik je nominiral enega vodjo gradnje/vodjo del in pet vodij del) pa tudi podatke o vpisu v IZS, za vseh 13 kadrov je tudi navedel, da so zaposleni pri njemu. Izbrani ponudnik je tekom presoje in ocenjevanja ponudb za vseh 13 nominiranih kadrov pravočasno predložil tudi pogodbe o zaposlitvi (prvo in zadnjo stran pogodb o zaposlitvi), iz katerih je razvidno, kdaj so posamezni delavci sklenili delovno razmerje z izbranim ponudnikom in da opravljajo dela na tistih delovnih mestih, za katera so nominirani v Obrazcu 5.

Vlagatelj je sicer zahteval vpogled v vseh trinajst pogodb o zaposlitvi, a ker je po drugi strani tudi (podredno) predlagal, naj vpogled v tem delu opravi Državna revizijska komisija, je Državna revizijska komisija sama vpogledala v dokumentacijo z oznako »dokumenti za dopolnitev _23-4-21«, torej v dopis izbranega ponudnika št. R12-057/2021-NV z dne 23. 4. 2021 in v vse predložene pogodbe o zaposlitvi. Vlagatelj pravilno navaja, da je izbrani ponudnik posredoval le določene dele pogodb o zaposlitvi, a iz poslanih delov pogodb o zaposlitvi za vseh 13 kadrov so razvidni vsi relevantni podatki - podatki o pogodbenih strankah, delovnem mestu ter datumu sklenitve in nastopa delovnega razmerja, to pa so (glede na zgoraj citirane zahteve iz razpisne dokumentacije) tudi edini merodajni podatki, na podlagi katerih je naročnik lahko preveril, kdaj je posamezen kader sklenil delovno razmerje in ali opravlja delo na tistem delovnem mestu, za katerega je bil nominiran v Obrazcu 5. Ker se naročnikove zahteve nanašajo zgolj na »zagotovitev najmanj 13 delavcev s področja stroke, ki ustreza razpisani vsebini del, vključno z nominiranimi vodji del«, vlagateljevi očitki, o tem, da bi morali iz pogodb o zaposlitvi razvidni tudi natančnejši podatki o opisih delovnih mest, obdobjih zaposlitev, konkurenčnih klavzulah in konkurenčni prepovedih, niso utemeljeni. Poleg tega naročnik tudi ni zahteval, da bi morali imeti nominirani kadri delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, da bi morali biti zaposleni za polni delovni čas ter da delovnih nalog ne bi smeli opravljati tudi v tujini. Nenazadnje pa je iz predloženih pogodb o zaposlitvi, ki se nanašajo na vse tri sporne kadre tudi sicer razvidno, da so osebe M.C., P.G. in N.V. delovna razmerja z izbranim ponudnikom sklenile za nedoločen čas.

