018-102/2021 Javni lekarniški zavod Gorenjske lekarne

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava in vzdrževanje avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja s prinosom zdravil za Lekarno Lesce«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložil vlagatelj FarmAsist, podjetje za trženje, raziskave in svetovanje, d.o.o., Beloruska ulica 7, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Matjaž Husar, Trg svobode 12, Gornja Radgona (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni lekarniški zavod Gorenjske lekarne, Gosposvetska ulica 12, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 7. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 1. 4. 2021 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 23. 4. 2021, pod št. objave JN002621/2021-W01.

Naročnik je na portalu javnih naročil dne 24. 5. 2021 (pod št. objave JN002621/2021-ODL01) objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, dne 28. 5. 2021 (pod št. objave JN002621/2021-ODL01P2) pa »Spremembo odločitve o oddaji javnega naročila« s katero je javno naročilo oddal ponudniku MTH, servis, trgovina in svetovanje, d.o.o., Cesta na Poljane 18, Ljubljana- Šentvid (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), po merilu ugodnejšo ponudbo vlagatelja pa zavrnil kot nedopustno, kot razlog pa navedel ugotovitev, da ponujeni predmet ne ustreza zahtevam naročnika, ker ponujeni sistem skladiščenja s prinosom zdravil nima dveh robotskih rok, v funkciji, da ena izdaja in druga skladišči zdravila. Nadalje navaja, da tehnične specifikacije proizvajalca integriranega sistema za vnos zdravil iProlog (glede na Podatkovni list, Navodila za uporabo sistema Rowa Vmax in iProlog, video posnetek), ki jih je v ponudbi predložil vlagatelj, niso skladne s tehničnimi zahtevami naročnika.

Vlagatelj je dne 4. 6. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila. Sprva zatrjuje, da ga naročnik kljub resnim očitkom na njegov račun in po tem, ko je ponovno opravil vpogled v njegovo ponudbo, ni pozval k pojasnitvi izpolnjevanja tehničnih zahtev (pri čemer je vlagatelj prepričan, da je s ponujenim sistemom v celoti izpolnil naročnikove tehnične zahteve), temveč je na podlagi novih ugotovitev spremenil obstoječo odločitev o oddaji javnega naročila, zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno in predmetno naročilo oddal izbranemu ponudniku.

Nadalje v celoti zavrača ugotovitve naročnika, da ni zadostil zahtevi po dveh robotskih rokah (ena skladišči, druga izdaja), ker ponujena mono-picking robotska roka ne dokonča skladiščenja, saj zdravilo odloži na prenosni trak (v nadaljevanju: trak) in ne na polico, kot je to zahteval naročnik, kar mora dokončati druga multi-picking robotska roka in ga šele potem izdati. Vlagatelj zaključuje, da je naročnik, s tem ko ga o svoji ugotovitvi ni predhodno obvestil in pozval k pojasnilu njegove ponudbe v tehničnem delu (s čimer bi mu omogočil, da bi vlagatelj izkazal zahtevano funkcionalnost ponujenega sistema), kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj v nadaljevanju izpostavi in pojasni tehnično ustreznost ponujenega predmeta, z utemeljitvijo, da ponujeni sistem omogoča neposredno izdajanje tako iz fiksnih polic, kot tudi iz obeh »dinamičnih polic« oziroma trakov, torej tako s traku (dinamične police) integriranega notranjega sistema za samodejni prevzem pakiranj (iProlog), kakor tudi s traku (dinamične police) sistema za ročni prevzem (vnos) pakiranj. Nadalje vlagatelj glede obstoja funkcije skladiščenja pojasni, da so v ponujenem sistemu pakiranja skladiščena na fiksnih policah in dveh trakovih (dinamičnih policah), pri čemer lahko robotska roka, ki pakiranja izdaja na zahtevo uporabnika, pakiranje pobere in iznese iz kateregakoli skladiščnega mesta, vse z zahtevano hitrostjo iznosa-izdaje. Vlagatelj je v podkrepitev navedb o postopku skladiščenja in izdaje, ki ga opravljata roki ponujenega sistema, predložil tri videoposnetke proizvajalca sistema in predlagal dokaz z izvedencem tehnične stroke, ki bi pojasnil med strankama sporno vprašanje, ali je pakiranje, ki ga robotska roka z mono-picking tehnologijo po procesu popolnoma avtomatiziranega prevzema (skeniranje, preverjanje rokov, merjenje…) odloži na trak oziroma »dinamično polico«, mogoče z drugo robotsko roko neposredno izdati, brez predhodnega prestavljanja na fiksno polico.