Izbrani ponudnik je torej v obravnavanem primeru v zvezi s tem izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije, predložil pa je tudi relevantne dele pogodb o zaposlitvi za vse nominirane delavce. V ponudbi je predložil v celoti izpolnjen Obrazec št. 5, v katerega je vpisal 13 kadrov, ravnal pa je tudi v skladu z naročnikovim pozivom, saj je za vseh 13 delavcev predložil tudi tiste dele pogodb o zaposlitvi, iz katerih je mogoče preveriti imena in priimke ponujenih kadrov, njihova delovna mesta in podatke o tem, kdaj je bilo z njimi sklenjeno delovno razmerje. Ker pa predloženi deli pogodb o zaposlitvi ne izkazujejo, ali so delovna razmerja še vedno sklenjena (kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik od ponudnikov zahteval, da morajo ponudniki z nominiranim kadrom razpolagati ves čas izvajanja razpisanega predmeta), je Državna revizijska komisija od izbranega ponudnika zahtevala še zadnje tri REK-1 obrazce za vse tri sporne kadre. Ker torej sklenjene pogodbe o zaposlitvi ne dokazujejo, da so sporni trije kadri (še vedno) zaposleni pri izbranem ponudniku (vse tri pogodbe o zaposlitvi so bile sklenjene v letu 2019), je Državna revizijska komisija v dokaz, da so vsi trije sporni delavci zaposleni pri izbranem ponudniku (in da so bili pri izbranem ponudniku zaposleni tudi ob oddaji ponudbe), na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 32. člena ZPVPJN od izbranega ponudnika zahtevala še predložitev zadnjih treh REK-1 obrazcev za vse tri sporne kadre. Ker navedeni obrazci, kar med strankama v tem postopku niti ni sporno, izkazujejo obračun davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja in iz razloga, ker je izbrani ponudnik za vse tri kadre predložil zadnje tri REK-1 obrazce (za mesece marec, april in maj 2021), iz katerih je razvidno, da je davčnemu organu predložil obračun davčnih odtegljajev za vse tri sporne osebe, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku o tem, da osebe M.C., P.G. in N.V. niso zaposlene pri izbranem ponudniku, ni mogla slediti. Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da iz pogodb o zaposlitvi izhaja več podatkov kot iz REK-1 obrazcev in da na podlagi REK-1 obrazcev ni mogoče preveriti izpolnjevanja (vseh) naročnikovih zahtev. A ker je naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, ohlapne in nedorečene kadrovske zahteve (ki se nanašajo na zagotovitev »13 delavcev s področja stroke, ki ustreza razpisani vsebini del, vključno z nominiranimi vodji del«) preveril že tekom presoje in ocenjevanja ponudb, se je Državna revizijska komisija z zahtevano dokumentacijo le še prepričala, ali so delovna razmerja vseh treh spornih kadrov z izbranim ponudnikom še vedno sklenjena (in ali so bila sklenjena tudi ob oddaji ponudbe). Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru torej ni (kot navaja vlagatelj) »sama nadomeščala predrevizijskega postopka in opravljala dela naročnika« oziroma ni »vstopila v vlogo naročnika«, pač pa je za potrebe presoje vlagateljevih očitkov na podlagi pooblastila iz 32. člena ZPVPJN od izbranega ponudnika zahtevala dodatno dokumentacijo, s prejeto dokumentacijo pa se je na opravljenem vpogledu v dokumentacijo (dne 22. 6. 2021) v celoti seznanil tudi vlagatelj (vlagatelju so bile izročene kopije vseh prejetih REK-1 obrazcev in jim po vsebini niti ne oporeka).

Iz navedenega razloga je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljev predlog, naj izvede ustno obravnavo, na kateri naj zasliši vse tri sporne kadre. Poleg tega je v skladu s 35. členom ZPVPJN izvedba ustne obravnave obvezna le, kadar jo predlagata tako vlagatelj, kakor tudi naročnik, naročnik pa izvedbe ustne obravnave v obravnavanem primeru ni predlagal.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je bilo dejansko stanje v obeh odločitvah Državne revizijske komisije, na kateri se sklicuje vlagatelj, bistveno drugačno (vlagatelj navaja, da je iz odločitev št. 018-183/2020-31 in 018-182/2020-30 razvidno, … »da Državna revizijska komisija sama ne pridobiva dokumentacije ter da je za ugoditev zahtevku za revizijo dovolj, da vlagatelj izkaže dvom in preuranjenost priznanja spodobnosti izbranemu kandidatu«). V obeh navedenih zadevah niti takratni naročnik niti takratni izbrani ponudnik (oz. kandidat s priznano sposobnostjo) nista nasprotovala revizijskim očitkom, ki so se nanašali na nedopustnost ponudbe takrat izbranega ponudnika (oz. takratne prijave kandidata s priznano sposobnostjo). Zato je Državna revizijska komisija ob dejstvu, da je takratni vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo podal zadostno trditveno podlago, zadostil pa je tudi dokaznemu bremenu, takratnima zahtevkoma za revizijo ugodila, pri čemer je (tudi) navedla, da sta takratna vlagatelja že s predložitvijo listinske dokumentacije uspela izkazati dvom v resničnost podatkov takrat izbranega ponudnika (oz. kandidata s priznano sposobnostjo). V obravnavanem primeru pa sta predmetnemu vlagateljevemu očitku nasprotovala tako naročnik, kakor tudi izbrani ponudnik, pri čemer sta oba navedla enake razloge oziroma sta zapisala, da je izbrana ponudba v tem delu dopustna oziroma skladna z vsemi naročnikovimi zahtevami.