Nadalje vlagatelj navaja, da je naročnik z odgovorom na vprašanje na portalu javnih naročil nedovoljeno naknadno dopolnjeval oziroma spreminjal dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem, ko je določil funkcijo obeh robotskih rok in navedel, da ena roka skladišči, druga pa izdaja.

Vlagatelj predlaga, da na podlagi vloženega zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija razveljavi odločitev naročnika v celoti oziroma v delu, ki izključuje vlagatelja, ter da naročnik spremeni svojo odločitev in mu odda naročilo. Zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Skladno s 27. členom ZPVPJN je naročnik z dopisom z dne 8. 6. 2021 poslal zahtevek za revizijo z dne 4. 6. 2021 izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je s pravočasno vlogo z dne 10. 6. 2021 izjasnil o navedbah v zahtevku za revizijo, pri čemer je v celoti sledil naročnikovi obrazložitvi, da vlagateljev sistem ni skladen s tehničnimi zahtevami naročnika, saj ne vsebuje dveh robotskih rok.

Naročnik je z dokumentom »Sklep« z dne 16. 6. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Uvodoma kronološko (od leta 2012 do leta 2019) pojasni razvoj oblikovanja tehničnih specifikacij v postopkih oddaje javnih naročil za nabavo lekarniških robotov in potreb naročnika skozi čas na podlagi poslovnega sodelovanja z vlagateljem kot ponudnikom, vse z namenom razjasniti sestavo ponujenega avtomatiziranega sistema za lažje razumevanje potreb naročnika. Naročnik kot ključno za razumevanje slednjega pojasni, da je treba ločevati med dvema sistemoma (kar je naročnik kot zahtevo uporabil že pri oblikovanju prve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila): (1) avtomatiziran lekarniški sistem skladiščenja in prinosa zdravil, torej glavno skladišče, kjer delujeta ena ali dve robotski roki in (2) drugi sistem, ki je lahko notranji (npr. integrirani iProlog sistem) ali zunanji sistem vnosa pakiranj zdravil, ki nadomešča ročni vnos v skladišče. S pomočjo navedenega kronološkega pregleda postopkov oddaje javnih naročil naročnik utemeljuje, da je vlagatelj od prodaje prvega robota v letu 2012 do danes (do leta 2021) razumel že navedena sistema kot ločena sistema. Nadalje pa je naročnik zahtevo po dveh robotskih rokah utemeljil na način, da bo v lekarnah, ki so večje in bolj obremenjene, naročal sisteme z dvema robotskima rokama, saj delujeta učinkoviteje in hitreje kot ena, kot tudi je glede zatrjevanj vlagatelja še dodatno pojasnil, da proizvajalec sistema, ki ga je v predmetnem postopku ponudil vlagatelj (Rowa Vmax 160) opcijsko ponuja tudi sistem z dvema robotskima rokama, kar pa, kot navaja naročnik, ni bil del vlagateljeve ponudbe.

V nadaljevanju naročnik še dodatno pojasnjuje, da se o mehanizmu notranjega sistema vnosa iProlog, ki ga ponuja vlagatelj, nikoli ni govorilo kot o »mono picking robotski roki« oziroma robotski roki namenjeni skladiščenju zdravil, kot to zmotno navaja vlagatelj, temveč je vlagatelj po funkciji ponudil zgolj vakumsko »prijemalo«, ki ni del avtomatiziranega skladišča v katerem je naročnik zahteval dve robotski roki, temveč je del sistema za vnos zdravil (iProlog), kar izhaja tudi iz proizvajalčevega videa, ki ga je naročnik priložil kot dokaz.

Naročnik v nadaljevanju v celoti zavrne izvajanje vlagatelja, ki z namenom utemeljevanja zahtevane funkcionalnosti ponujenega sistema zmotno uvaja nov termin za trak kot »dinamična polica« in povsem na novo definira trenutek uskladiščenja zdravila kot trenutek, ko sistem iProlog zdravilo odda na prenosni trak, saj naj bi njegov sistem omogočal izdajo iz traku in ne šele iz fizične police, kar v resnici, kot navaja naročnik, naredita obe roki v Vmax skladišču, pri čemer robotska roka pobira zdravilo najprej iz polic in ne s traku.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 16. 6. 2021 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 6. 2021 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri zatrjevanih navedbah iz zahtevka za revizijo in še dodatno pojasnjuje, da je njegova ponudba v celoti skladna s tehničnimi zahtevami naročnika.

Naročnik se je z vlogo z dne 21. 6. 2021, ki je bila prek portala eRevizija posredovana dne 24. 6. 2021, izjasnil o navedbah vlagatelja. V celoti zavrača zatrjevanja vlagatelja v vlogi z dne 21. 6. 2021, in vztraja pri navedbah ter predloženih dokazih v »Sklepu« z dne 16. 6. 2021, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne zaradi neustreznosti ponujenega avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja s prinosom zdravil tehničnim zahtevam, v zvezi z dvema robotskima rokama, pri čemer naj bi bila funkcija ene ta, da zdravila skladišči, druga pa da jih izdaja. Natančneje je spor med strankama, ali je vlagatelj ponudil eno oziroma dve robotski roki glede na zahtevani funkciji oziroma o tem, ali druga ponujena robotska roka zdravila dejansko skladišči (da jih prva robotska roka izdaja, med strankama ni sporno).

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju 2.2. »Tehnične specifikacije in razpisna dokumentacija« […]« med drugim navedel:

»[…] Predmet ponudbe mora izpolnjevati najmanj minimalne tehnične zahteve navedene v tehnični specifikaciji, ki je del te razpisne dokumentacije. Ponudnik izkaže izpolnjevanje teh zahtev z izpolnitvijo Priloge 8 - Tehnične specifikacije.
[…]
Ponudnik mora zagotoviti: Avtomatizirano skladišče, ki mora biti izdelano največ do podanih mer ter tako, da ustreza spodaj zapisanim zahtevam.
[…]
Del ponudnikove ponudbe mora biti navedba sistema, ki ga ponuja, ter njegov opis in opis ponujenega vzdrževanja, iz katerih izhaja izpolnjevanje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Hkrati mora predložiti še vse prospekte, navodila za rokovanje z napravo (ta morajo biti v slovenskem jeziku) in drugo tehnično dokumentacijo sistema, ki ga ponuja (v pdf. obliki – v razdelek »Drugi dokumenti«).

Ponudnik mora predložiti vse dokumente in s takšno vsebino, kot je to potrebno za preveritev izpolnjevanja zahtev na podlagi samih predloženih dokumentov. (v pdf. obliki – v razdelek »Drugi dokumenti«)«.

V nadaljevanju so navedene tehnične zahteve, količine in opis blaga; za sporne artikle je tako navedeno (pod točko 1. »Namestitev avtomatiziranega skladišča«):

»- ponudnik mora ponuditi najsodobnejšo verzijo modela z dvema robotskima rokama, ki je na trgu in ki ustreza zahtevam te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila;
- kapaciteta skladiščenja mora znašati vsaj 15.000 pakiranj zdravil različnih dimenzij, police morajo biti razporejene tako, da omogočajo skladiščenje različno visokih pakiranj;
- avtomatizirano skladišče mora omogočati kaotičen princip skladiščenja, kar pomeni, da se pakiranja zlagajo na police čim bolj optimalno glede na obstoječi skladiščni prostor;
- avtomatizirano skladišče mora že imeti pripravljen koncept skladiščenja zdravil po FEFO metodi (First Expired - First out), kar pomeni, da izskladišči najprej pakiranja z najkrajšim rokom uporabnosti. Avtomatizirana skladišča lekarn, ki jih ponudnik navaja kot reference, morajo že delovati po FEFO metodi;
- zagotovljen mora biti popolnoma avtomatiziran sistem vnosa pakiranj zdravil; /integriran ali zunanji popolnoma avtomatiziran sistem; […]«

Skladno s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3 se kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja. Skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik preko portala javnih naročil odgovoril na opozorilo in vprašanje potencialnih ponudnikov glede načina izkazovanja skladnosti ponujenega s tehničnimi specifikacijami, odgovora naročnika pa predstavljata pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:

»Datum objave: 05.05.2021 07:46
VPRAŠANJE
Pozdravljeni
naprošamo vas za informacijo po kakšni metodi naj izračunamo kapaciteto avtomatiziranega sistema oz. povprečno velikost škatlice, da bo metodologija enaka za vse ponudnike.

Hvala za odgovor in lep pozdrav

ODGOVOR
Spoštovani,
Hvala za vprašanje.

Ustrezen izračun kapacitete je glede na število možnosti velikosti pakiranj skoraj nemogoč. Naročnik zato glede na postavljeno vprašanje, spreminja zahtevo iz razpisne dokumentacije tako, da se glasi: »Kapaciteta skladiščenja mora znašati vsaj 15.000 pakiranj zdravil (naj)manjših dimenzij.«
Kar pomeni, da mora skladišče v najboljšem primeru pri skladiščenju najmanjših poznanih dimenzij pakiranj zmožno uskladiščiti vsaj 15.000 pakiranj. Naročnik se zaveda, se bo v primeru skladiščenja različnih, tudi večjih dimenzij realna kapaciteta skladišča ustrezno manjša.

Lep pozdrav,
Gorenjske lekarne

[…]


Datum objave: 05.05.2021 07:50
VPRAŠANJE
Pozdravljeni

Na temo zahteve po dveh robotskih rokah:

Pri istovrstnem javnem naročilu za Lekarno Cerklje ste dne 20.12.2019 objavili sledeče stališče na takrat zastavljeno vprašanje in sicer ste zapisali: »Naročnik je v prvi vrsti imel v mislih, da sistemu z dve robotskima rokama lahko konkurira sistem z drugačno tehnološko rešitvijo (npr. eno robotsko roko), ki pa bo zagotavljal enako hitrost prinosa zdravil, izskladiščenja, skladiščenja in delovanja kot dve robotski roki«

Ali pravilno razumemo, da boste tudi tokrat šteli za ustrezne ponudbe avtomatiziranih sistemov z eno robotsko roko po istem kriteriju, v kolikor je sistem z eno robotsko roko sposoben zagotavljati enako hitrost prinosa zdravil, izskladiščenja, skladiščenja in delovanja kot dve robotski roki, ki ste jo zapisali v zahtevi: »Čas izskladiščenja največ 14 sekund za posamezno pakiranje, in sicer kadar koli v poslovnem času za stranke lekarne in tudi v času večjih obremenitev, ko je v lekarni največ strank. Čas izskladiščenja se šteje od trenutka, ko se v informacijski sistem naročnika pošlje zahteva za izdajo pakiranj (-ja) pa do dejanskega iznosa na izdajno mesto v oficini.«?

Hvala in Lp,


ODGOVOR
Spoštovani,

Žal ne razumete pravilno. Gre za povsem novo lekarno z lastnostmi, ki smo jih že pojasnili. Za dve robotski roki smo se odločili tudi in predvsem iz preteklih izkušenj, ko smo spoznali, da je v vrhovih obremenjenosti zelo pomembno, da ena roka lahko robo skladišči, druga pa izdaja.

Svoje odločitve s tega vidika zato ne bomo spreminjali.

Lep pozdrav
Gorenjske lekarne.«

Vlagatelj je tehnične specifikacije ponujenega avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja s prinosom zdravil predložil v ponudbi v prilogi 8 »Tehnične specifikacije« in opis ponujenega sistema v predloženih »Navodil[ih] za uporabo RowaVmax« in »Navodil[ih] za uporabo Rowa iProlog«, dokumentih »Podatkovni list in promo brošura Prolog2« in »Podatkovni list za Rowa Vmax 160« ter dveh prilogah ponudbe z naslovom »Podrobnejši opis ponudba NABAVA« in »Podrobnejši opis ponudba VZDRŽEVANJE«.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je sprva obravnavala tretji vlagateljev očitek po vrsti, ki pa je vezan na predrevizijski postopek, in sicer, da pred naročnikovo »Spremembo odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 28. 5. 2021 in po ponovno opravljenem pregledu vlagateljeve ponudbe, naročnik vlagatelja ni pozval na pojasnilo in predložitev dodatnih dokazil glede spornega obstoja in funkcionalnosti ponujene druge robotske roke. Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja in pojasnjuje, da naročnik v skladu s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3 lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za možnost, ki jo zakon daje naročniku, da sprejme popolnoma avtonomno odločitev za spremembo svoje prvotne odločitve, pri čemer zakon pri samem postopku sprejema odločitve ne predvideva sodelovanja ponudnikov. ZJN-3 v petem odstavku 89. člena predvideva možnost naročnika, da vlagatelja pozove na pojasnilo, dopolnitev oziroma na predložitev manjkajočih dokumentov ponudbe v ustreznem roku. V konkretnem primeru bi naročnik glede na navedeno sicer lahko pozval vlagatelja na pojasnilo v zvezi z obstojem in funkcijo med strankama sporne druge robotske roke, vendar pa je glede na to, da bi se poziv nanašal na del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije - to je funkcijo druge robotske roke, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, treba upoštevati omejitve, ki jih določa šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ki pravi, da ponudnik v delu tehničnih specifikacij ponudbe ne sme dopolnjevati. Državna revizijska komisija v posledici navedenega zaključuje, da četudi bi naročnik vlagatelja lahko pozival na dopolnitev, vlagatelj na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ponudbe ne bi smel dopolnjevati, zato naročnikovega ravnanja (ne pozivanje) ni mogoče šteti kot kršitev, kot to zmotno zatrjuje vlagatelj. Glede očitka, da je bila s tem, ko naročnik pred sprejemom nove odločitve vlagatelja ni pozval na pojasnilo, kot je to storil pred sprejemom prvotne odločitve o oddaji javnega naročila (glede nejasnosti v kapaciteti ponujenega sistema), kršena enakopravna obravnava ponudnikov, Državna revizijska komisija sprva izpostavlja nejasno zatrjevanje vlagatelja, in sicer glede tega, med katerima ponudnikoma naj bi naročnik z ne pozivanjem kršil načela enakopravne obravnave, saj gre glede na navedbe vlagatelja razumeti zgolj to, da je vlagatelja enkrat že pozval na pojasnilo ponudbe, drugič pa ne (in ne morda tudi tega, da je pozival tudi konkurenčnega ponudnika). Glede na navedeno Državna revizijska komisija tako zaključuje, da naročnik s tem, ko vlagatelja pred sprejemom nove odločitve ni pozval na pojasnilo v delu tehničnih specifikacij, ni kršil določb ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot tudi ne načela enakopravne obravnave ponudnikov. Državna revizijska komisija je zato predmetni očitek v celoti zavrnila.

V zvezi z vlagateljevim drugim očitkom, da je naročnik napačno interpretiral vlagateljevo ponudbo v delu, ko je navedel, da je ponudil zgolj eno in ne dveh robotskih rok, saj da druga (z mono-picking tehnologijo), ni robotska roka, ki bi opravljala zahtevano funkcijo skladiščenja, Državna revizijska komisija sprva ugotavlja, da iz priloge 8 »Tehnične specifikacije« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in odgovora na vprašanje na portalu javnih naročil izhaja, da je naročnik zahteval, da mora ponudnik ponuditi najsodobnejšo verzijo modela z dvema robotskima rokama, pri čemer je ena v funkciji izdaje, druga pa skladiščenja. V zvezi s skladiščenjem oziroma, kdaj se šteje, da je zdravilo uskladiščeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v istem delu določil, da »avtomatizirano skladišče mora omogočati kaotičen princip skladiščenja, kar pomeni, da se pakiranja zlagajo na police čim bolj optimalno glede na obstoječi skladiščni prostor«.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da iz vlagateljeve ponudbe oziroma iz predloženih »Navodil za uporabo Rowa iProlog« izhaja, da je vlagatelj ponudil sistem iProlog, ki je integrirani del skladiščnega sistema. Iz četrtega poglavja »Opis izdelka iProlog« pod točko 4.1 »Način delovanja« izhaja, da sistem »samodejno ločuje, prepoznava in razvršča pakiranja«, pri čemer celoten postopek sestavljajo tri faze: »Dovajanje novih pakiranj, preverjanje pakiranj in razpoložljivost pakiranj«. Iz vsebine »razpoložljivost pakiranj«, ki je glede na spor med strankama (ali ponujena druga robotska roka skladišči zdravila) ključna, izhaja, da so »[i]zdelki […] na voljo takoj, ko se nahajajo na prenosnem traku sistema iProLog«. Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da je končna »faza« sistema iProlog (to je druge robotske roke, kot jo imenuje vlagatelj, a je v resnici ne ponuja) ta, da se zdravila odložijo na prenosni trak, nato pa jih mora druga robotska roka prijeti in odložiti na police, kar torej pomeni, da to stori tista »prva« robotska roka, ki zdravila skladišči in izdaja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ne more slediti vztrajnim zatrjevanjem vlagatelja v zahtevku za revizijo in nadaljnjih vlogah, da ponujeni sistem iProlog omogoča neposredno izskladiščenje iz dinamičnih polic-trakov, saj kot je moč ugotoviti, predmetna navodila ne vsebujejo termina »dinamična polica«, temveč zgolj prenosni trak, ki je v funkciji: »Izmerjena in prepoznana pakiranja se prestavijo na prenosni trak. Trak prenese pakiranja do naprave, ki jih poprime in odloži na polico.«

V posledici navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je vlagatelj, namesto zahtevanih dveh robotskih rok znotraj avtomatiziranega skladišča, ponudil eno, ki izdaja in skladišči, ter integrirani sistem iProlog, ki je del vnosnega sistema pakiranj, ki zaključi svojo »operacijo« s tem, ko odloži zdravilo na prenosni trak, in ga torej ne uskladišči (postavi fizično na polico), kot je bila zahteva naročnika. Državna revizijska komisija na tem mestu tudi pojasnjuje, da je zavrnila vlagateljev dokazni predlog za postavitev izvedenca tehnične stroke, z namenom, da bi odgovoril na vprašanje: »Ali je pakiranje, ki ga robotska roka z mono-picking tehnologijo po procesu popolnoma avtomatiziranega prevzema odloži na trak - dinamično polico mogoče s strani druge robotske roke neposredno izskladiščiti brez predhodnega prestavljanja na fiksno polico?«, in sicer iz razloga, ker odgovor na postavljeno vprašanje v ničemer ne bi pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja, saj navedeno vprašanje med strankama niti ni bilo sporno.

Državna revizijska komisija kot neutemeljenega v celoti zavrača vlagateljev očitek, da je naročnik v »Sklepu« s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo in nadaljnji vlogi z dne 24. 6. 2021, ko je kronološko (od leta 2012-2019) navedel poslovno sodelovanje z vlagateljem in razvoj oblikovanja tehničnih zahtev v postopkih oddaje javnih naročil, katerih predmet so bile nabave lekarniških avtomatov proizvajalca, ki ga je v predmetnem postopku ponudil vlagatelj, kot je bil določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in z odgovorom naročnika na vprašanje na portalu javnih naročil, tega (predmet) nedovoljeno dopolnjeval oziroma spreminjal. Vse dodatne informacije v zvezi s predmetom javnega naročila, ki so bile dane po poteku roka za oddajo ponudb, so bile, kot ocenjuje in zaključuje Državna revizijska komisija, dane z namenom dodatnih pojasnil za lažje razumevanje posameznih funkcij lekarniškega avtomata, s čimer je zgolj interpretiral določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in tako ni nedovoljeno spreminjal oziroma dopolnjeval že določenih tehničnih specifikacij, zato predmetnega ravnanja naročnika, ni mogoče šteti kot kršitev.

Na tem mestu Državna revizijska komisija izpostavlja izvajanja vlagatelja v zahtevku za revizijo, da je odgovor naročnika na portalu javnih naročil mogoče razumeti tudi na način, da sta bili zahtevani funkciji vsake posamezne robotske roke izdaja in skladiščenje, kar po mnenju vlagatelja zopet pomeni nedovoljeno naknadno dopolnjevanje naročnikovih zahtev, pri čemer tudi razumevanje naročnikovega odgovora na omenjeni način po mnenju Državne revizijske komisije ne bi vodilo v drugačno rešitev spornega vprašanja v konkretnem primeru.

Kot zadnji očitek vlagatelj izpostavlja, da je naročnik (predvsem ko je v »Sklepu« o zavrnitvi zahtevka za revizijo kronološko od leta 2012 do leta 2019 pojasnil poslovno sodelovanje z vlagateljem in oblikovanje naročnikovih potreb skozi večkratne nabave lekarniških avtomatov) oškodoval dobro ime in ugled blagovne znamke Rowa, ki proizvaja lekarniške avtomate, ki ga v predmetnem postopku ponuja vlagatelj. Državna revizijska komisija na tem mestu zgolj pojasnjuje, da je za presojo konkretnega vlagateljevega očitka pristojno sodišče in ne Državna revizijska komisija.

Na tem mestu Državna revizijska komisija dodatno izpostavlja še, da se do naročnikovih novot v »Sklepu« o zavrnitvi zahtevka za revizijo glede ponujenega vlagateljevega sistema skladiščenja (kaotičen sistem ali ne), in njegovega odgovora v vlogi z dne 21. 6. 2021 ter na njih vezane razširjene dokazne predloge (dokaz z izvedencem tehnične stroke, ogled oziroma testiranje, v kateri od naročnikovih lekarn in pridobitev izjave proizvajalca BD Rowa), ni še dodatno opredeljevala, ker jih je v skladu s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN štela za prepozne.

Državna revizijska komisija tako zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in lastnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja tehničnih specifikacij ni obravnaval kot dopustne ter vlagatelju ni oddal naročila. Državna revizijska komisija na tem mestu v zvezi z navedbo vlagatelja, da se vsi štirje izpostavljeni očitki medsebojno prepletajo in da so kršitve takšne narave, da so na podlagi 16.a člena ZPVPJN bistveno vplivale na odločitev naročnika za oddajo javnega naročila, še dodaja, da vsebina predmetnega člena predpostavlja storjeno kršitev naročnika, ki pa je vlagatelju ni uspelo izkazati, zato uporaba 16.a člena ZPVPJN ni relevantna.

Ker vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.

V Ljubljani, 16. 7. 2021
Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti (prek portala eRevizija):
– naročnik,
– pooblaščenec vlagatelja,
– izbrani ponudnik
– RS, MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve.

Natisni stran