Prav tako je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljev očitek, ki se nanaša na nominirani kader s področja administracije. Naročnik namreč, kot že izhaja iz zgornje obrazložitve, ni zahteval, da morajo ponudniki za nominiran kader izkazati točno določeno vrsto izobrazbe oziroma točno določeno vrsto zaposlitve. Zahteval je le, da morajo ponudniki »zagotoviti najmanj 13 delavcev s področja stroke, ki ustreza razpisani vsebini del, vključno z nominiranimi vodji del«. Citirana naročnikova zahteva je ohlapna in neprecizna, zato se je potrebno strinjati z naročnikom in izbranim ponudnikom, da so ponudniki lahko sami izbirali, s katerih področij bodo zagotovili kader (13 delavcev) oziroma da je v obravnavanem primeru sama organizacija in razporeditev dela prepuščena ponudnikom. In nenazadnje, del predmetnega javnega naročila predstavlja tudi ustrezno pripravo različne dokumentacije, dopisov, preglednic, baz podatkov ter evidenc, zato Državna revizijska komisija (zlasti ob upoštevanju naročnikove ohlapne zahteve) vlagateljevemu očitku, da področje administracije ne ustreza razpisani vsebini del, ni mogla slediti.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v točki VII Navodil in pogojev - Pojasnila v zvezi z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila) ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja oziroma da bi morale biti naročnikove zahteve strožje in bolj dorečene) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj nadalje navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi iz razloga, ker priglašen kader A.S. pri referenčnem projektu »Ureditev industrijske cone Trebnje« ni opravljal funkcije odgovornega vodje del. Kot pravilno opozarja izbrani ponudnik, se navedena referenca ne nanaša na pogoje št. 6, 7 in 8 Pogojev za sodelovanje (tehnična in strokovna sposobnost), pač pa na pogoj št. 9, kjer je naročnik zahteval (le), da mora ponudnik v primeru, če odda ponudbo s partnerji ali podizvajalci, vsak izmed njih razpolagati z vodjo del, ki izpolnjuje pogoje v skladu z GZ in je zaposlen pri ponudniku/podizvajalcu za polni delovni čas ali za krajši delovni čas. Zahtevi iz točk 6 in 7 se nanašata na reference ponudnika oziroma podizvajalca, pri čemer izpolnjevanje teh referenčnih zahtev s strani izbranega ponudnika med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo. Prav tako ni sporno izpolnjevanje referenčne zahteve iz točke 8, ki se nanaša na vodjo gradnje. Kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, je za svojega vodjo gradnje nominiral osebo K.L., za katero je izkazal tudi referenčne zahteve. Iz ponudbe izbranega ponudnika je tudi razvidno, da je v okviru zahteve št. 9 za v ponudbi nominiranega (edinega) podizvajalca Pirc Gradnje d.o.o. izkazal, da razpolaga z vodjo del (A.S.), ki je zaposlen pri navedenem podjetju in izpolnjuje pogoje v skladu z GZ (iz imenika IZS je razvidno, da je navedeni kader v imenik vpisan pod identifikacijsko številko št. G-4237 in da opravlja poklicne naloge pri gospodarskem subjektu Pirc Gradnje d.o.o., Ljubljana). Ker naročnik za podizvajalčevega vodjo del ni zahteval (še) posebne reference, Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Vlagatelj je v opredelitveni vlogi navedel, da je sporno referenčno potrdilo relevantno najmanj za presojo strokovne sposobnosti pod točkama 8 in 9, zato ga je potrebno ponovno opozoriti, da naročnik za podizvajalčevega vodjo del ni zahteval reference, izbrani ponudnik pa je za nominiranega vodjo gradnje (osebo K.L.) izkazal referenco (»Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave - Zgornja Drava, Sklop 1: Izgradnja kanalizacije v občini Muta in Vuzenica ter izgradnja čistilne naprave Muta - Vuzenica«), ki ji vlagatelj ne oporeka.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka. Neobičajno nizka ponudba je kot eden izmed elementov (ne)dopustnosti ponudbe definirana v 86. členu ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik v primeru, če meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove zahteve ponudba neobičajno nizka glede na cene na trgu ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, preveriti, ali je neobičajno nizka in od ponudnika zahtevati, da pojasni ceno ali stroške v ponudbi. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 odstotkov nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Drugi odstavek 86. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik, preden zavrne neobičajno nizko ponudbo, od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. V skladu s tretjim odstavkom 86. člena ZJN-3 naročnik oceni pojasnila tako, da se posvetuje s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če predložena dokazila zadostno ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz prejšnjega odstavka. Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3, jo mora zavrniti (četrti odstavek 86. člena ZJN-3).

Iz citiranih zakonskih določb je razvidno, da do postopka preverjanja neobičajno nizke ponudbe pride v dveh primerih. V prvem gre za položaj, v katerem naročnik prejme vsaj štiri pravočasne ponudbe, izmed katerih so posamezne ponudbe za več kot 50 odstotkov nižje od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižje od naslednje uvrščene ponudbe. V tem primeru gre za obligatorno preverjanje - naročnik mora ne glede na lastno oceno izvesti postopek preverjanja neobičajno nizke ponudbe in ponudnika pozvati, naj predstavi podrobne podatke in utemelji posamezne relevantne elemente ponudbe. V drugem primeru se za postopek preverjanja neobičajno nizke ponudbe odloči naročnik sam, na podlagi lastne ocene in ne glede na število prejetih ponudb ter razmerja med njimi, potem ko po pregledu ponudb ugotovi, da je določena ponudba neobičajno nizka glede na cene na trgu, zaradi česar se mu vzbudi dvom o možnosti izpolnitve naročila.

Naročnik je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prejel le tri ponudbe, zato pogoj iz prvega odstavka 86. člena ZJN-3, ki za obligatorno preverjanje neobičajno nizke ponudbe zahteva prejem vsaj štirih pravočasnih ponudb, ni podan. Izven primerov, v katerih so izpolnjeni pogoji za obligatorno preverjanje neobičajno nizke ponudbe, pa je, kot že izhaja iz te obrazložitve, odločitev o tem, ali bo naročnik pričel postopek ugotavljanja neobičajno nizke ponudbe, stvar njegove avtonomne presoje. Iz odstopljene dokumentacije ne izhaja naročnikova ugotovitev, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in da jo želi naročnik kot takšno zavrniti. Nasprotno, iz dokumentacije je razvidno, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika označil kot dopustno ter jo izbral kot najugodnejšo. Poleg tega naročnik tudi pravilno opozarja, da neobičajno nizke ponudbe ni mogoče presojati glede na cene posameznih postavk, pač pa je ključna končna ponudbena vrednost, medtem ko je podrobnejša struktura posameznih postavk načeloma stvar poslovne politike posameznega ponudnika. Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni kršil 86. člena ZJN-3, zato je zavrnila tudi vlagateljev predlog, naj presojo ponudbene cene izbranega ponudnika opravi izvedenec ustrezne stroke.

Zadnji vlagateljev očitek se nanaša na poseg v ponudbeni predračun. Tudi ta očitek ni utemeljen. Kot namreč pravilno navajata tako naročnik, kakor tudi izbrani ponudnik, je bila v celici EGH51 (2-2 - Rekapitulacija) vnesena napačna prednastavljena formula (enačba), ki jo je vsak od treh sodelujočih ponudnikov odpravil na svoj način. Vlagatelj je oddal datoteko 2-2 Rekapitulacija - popis del-.xlsx z vrednostjo 0,00 EUR, drugi neizbrani ponudnik je v celico »vrednost popusta v %« vnesel 0, izbrani ponudnik pa je ponudil popust v višini 8 %. Vsi trije ponudniki so tako v aplikaciji eJN objavili dokument, iz katerih jasno izhaja njihova končna ponudbena vrednost, pri čemer niti izbrani ponudnik niti preostala dva ponudnika niso posegli v vsebino ponudbenega predračuna (v nobeno izmed postavk ali njihovih količin) oziroma je iz vseh treh rekapitulacij jasno razvidna končna ponudbena vrednost vseh treh ponudnikov. Državna revizijska komisija se zato strinja z izbranim ponudnikom, da so imeli vsi sodelujoči ponudniki možnost ponuditi popust, vendar ga je v obravnavanem primeru ponudil le izbrani ponudnik.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, dne 23. 7. 2021




Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije








Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran