018-088/2021 Javno podjetje Marprom d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter mag. Gregorja Šebenika in dr. Mateje Škabar kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zagotavljanje sistema mobilnega plačevanja parkirnine«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložil vlagatelj 2Mobile, svetovanje in posredovanje, d.o.o., Verovškova ulica 55, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Marprom d.o.o., Mlinska ulica 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 7. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Številka: 018-088/2021-7

Naročnik je 29. 4. 2021 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo na portalu javnih naročil objavljeno 30. 4. 2021, pod št. objave JN002743/2021-W01; 12. 5. 2021 in 28. 5. 2021 sta bila na portalu javnih naročil objavljena še popravka objave, s katerima je naročnik podaljšal roke za prejem ponudb, zahtevani časovni okvir veljavnosti ponudb ter datum in čas odpiranja ponudb.

Vlagatelj je, pred potekom roka za prejem ponudb, 14. 5. 2021 vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Pojasnjuje, da namerava kot specialist za pripravo strategij pogovornega trženja in večkanalne komunikacije z uporabniki (pri čemer ponuja tudi upravljanje in izvajanje storitev za plačevanje ter upravljanje parkirnih mest, vključno z zagotavljanjem sistema mobilnega plačevanja parkirnine) vložiti ponudbo oz. prijavo za sodelovanje, pri čemer pa bi mu (lahko) nastala škoda, če bi se izbira ponudnika izvedla na podlagi diskriminatornih, neenakopravnih, nekonkurenčnih in nesorazmernih pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Predlaga, naj naročnik zahtevku za revizijo ugodi in vsebino objave javnega naročila spremeni tako, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila odstrani sporne točke (na katere se nanaša zahtevek za revizijo) in jih nadomesti z nediskriminatornimi, enakopravnimi, konkurenčnimi in sorazmernimi pogoji, vlagatelju pa povrne priglašene stroške pravnega varstva.

Naročnik je 26. 5. 2021 z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva, istega dne pa Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 31. 5. 2021 opredelil do navedb naročnika. V celoti vztraja pri vseh svojih navedbah, dejstvih, dokazih in kršitvah.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


I. Reference

V postopku javnega naročanja lahko naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj za sodelovanje je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in je izključne narave.

Pogoje za sodelovanje naročnik določi v skladu s 76. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Ta v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj in c) tehnično in strokovno sposobnost.

V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik mora v postopek javnega naročanja vključiti le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivalo na izvedbo javnega naročila.

Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN-3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN-3 – npr. s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov, pri čemer lahko zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence naročnik po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let (točka b).

ZJN-3 v 77. členu določa le posamezna možna dokazila za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, medtem ko mora vsebino pogojev in zahtevano raven usposobljenosti določiti naročnik, upoštevaje pri tem kompleksnost predmeta javnega naročila in njegove značilnosti. Naročnik pri tem ni povsem avtonomen, saj ga omejujejo pravila javnega naročanja, primarno izražena skozi temeljna načela. V skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, pri čemer ne sme ustvarjati okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Načelo sorazmernosti (8. člen ZJN-3) določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

Pogoji za sodelovanje morajo biti torej oblikovani na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in pošteno konkurenco v postopku pridobivanja naročila ter povezani in sorazmerni s predmetom naročila. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah, zagotavljanje enakopravne obravnave ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih pogojev ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in lahko zato kot usposobljeni ponudniki sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oz. njihovo razlikovanje. Takšno omejevanje potencialnih ponudnikov pa je dopustno le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni ter so z njim povezani in sorazmerni, oz. le na podlagi vsebinsko objektivno utemeljenih okoliščin.

Naročnik je enega od pogojev navedel v poglavju 8.1.3 »Kadrovski in tehnični pogoji razpisne dokumentacije« dokumenta »DOKUMENTACIJA V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA NAROČILA« (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), pri čemer se je določba prvotno glasila:

»Ponudnik mora v ponudbi izkazati z referenčnim potrdilom kvalitetno in uspešno zagotavljanje sistema mobilnega plačevanja parkirnine za posamezno področje:
‒ vsaj v 3 mestih/občinah na področju Evropske unije, kjer je omogočen sistem mobilnega plačevanja parkirnine na odprtih (conah) tipih parkirišč, najmanj 12 mesecev v obdobju od 1. 4. 2018 do 31. 3. 2021,
‒ vsaj 1 naročniku, kateremu zagotavlja aplikacijo za nadzor plačanih parkirnin s strani nadzornikov, najmanj 12 mesecev v obdobju od 1. 4. 2018 do 31. 3. 2021.

DOKAZILO:
Izpolnjen obrazec »Seznam referenc«. Naročnik si pridružuje pravico zahtevati predložitev dodatnih dokazil za izkazovanje izpolnjevanja navedenega pogoja (referenčno potrdila).«

Vezano na citirano določilo razpisne dokumentacije so bili na portalu javnih naročil na vprašanja ter opozorila potencialnih ponudnikov na nezakonitost tako oblikovanega pogoja za sodelovanje objavljeni naročnikovi odgovori na ta vprašanja oz. opozorila, ki se skladno z zadnjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 štejejo za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:

- »Datum objave: 07.05.2021 11:13
VPRAŠANJE:
V zvezi s Referenčnim pogojem iz točke 8.1.3 naročnika opozarjamo, da je le-ta nesorazmeren s predmetom javnega naročila in v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik je referenčni pogoj oblikoval na tak način le z namenom, da privilegira gospodarski subjekt Easypark SI d.o.o., ki ponuja na slovenskem tržišču tujo rešitev aplikacijo easypark.
Naročnik nima niti enega argumenta, s katerim bi utemeljeval zahtevo po referencah v 3 mestih / občinah na področju Evropske unije, kjer je omogočen sistem mobilnega plačevanja parkirnih. Glede na to, da je predmet javnega naročila sistem mobilnega plačevanja parkirnine je povsem irelevantno ali je ta aplikacija v uporabi mesta, ki je v R Sloveniji ali drugi državi. Nadalje je usposobljenost ponudnika povsem ustrezna, če se ta aplikacija uporablja v dveh ali največ treh mestih / občinah, kjerkoli po svetu. Naročnik očitno priviligira gospodarski subjekt Easypark SI d.o.o., ki mu je do zdaj že zagotavljal sistem mobilnega plačevanja parkirnine.

ODGOVOR:
S tem referenčnim potrdilom ponudnik izkazuje kvalitetno in »dolgoročno« (vsaj 12 mesecev) delovanje aplikacije v 3 mestih. Naročnik spreminja referenčni pogoj na način, da razširja območje izvajanja referenčnih poslov na območje celotne Evrope. Naročnik bo v tem delu popravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jo bo objavil na svoji spletni strani.

- Datum objave: 07.05.2021 11:14
VPRAŠANJE:
8.1.3 - druga alineja
Prav tako je navedeni del referenčnega pogoja izključno namenjen privilegiranju gospodarskega subjekta Easypark SI d.o.o.. Izključen namen je v tem, da se onemogoči drugim ponudnikom, ki bi bili sposobni zagotavljati ustrezno aplikacijo (sistem), oddajo dopustne ponudbe. Navedeno ravnanje naročnika je v nasprotju z vsemi temeljnimi načeli javnega naročanja. Naročnik bo na ta način pridobil le eno dopustno ponudbo in s tem ne bo zagotovil gospodarne porabe javnih sredstev. Naročnika pozivamo, da referenčni pogoj spremeni tako, da se z njim preverja usposobljenost ponudnika na način, ki je sorazmeren s predmetom javnega naročila, za kar pa zadošča izkaz referenc na način, da ponudnik izkaže, da je v zadnjih treh letih pred rokom za prejem ponudb zagotavljal sistem mobilnega plačevanja parkirnine za vsaj 3 občine / mesta.

ODGOVOR:
Zahteva, da je sistem deloval vsaj 12 mesecev v obdobju 3 let je nujna zaradi zagotavljanja kakovosti izvajanja storitve ponudnika.

- Datum objave: 07.05.2021 12:24
VPRAŠANJE:
Spoštovani.
V točki 8.1.3 Kadrovski in tehnični pogoji na str. 6 razpisne dokumentacije niso jasno zapisani referenčni pogoji v delu, kjer se zahteva, da je omogočen sistem mobilnega plačevanja parkirnin v 3 mestih / občinah na področju Evropske unije.
Prosimo za odgovor ali štejejo tudi reference v 3 mestih na področju Slovenije, kjer je omogočen sistem mobilnega plačevanja parkirnine na odprtih (conah) tipih parkirišč, najmanj 12 mesecev v obdobju od 1. 4. 2018 do 31. 3. 2021.
V primeru, da štejejo le reference iz tujine naročnika opozarjamo, da je ta pogoj nesorazmeren s predmetom javnega naročila in v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Referenčni pogoj oblikovan na takšen način bi nakazoval, da naročnik privilegira gospodarski subjekt Easypark SI d.o.o., ki ponuja na slovenskem tržišču tujo rešitev aplikacijo easypark.
Hvala za odgovor.
Lep pozdrav.

ODGOVOR:
Slovenija je del Evropske unije, zato se kot relevantne štejejo tudi reference iz Slovenije. Sicer pa je naročnik z odgovorom (objavljen dne 7. 5. 2021 ob 11:13) razširil »referenčno območje« na področje Evrope. Naročnik je s tem odgovoril na vprašanje ponudnika, iz nadaljevanja ponudnikovega pisanja, ni bilo mogoče razbrati ponudnikovega vprašanja.«

Skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s prvim citiranim odgovorom spremenil sporni pogoj za sodelovanje tako, da kot ustrezne sprejema reference iz področja celotne Evrope in ne le iz področja Evropske unije, kot je to prvotno določil; v zadnjem citiranem odgovoru je še pojasnil, da se kot relevantne upoštevajo tudi reference iz Slovenije.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je pogoj za sodelovanje diskriminatoren, nesorazmeren, predvsem pa v očitnem nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Glede na velikost območja, ki ga s svojimi aktivnostmi pokriva naročnik, naj ne bi bilo nikakršne potrebe, da bi moral ponudnik izkazovati svojo usposobljenost in kakovost zagotavljanja storitev z referencami iz treh mest oz. občin iz držav članic EU; kljub naknadnemu pojasnilu naročnika o relevantnosti referenc (tudi) iz Slovenije, je naročnik po popravku oz. dopolnitvi razpisne dokumentacije (prvi popravek z dne 7. 5. 2021) namesto jasne formulacije svojih zahtev zahteve nesorazmerno razširil še na druge države Evrope. Tudi takšna zahteva je nesmiselna in nesorazmerna, vlagatelj pa je prepričan, da so zahteve prilagojene z namenom vnovične izbire obstoječega izvajalca storitev, ki je na slovenskem trgu edini ponudnik, ki lahko takšen pogoj v celoti izpolni. Pogoj je diskriminatoren do vlagatelja, ki je slovenska družba, s slovenskim lastništvom in brez podružnic v tujini, zaradi česar ni zmožna zagotoviti referenc iz vsaj treh mest oz. občin na področju Evrope. Vlagatelj še meni, da četudi je naročnik s spremembo prvotnega besedila na način, da je »Evropsko unijo« zamenjal z »Evropo«, želel zožiti zadevno območje, je storil povsem nasprotno, saj ga je bistveno razširil, posledično pa znova favoriziral obstoječega izvajalca. Vlagatelj kot problematično izpostavlja še drugo alinejo spornega pogoja, saj naj bi takšna zahteva dobesedno pomenila, da bi moral izbrani ponudnik posredno izvajati tudi naloge mestnega redarstva glede nadzora nad parkiranimi in zapuščenimi vozili, ki so z občinskimi predpisi (odlokom) v izključni pristojnosti Medobčinskega inšpektorata; take pristojnosti pa ni mogoče prenesti v sfero bodočega ponudnika.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedbe vlagatelja zavrača kot neutemeljene. Poudarja, da je referenčni pogoj spremenil na način, da se je območje izvajanja referenčnih poslov razširilo na območje celotne Evrope; niso bile zahtevane reference izven Slovenije, temveč tudi znotraj nje. Pojasnjuje še, da pri razpisu ne gre za izvajanje službe nadzora Mestnega redarstva, ki izvaja nadzor nad nepravilno parkiranimi vozili izven plačljivih belih con (kot so parkirna mesta za invalide, brezplačne modre cone in električna ter CNG mesta ipd.) in skrb nad zapuščenimi vozili. Naročnik kot izvajalec izbirne gospodarske javne službe opravlja tudi naloge nadzora nad plačilom parkirnine, ki ga izvajajo zaposleni pri naročniku, aplikacija pa mora omogočati naročniku izvajanje nadzora oz. kontrole plačanih parkirnin. Takšne pristojnosti pa nikakor niso prenesene ne na Mestno redarstvo in ne v sfero bodočega ponudnika.

Vlagatelj v vlogi z dne 31. 5. 2021 vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Meni, da je bil odgovor naročnika, skladno s katerim naj bi se kot relevantne reference štele tudi reference iz Slovenije, nejasen in neprepričljiv, zlasti v luči dejstva, da iz besedila pogoja za sodelovanje to ne izhaja, ker se zahteva nanaša na široko področje Evrope. Tudi ob upoštevanju referenc iz Slovenije pa vlagatelj meni, da je zahtevano število referenc (tri) nesorazmerno predmetu naročila, saj za kakovostno vzpostavitev sistema ni odločilno število občin/mest, ki bi jih izbrani ponudnik pokrival, temveč izključno kakovost storitve. Sklicujoč se na Odlok o občinskih cestah Mestne občine Maribor (v nadaljevanju: Odlok) vlagatelj poudarja, da je izvajalec izbirne gospodarske javne službe ravno naročnik in naročnik je tisti, ki mora o ugotovitvah neplačila parkirnine obvestiti uporabnika in zoper njega podati predlog za uvedbo prekrška občinskemu redarstvu.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagateljevemu revizijskemu očitku o tem, da je pogoj za priznanje sposobnosti nezakonit zaradi tega, ker so zahtevane reference iz Evrope. Vlagatelj namreč zastopa stališče, da reference iz Slovenije niso dopustne, za kar pa v razpisni dokumentaciji ni podlage: Slovenija je del Evrope in članica Evropske unije, naročnik pa ni izrecno navedel, da reference iz Slovenije ne bi bile upoštevne. Čeprav je že iz zapisanega pogoja za sodelovanje popolnoma jasno in nedvoumno, da so upoštevne tudi reference iz Slovenije, pa je potrebno pristaviti, da je naročnik z odgovorom na vprašanje potencialnega ponudnika, objavljenem 7. 5. 2021 ob 12.24, še dodatno izrecno pojasnil, da »[…] se kot relevantne štejejo tudi reference iz Slovenije«. Pri tem ni iz navedb vlagatelja niti ni mogoče ugotoviti, s čim vlagatelj utrjuje navedbo o tem, da naj bi bil tak odgovor naročnika »nejasen in neprepričljiv«, razlogov v prid take trditve pa ne najde niti Državna revizijska komisija. Nerazumljive so navedbe vlagatelja o nesorazmerni razširitvi zahtev oz. upoštevnega območja referenc še na druge države Evrope (objava na portalu javnih naročil 7. 5. 2021 ob 11.13), saj ni jasno, kako bi lahko bil vlagatelj v slabšem položaju zaradi tega, ker so po spremembi upoštevne še reference iz (širšega območja) Evrope (katere del je tudi Slovenija) in ne le iz Evropske unije. Neprepričljive so tudi navedbe vlagatelja o namenih naročnika, ko vlagatelj zatrjuje, da naj bi naročnik želel s spremembo prvotnega besedila zožiti zadevno območje: iz odgovora naročnika na portalu javnih naročil z dne 7. 5. 2021 ob 11.13 namreč izhaja ravno nasprotno – tj. da je naročnik pogoj spremenil z namenom razširitve upoštevnega območja (»[…] razširja območje izvajanja referenčnih poslov na območje celotne Evrope[…]«).

V zvezi z navedbami vlagatelja v vlogi z dne 31. 5. 2021, kjer kot problematično in nesorazmerno s predmetom javnega naročila izpostavlja še število zahtevanih referenc, Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN). V obravnavanem primeru vlagatelj ni pojasnil, zakaj navedenega ni uveljavljal že v zahtevku za revizijo. Ne glede na to Državna revizijska komisija pristavlja, da tudi sicer vlagatelj ni navedel ničesar glede tega, zakaj zahtevano število referenc ne bi bilo sorazmerno predmetu naročila – vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da za kakovostno vzpostavitev sistema ni odločilno število referenc, pač pa izključno kakovost storitve, kar bi bilo mogoče razumeti, da kot nezakonito izpostavlja že samo določitev pogoja za sodelovanje, skladno s katerim je potrebno izkazati reference. Državna revizijska komisija pri tem (ponovno) poudarja, da lahko skladno desetim odstavkom 75. člena ZJN-3 (v povezavi z osmim odstavkom 76. člena ZJN-3) naročnik glede tehnične in strokovne sposobnosti (zlasti) zahteva, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil, zato sam po sebi ni nezakonit pogoj za sodelovanje, kjer so zahtevane reference iz prejšnjih naročil.

Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača tudi navedbe vlagatelja, s katerimi ta problematizira drugo alinejo v besedilu spornega pogoja za sodelovanje: vlagatelj zastopa stališče, da naj bi tako oblikovan pogoj za sodelovanje pomenil, da »[…] bi moral izbrani ponudnik posredno izvajati tudi naloge mestnega redarstva glede nadzora nad parkiranimi in zapuščenimi vozili, ki so skladno z občinskimi predpisi (odlokom) v izključni pristojnosti Medobčinskega inšpektorata«, čemur pa ni mogoče pritrditi. Sporno besedilo namreč predstavlja pogoj za sodelovanje (prim. 75. člen ZJN-3) in ne tehnične specifikacije ali zahteve glede izvedbe predmeta naročila, kot to uveljavlja vlagatelj, v okviru tega pogoja pa naročnik preverja izkušnje zagotavljanja aplikacije za nadzor plačanih parkirnin s strani nadzornikov in ne izkušnje nadzorovanja nad parkiranimi vozili.


II. Plačilo po porabi

V poglavju »9.1 Opis predmeta javnega naročila« razpisne dokumentacije je naročnik navedel:

»Predmet javnega naročila je zagotavljanje sistema mobilnega plačevanja parkirnine za obdobje treh (3) let, ki obsega:
1. MOBILNO PLAČEVANJE PARKIRNINE UPORABNIKOM:
[…]
b. Plačilo parkirnine z aplikacijo na pametnih telefonih:
[…]
4. ponudnik mora omogočati plačilo preko kreditnih kartic (vsaj Mastercard, Visa, Diners) in PayPal-a ob zaključku parkiranja, t. i. plačilo po porabi,
5. izdajanje računa za vsako parkiranje skupaj z davčno potrditvijo le tega po zaključku parkiranja.«

Vezano na citirani določili razpisne dokumentacije sta bila na portalu javnih naročil na vprašanja ter opozorila potencialnih ponudnikov na nezakonitost tako oblikovane zahtevana objavljena naročnikova odgovori, ki se skladno z zadnjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 štejejo za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:

- »Datum objave: 07.05.2021 11:16
VPRAŠANJE:
točka 9 - tehnična specifikacija /Plačilo parkirnine z aplikacijo na pametnih telefonih/4.alineja

Navedena zahteva je objektivno neupravičena. Plačilo parkirnine ni nujno, da se izvaja po zaključku parkiranja. Da temu ni tako dokazuje plačilo parkirnine pri parkomatih v drugih mestih, kot npr. v Mariboru in Ljubljani (ki uporablja očitno drug sistem kot ga naročnik želi) in tudi s plačilom parkirnine na parkomatu, kjer uporabnik plača parkirnino takoj ko parkira vozilo in ne šele ob zaključku. Od naročnika zahtevamo, da umakne to zahtevo, ker gre za preferiranje obstoječega ponudnika, ki ima razvito funkcionalnost na tovrstno logiko.

ODGOVOR:
Predmetno javno naročilo se ne navezuje na parkomate ampak za parkirno aplikacijo, zato je primerjava nesmiselna. Parkomati so posebnost v davčnem potrjevanju in omogočajo izdajo računa še pred opravljeno storitvijo. V pravilu pa se račun mora izdati po opravljeni storitvi. Gre za dodano vrednost storitve za naše uporabnike, saj po tem sistemu plačilo po zaključku parkiranja plačajo le dejanski čas parkiranja in ne plačujejo parkirnine, ki je ne bodo koristili. Ker to aplikacije omogočajo je naša zahteva, da se izda račun po opravljeni storitvi.

- Datum objave: 07.05.2021 11:18
VPRAŠANJE:
točka 9 - tehnična specifikacija /Plačilo parkirnine z aplikacijo na pametnih telefonih/5.alineja
Navedena zahteva je neupravičena in zahtevamo, da jo naročnik črta. Skladno s FURS pravili je, da se izda račun takoj, ko uporabnik potrdi oz. plača storitev, če tudi parkiranje še ni zaključeno. Enako velja pri plačilu na parkomatu, saj uporabnik takoj prejme račun in tudi parkomat mora davčno potrjevati račune.

ODGOVOR:
Predmetno javno naročilo se ne navezuje na parkomate ampak za parkirno aplikacijo, zato je primerjava nesmiselna. Parkomati so posebnost v davčnem potrjevanju in omogočajo izdajo računa še pred opravljeno storitvijo. V pravilu pa se račun mora izdati po opravljeni storitvi. Gre za dodano vrednost storitve za naše uporabnike, saj po tem sistemu plačilo po zaključku parkiranja plačajo le dejanski čas parkiranja in ne plačujejo parkirnine, ki je ne bodo koristili. Ker to aplikacije omogočajo je naša zahteva, da se izda račun po opravljeni storitvi.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahtevo po plačilu po porabljenem času označuje za neživljenjsko, ker naj ne bi omogočala učinkovitega nadzora plačila parkirnine s strani Medobčinskega redarstva. Četudi konkurenčne aplikacije tak način zaračunavanja omogočajo, se naj bi ob tem pojavilo preveliko tveganje za naročnika, da bo ostal brez plačila za čas, ko uporabnik parkira svoje vozilo, ker naj bi imel v uporabi tako aplikacijo. Vlagatelj izpostavlja, da zahteva ni objektivno opravičljiva niti sorazmerna predmetu naročila; skoraj vse občine v Sloveniji naj bi namreč imele plačilo parkirnin urejeno na način, da uporabnik parkirni čas zakupi s plačilom vnaprej, zato je po mnenju vlagatelja sporna zahteva postavljena izključno z namenom vnovične izbire obstoječega izvajalca storitev, saj edini preostali ponudnik na slovenskem trgu (vlagatelj) takšnega načina plačevanja ne omogoča.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedbe vlagatelja zavrača kot neutemeljene. Poudarja, da gre za dejansko ugodnejšo storitev za uporabnike, ki po tem sistemu parkirnino plačajo po zaključku parkiranja in le za dejanski čas, ne pa plačajo pa dodatnega zneska parkirnine, ki je ne koristijo. Dodaja, da je v Sloveniji možnost plačila po zaključku parkiranja uvedena že v najmanj 30 mestih.

Vlagatelj v vlogi z dne 31. 5. 2021 dodaja, da občinski predpisi Mestne občine Maribor plačila parkirnine po dejansko porabljenem času parkiranja ne omogočajo; naročnik naj bi tako povsem prezrl določbo 66.c člena Odloka, ki določa, da parkirnina na parkirnih površinah znaša 1,00 EUR za vsako začeto uro parkiranja, kar pomeni, da že sam Odlok na omogoča zaračunavanja parkirnine po dejansko porabljenem času, kot naj bi to poizkušal zmotno, tendenciozno, nesorazmerno, neresnično, predvsem pa nezakonito predstaviti naročnik. Kot dokazno nepodprto označuje navedbo naročnika o tem, da je tak način plačevanja parkirnine uveden že v najmanj 30 slovenskih mestih.

Sporno določilo se nanaša na tehnične specifikacije predmeta naročila. Skladno s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 tehnične specifikacije pomenijo: v primeru javnih naročil blaga ali storitev specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.

Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga (pri čemer se te značilnosti lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila) in se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3), določijo pa se na enega od načinov iz petega odstavka 68. člena ZJN-3:
a) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa odda javno naročilo;
b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropske tehnične ocene oz. evropski ocenjevalni dokument, če se ta uporabi kot podlaga za izdajo evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane s projektiranjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga, pri čemer se pri vsakem sklicevanju navede tudi »ali enakovredni«;
c) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke tega odstavka s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke tega odstavka kot podlago za domnevo skladnosti s temi zahtevami glede delovanja ali funkcionalnosti;
č) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke tega odstavka za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke tega odstavka za druge značilnosti.

Določitev možnosti plačevanja na način, kot ga je opredelil naročnik, je torej obravnavati kot določitev tehnične specifikacije na način iz točke a) petega odstavka 68. člena ZJN-3 (v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti).

Državna revizijska komisija pri presoji izpostavljena očitka vlagatelja glede nezakonitosti te zahteve uvodoma pojasnjuje, da lahko Državna revizijska komisija, ki po svoji funkciji predstavlja organ pravnega varstva, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja (prvi odstavek 60. člena ZPVPJN), v revizijskem postopku, v katerem je zagotovljeno pravno varstvo le zoper kršitve v postopkih javnega naročanja (2. člen ZPVPJN), ugotavlja (zgolj) skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja. ZJN-3 določa pravila o postopku oddaje javnega naročila (prim. prvi odstavek 1. člena ZJN-3) in torej določa, kako naj naročnik nabavi blago oz. storitev, ne določa pa, kaj naj naročnik nabavi in torej ne določa, katero blago oz. storitev sme nabaviti. ZJN-3 v določanje in oblikovanje potreb naročnika, na podlagi katerih ta oblikuje predmet javnega naročila, ne posega. Naročnik je pri ugotavljanju svojih potreb in pri postavljanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Pravila javnega naročanja ga pri tem zavezujejo, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija nadalje pojasnjuje, da tudi potrditev izhodišča, da naj bi bil le en gospodarski subjekt zmožen izpolniti naročnikove zahteve, sama po sebi še ne bi pomenila kršitve ZJN-3 (prim. npr. sklep Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-207/2017). Vsaka tehnična specifikacija, ki jo določi naročnik, vpliva na krog gospodarskih subjektov, ki lahko pridobijo javno naročilo, saj že po naravi stvari razlikuje med gospodarskimi subjekti, ki jo lahko (s ponujenim predmetom) izpolnijo, in gospodarskimi subjekti, ki je ne morejo. Vendar ni namen ZJN-3, da bi preprečil vsakršno razlikovanje med gospodarskimi subjekti, temveč le tisto, ki ni skladno z njim (npr. arbitrarno razlikovanje). Pravila javnega naročanja določajo, kako naj naročnik naroči blago ali storitve, ne določajo pa, kaj naj nabavi in torej ne določajo, katero blago ali storitve sme nabaviti oz. naročiti. ZJN-3 zato tudi ne določa, katere konkretne lastnosti morajo imeti neko blago ali storitve, ki jih naročnik nabavlja. Glede na ZJN-3 je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb avtonomen, ZJN-3 pa določa le pravila, ki jih mora naročnik upoštevati, ko naroča blago ali storitve. Državna revizijska komisija ne more odločati o potrebah naročnika, saj je za to pristojen sam. K navedenemu velja še dodati, da vlagatelj niti ni navedel, da bi naročnik določil tehnične specifikacije tako, da bi te različno zavezovale posamezne gospodarske subjekte. Iz tehničnih specifikacij je razvidno, da sporne tehnične specifikacije na enak način in v enakem obsegu zavezujejo vse gospodarske subjekte brez razlikovanja glede na njihov sedež, pravno organizacijsko obliko oziroma katero drugo lastnost.

Navedbe vlagatelja o nezakonitih tehničnih specifikacijah je potrebno presojati tudi v smislu očitka o kršitvi načela sorazmernosti (8. člen ZJN-3), ker naj bi (kot izpostavlja vlagatelj) naročnik določil sporne tehnične specifikacije tako, da so objektivno neopravičljive oz. celo neživljenjske in zato (smiselno) presegajo mejo dopustne naročnikove diskrecije pri njihovi določitvi. Načelo sorazmernosti (8. člen ZJN-3) namreč sporoča, naj naročnik ne zahteva več, kot bi bilo treba. Torej naj bo njegovo ravnanje uravnoteženo. Zgolj dejstvo, da naj bi le oprema enega proizvajalca ali omejenega števila proizvajalcev zadostila tej tehnični specifikaciji, pa ne pomeni, da je naročnik zahteval več, kot je treba, oziroma da ne bi ravnal uravnoteženo. Če predmet javnega naročila upravičuje tako tehnično specifikacijo, potem vlagatelj ne more uspeti. Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je mogoče pritrditi naročnikovi navedbi, da je na (slovenskem) tržišču na voljo več ustreznih izdelkov, ki lahko zadostijo tehničnim specifikacijam, saj je v zadevi bistveno, ali so tehnične specifikacije, ki za vlagatelja pomenijo omejitev možnosti sodelovanja v postopku s predložitvijo ponudbe in zato izgubo možnosti njene izbire, določene tako, da vlagatelja oziroma predmet, ki bi ga želel ponuditi, upravičeno (torej na zakoniti podlagi) izključujejo.

Iz zahtevka za revizijo je mogoče razbrati, da vlagatelj objektivno neopravičljivost in nesorazmernost spornih dveh zahtev predmetu javnega naročila v bistvu utemeljuje le s pavšalno navedbo o tem, da naj bi bili zahtevi »neživljenjski«, ker naj naročniku ne bi omogočali učinkovitega nadzora plačila parkirnin. Iz navedb vlagatelja ni mogoče razbrati, v čem naj bi se nadzor plačila parkirnin s strani nadzornikov naročnika (in ne redarstva, kot to zmotno navaja vlagatelj) v primeru plačila po porabi razlikoval od nadzora plačila predplačanih parkirnin, posledično pa tudi ne tega, zakaj naj bi bil nadzor v prvem primeru manj učinkovit od nadzora v drugem primeru. Pa tudi sicer je treba ugotoviti, da zatrjevano onemogočanje učinkovitega nadzora in morebitno tveganje, da bo naročnik ostal brez plačila, niso okoliščine, ki bi sodile v sfero vlagatelja oz. ki bi posegale v njegov položaj in mu onemogočale ali oteževale sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, temveč gre za okoliščine, ki so v sferi naročnika, vlagatelj pa ni subjekt, ki bi bil v skladu s 6. členom ZPVPJN aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo v javnem interesu.

Po drugi strani Državna revizijska komisija kot prepričljive in utemeljene sprejema argumente naročnika (ki jim vlagatelj niti ni oporekal), da je zahtevana možnost plačevanja parkirnine po porabi ugodnejša in prijaznejša za uporabnike, take rešitve pa tudi sicer (že) obstajajo in se uporabljajo. Pritrditi je sicer mogoče pri tem vlagatelju v tem, da naročnik ni izkazal navedbe o tem, da je sporni sistem plačevanja parkirnine po porabi uveden že v najmanj 30 mestih po Sloveniji, vendar so po drugi strani neizkazane tudi navedbe vlagatelja o tem, da imajo skoraj vse občine v Sloveniji plačilo parkirnin urejeno na drugačen način (z zakupom vnaprej). Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da za presojo zakonitosti izpodbijane zahteve niti ni relevantno, na kakšen način imajo plačilo parkirnine urejene druge občine po Sloveniji oz. koliko občin (mest) zagotavlja možnost plačila parkirnine po porabi in koliko občin (mest) zgolj predplačilo; bistveno je, da je tak način plačevanja mogoč, naročnik pa zanj izkazuje utemeljen razlog, ki mu vlagatelj niti ne oporeka. V tem smislu ni mogoče ugotoviti, da obravnavana zahteva ne bi bila objektivno opravičljiva ali sorazmerna.

Vlagatelj v vlogi z dne 31. 5. 2021 še dodatno izpostavlja, da naj bi bilo plačevanje po porabi v nasprotju z Odlokom. Ne glede na vprašanje (ne)pravočasnost tovrstne navedbe (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN) pa očitku ni mogoče pritrditi: kot vlagatelj pravilno navaja, 66.c člen Odloka namreč res določa, da znaša parkirnina na parkirnih površinah iz prve alineje drugega odstavka 50. člena Odloka 1,00 EUR za vsako začeto uro parkiranja, vendar pa navedeno v ničemer ne vzpostavlja obveznega predplačila parkirnine, saj se ta določba nanaša izključno na obračun parkirnine. Iz navedb vlagatelja niti ne izhaja, da v primeru plačila po porabi ne bi bilo mogoče zaračunati uporabniku 1,00 EUR za vsako začeto uro parkiranja (npr. v primeru parkiranja 1 uro in 40 minut bi to pomenilo 2,00 EUR parkirnine).

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati nezakonitosti spornih zahtev, ki se nanašata na način zaračunavanja parkirnine.


III. Prenos podatkov nadzornikov

V poglavju »9.1 Opis predmeta javnega naročila« razpisne dokumentacije je naročnik navedel:

»Predmet javnega naročila je zagotavljanje sistema mobilnega plačevanja parkirnine za obdobje treh (3) let, ki obsega:
[…]
3. APLIKACIJA ZA UPRAVLJANJE NAROČNIKA S SISTEMOM MOBILNEGA PLAČEVANJA PARKIRNINE:
[…]
4. ponudnik mora zagotoviti online prenos podatkov nadzornikov s terena v zaledni del. Naročnik ima tako možnost spremljati delo nadzornikov v realnem času in omogoča komunikacijo nadzornikov v izogib dvojnim prekrškom. […]«

Vezano na citirano določilo razpisne dokumentacije je bilo na portalu javnih naročil na vprašanje oz. opozorilo potencialnega ponudnika na neuresničljivost zahteve objavljen naročnikov odgovor, ki se skladno z zadnjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 šteje za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:

»Datum objave: 07.05.2021 11:19
VPRAŠANJE:
3. APLIKACIJA ZA UPRAVLJANJE NAROČNIKA S SISTEMOM MOBILNEGA PLAČEVANJA PARKIRNINE- 4.alineja

Navedena zahteva je povsem nerazumljiva in nelogična. Kaj pomeni dvojni prekršek? Kdaj sploh pride do tega? Navedena zahteva je objektivno neuresničljiva, zato zahtevamo, da jo naročnik umakne.

ODGOVOR:
Po prejetju kazni oz. obvestila o plačilu celodnevnega parkiranja lahko uporabnik brezplačno parkira cel dan. V kolikor uporabnik umakne iz vetrobranskega stekla obvestilo, drugi nadzornik v isti izmeni ali v popoldanski izmeni nima informacije, da je da je le-ta upravičen do celodnevnega brezplačnega parkiranja. Iz tega razloga je komunikacija med nadzornikoma nujna, da se ne izdaja za isto vozilo dvojno obvestilo o prekršku.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo citirano zahtevo označuje za nesorazmerno in neživljenjsko; meni, da naročnik z razpisnimi pogoji ne more in niti ne sme v sfero ponudnikov prenašati izvirnih pooblastil Medobčinskih redarjev, pri čemer je predmet javnega naročila zagotavljanje sistema mobilnega plačevanja parkirnine in ne mobilnega preverjanja plačanih parkirnin, kot naj bi želel naročnik izsiliti od ponudnikov.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo pojasnjuje, da Medobčinsko redarstvo ne nadzira parkirnine na belih plačljivih conah; takšen nadzor izvajajo nadzorniki naročnika. Sklicujoč se na pojasnilo s portala javnih naročil meni, da je komunikacija med nadzornikoma nujna, z namenom, da se za isto vozilo ne izdaja dvojnega obvestila o prekršku. Poudarja, da gre za nujno in obvezno komunikacijo znotraj službe naročnika in ne za prenos podatkov drugim službam nadzora (tj. mestnim redarjem in policiji).

Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja v tem delu označuje za neutemeljene. V zvezi s sporno zahtevo ne gre za prenos pooblastil redarstva v sfero izvajalca, pač pa za zahtevano funkcionalnost aplikacije za upravljanje naročnika s sistemom mobilnega plačevanja parkirnine, ki je predmet javnega naročila, in ki bo omogočila (učinkovito) delo naročnikovim nadzornikom s tem, da bodo razpolagali z aktualnimi podatki glede (ne)plačila parkirnin. Zahteva, da bodo imeli naročnikovi nadzorniki aktualne podatke o parkiranih vozilih, ki bodo preprečevali dvojno zaračunavanje, je po oceni Državne revizijske komisije razumna in logična. Upoštevaje navedeno pa iz navedb vlagatelja niti ni mogoče razbrati razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da zahteva ni objektivno opravičljiva in povezana s predmetom javnega naročila.


IV. Plačevanje parkirnine

V poglavju »9.1 Opis predmeta javnega naročila« razpisne dokumentacije je naročnik navedel:

»Predmet javnega naročila je zagotavljanje sistema mobilnega plačevanja parkirnine za obdobje treh (3) let, ki obsega:
1. MOBILNO PLAČEVANJE PARKIRNINE UPORABNIKOM:
a. Možnost plačila s SMS sporočili:
[…]
3. ponudnik mora zagotavljati samostojno številko, ki omogoča plačevanje parkirnin s SMS sporočili (samostojna številka ne sme omogočati ostalih SMS storitev kot so: nagradne igre, prijave v klub, odjave, itd… in tudi v preteklosti ni smela omogočati le-tega),
4. ponudnik mora zagotavljati isto telefonsko številko na katero pošiljajo SMS sporočila tako slovenski kakor tuji uporabniki,
[…]
8. ponudnik mora zagotavljati uporabnikom prijazen sistem plačevanja parkirnine s SMS sporočilom (zaželen je enostaven sistem, ki bo omogočal plačilo v enem koraku, brez dodatnih potrditev s pošiljanjem SMS sporočil).«

Vezano na citirana določila razpisne dokumentacije so bila na portalu javnih naročil na vprašanja ter opozorila potencialnih ponudnikov na nezakonitost tako oblikovanih zahtev objavljeni naročnikovi odgovori, ki se skladno z zadnjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 štejejo za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:

- »Datum objave: 07.05.2021 11:24
VPRAŠANJE:
Vprašanje točka 9. /1.a Možnost plačila s SMS sporočili, 3.točka:

Povsem irelevantno za sistem, ki je predmet javnega naročila, ali se samostojna številka uporablja tudi za druge storitve, še zlasti pa naročnik ne sme zahtevati, da številka v preteklosti ni omogočala uporabe za različne SMS storitve. S tem ko naročnik to navaja le še potrjuje, da je izključen namen celotnega javnega naročila, izbrati ponudbo ponudnika, ki zagotavlja sistem EasyPark, ki ga naročnik že ima in uporablja. Takšno ravnajnje je nezakonito, koruptivno in nikakor dopustno. Naročnik nima nobenega objektivnega razloga, s katerim bi zahteval, da se SMS številka ne sme uporabljati tudi za druge SMS storitve. Z vidika funkcionalnosti sistema in njegove uporabnosti je ta zahteva povsem neupravičena in posledično diskriminatorna in nezakonita. Naročnika pozivamo, da nemudoma umakne to zahtevo, če ne bomo primorani vložiti zahtevek za revizijo.

ODGOVOR:
Predmet javnega naročila je izključno poravnavanje parkirnine in ne sodelovanje v katerikoli drugi storitvi (nagradne igre, klubi,). Tudi v bodoče se ne predvideva širitev storitve izven okvirjev javnega naročila, zato je zaradi varnosti in večjega zaupanja uporabnikov storitev nujno, da številka ni in ne bo nikoli uporabljena za drugo storitev.

- Datum objave: 07.05.2021 11:25
VPRAŠANJE:
Vprašanje točka 9. /1.a Možnost plačila s SMS sporočili, 3.točka in 4.točka

Iz točk 3. in 4 je jasno razvidno, da naročniku niso jasne tehnološke terminologije delovanja SMS rešitev oz. jih želi prilagoditi obstoječemu ponudniku za katere pa vemo, da tehnično niso izvedljive in gre za zavajanje tako naročnika, kot končnega uporabnika.

V točki 3 je opredeljeno, da mora ponudnik zagotavljati samostojno številko, ki omogoča plačevanje parkirnin s SMS sporočili, potem pa v točki 4. da mora zagotavljati isto telefonsko številko na katero pošiljajo SMS sporočila tako slovenski kakor tuji uporabniki.

V Sloveniji vsi operaterji zahtevajo v kolikor gre za zaračunljive storitve preko SMS sporočil, da se uporabljajo kratke 4 mestne samostojne številke. Obstoječi ponudnik je naredil »work around«, da mora uporabnik najprej poslati SMS na dolgo 9-mestno številko oz. tujec mora dodat še +386 (uporabniška izkušnja slabša v primerjavi z 4 mestno samostojno številko) in potem v ozadju zaračuna preko kratke samostojne številke. Tujec, če pošlje SMS na to dolgo številko prejme povratno informacijo, da operater ne podpira SMS plačevanje in da si naj naloži aplikacijo. V tem primeru gre za čisto zavajanje tako naročnika, kot končnega uporabnika.

S tem ko naročnik to navaja le še potrjuje, da je izključen namen celotnega javnega naročila, izbrati ponudbo ponudnika, ki zagotavlja sistem EasyPark, ki ga naročnik že ima in uporablja. Takšno ravnajnje je nezakonito, koruptivno in nikakor dopustno. Naročnik nima nobenega objektivnega razloga, s katerim bi zahteval, da se uporablja ista telefonska številka na katere se sprejema SMS sporočila tako slovenskih, kot tujih ponudnikov. Z vidika funkcionalnosti sistema in njegove uporabnosti je ta zahteva povsem neupravičena in posledično diskriminatorna in nezakonita. Naročnika pozivamo, da nemudoma umakne to zahtevo, če ne bomo primorani vložiti zahtevek za revizijo.

ODGOVOR:
Zahteva je narejena izključno zaradi lažje in razumljivejše komunikacije na tablah prometne signalizacije, ki tako z dodatnim jasnim pojasnilom vodi in omogoči tujcu plačilo parkirnine skozi aplikacijo oz. mobilno/brezgotovinsko plačilo parkirnine.

- Datum objave: 07.05.2021 11:26
VPRAŠANJE:
Točka 9./9.1 -1- točka 8

Navedeni način je neskladen s poslovno politiko mobilnih operaterjev v Sloveniji (kot npr. Telekom, A1). Osnovna politika slovenskih operaterjev je zahteva, da v primeru plačljivih SMS storitev uporabnik po poslanem sms-u prejme obvestilo, da gre za plačljivo storitev in informacijo, koliko bo plačal za to storitev, po seznanitvi, pa uporabnik pošlje potrditev, da se ta storitev zaračuna skladno s cenikom. Takšen način je nadalje skladen tudi s pravicami potrošnikov, da so seznanjeni s stroški, ki jim bodo nastali. Iz pojasnjenega izhaja, da je zahteva naročnika povsem neutemeljena in neskladna s plačilnim sistemom operaterjev v Sloveniji.

ODGOVOR:
V razpisni dokumentaciji je navedeno da je »zaželen enostaven sistem, ki bo omogočal plačilo v enem koraku,«, ni pa navedena zahteva oblikovana kot pogoj.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahtevo iz zgoraj citirane 3. točke označuje za irelevantno za sistem, ki je predmet naročila; zahteva naj bi bila z vidika funkcionalnosti sistema in njegove uporabnosti neutemeljena in nesorazmerna. Samo dejstvo, da ponudnik na isti številki zagotavlja še druge storitve, ne predstavlja varnostnega tveganja za uporabnike, niti ne posega v njegove pravice z vidika varstva potrošnikov. Meni, da naročniku niso poznani načini delovanja SMS rešitev ali pa jih želi prilagoditi obstoječemu ponudniku. Vsi slovenski operaterji v primeru plačljivih storitev preko SMS sporočil zahtevajo, da se uporabljajo kratke štirimestne številke. V nadaljevanju vlagatelj pojasnjuje, kako obstoječi izvajalec (ne) omogoča te storitve oz. jo omogoča le navidezno. Enako naj bi veljalo za zahtevo iz citirane 4. točke. Glede zahteve v citirani 8. točki vlagatelj meni, da je zahtevan način v nasprotju s poslovno politiko mobilnih operaterjev v Republiki Sloveniji, saj slednji v primeru plačljivih storitev SMS zahtevajo, da sistem uporabniku po poslanem SMS pošlje obvestilo, da gre za plačljivo storitev, skupaj z obvestilom o tem, koliko bo uporabnika plačljiva storitev stala. Šele po seznanitvi in izrecni privolitvi uporabnika se lahko storitev zaračuna skladno s cenikom. Vlagatelj poudarja, da je izključno tak način skladen s pravicami potrošnikov. Vlagatelj meni, da je razpisni pogoj v interesu obstoječega izvajalca storitev.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo poudarja, da pri izvajanju gospodarske javne službe ni dopustno vključevati tržnih elementov, saj gre pri predmetnem javnem naročilu za plačevanje parkirnine in ne za plačevanje katerekoli druge storitve (taka širitev ni predvidena niti v bodoče), zato je zaradi varnosti in večjega zaupanja uporabnikov nujno, da številka ni in ne bo uporabljena za drugo storitev. Dodaja še, da nikjer v razpisu ni določena oz. opredeljena dolžina številke, zaradi česar je za naročnika dolžina klicne številke povsem irelevantna. Zahteva po isti številki (za domače in tuje državljane) je bila postavljena iz razloga, da se lahko pošlje navodilo o možnosti plačila preko aplikacije, saj tujci plačila preko SMS ne morejo opraviti. Zahteva je tako vzpostavljena izključno zaradi lažje in učinkovitejše komunikacije na tablah prometne signalizacije, ki z dodatnim pojasnilom tujcem omogoči plačilo parkirnine z aplikacijo. Kot neresnične naročnik označuje trditve vlagatelja glede zahtevanega prijaznega sistema plačevanje, pri čemer pojasnjuje, da razpisna dokumentacija vsebuje zgolj navedbo, da je enostaven sistem plačevanja z omogočanjem plačila v enem koraku zaželen, ni pa ta navedba oblikovana kot pogoj.

Vlagatelj z vlogo z dne 31. 5. 2021 vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Dodaja, da pri zagotavljanju plačevanja preko SMS sporočil preko enotne telefonske številke ne gre za vključevanje tržnih elementov, temveč za uporabniku prijazno storitev (ki tudi tujcem ne povzročajo dodatnih zapletov in stroškov). Vlagatelj v nadaljevanju še bolj podrobno opisuje, kako obstoječi izvajalec (ne) omogoča te storitve oz. jo omogoča le navidezno. Kot neresnične označuje trditve naročnika, da naj bi enostaven sistem z omogočanjem plačila v enem koraku bil zgolj zaželen in ne oblikovan kot pogoj.

Ob upoštevanju, da vlagatelj ne zatrjuje, da sam ne more izpolniti spornih zahtev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz navedb vlagatelja ni razvidno, kako naj bi te zahteve vplivale na pravni položaj vlagatelja, oziroma na kakšen način naj bi onemogočale ali oteževale njegovo sodelovanje v tem postopku (prim. s prvo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da za presojo izpodbijane zahteve niso relevantne navedbe vlagatelja o tem, na kakšen način te storitve izvaja oz. zagotavlja obstoječi izvajalec storitev pri naročniku; predmet postopka pravnega varstva so zahteve (tehnične specifikacije) v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, ki se nanaša na prihodnje izvajanje predmetnih storitev, ne pa presoja izvajanja storitev, ki se izvajajo po obstoječi pogodbi. Nerazumljive so pri tem navedbe vlagatelja glede dolžine telefonskih številk, saj naročnik tozadevnih zahtev sploh ni določil, prav tako pa iz navedb ni jasno, na podlagi česa je mogoče sklepati, da bi bile zahteve prilagojene obstoječemu izvajalcu teh storitev (še posebej ob upoštevanju navedb vlagatelja, s katerimi v bistvu zatrjuje, da ta subjekt spornih zahtev sploh ne izpolnjuje, ker je naredil »obvod« zahtev oz. ker zgolj navidezno uresničuje razpisne pogoje, ter ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da sam ne more zagotoviti samostojne številke za plačevanje parkirnin preko SMS sporočil).

Iz zahtevka za revizijo je še razvidno, da vlagatelj zahtevo glede samostojne številke (iz citirane 3. točke) šteje za irelevantno za predmet javnega naročila, pri čemer pa zgolj pavšalno zanika naročnikove argumente v prid postavitve te zahteve, kot so bili navedeni že v odgovoru na portalu javnih naročil, naročnik pa jih je ponovil tudi v zavrnitvi zahtevka za revizijo. Zahteva glede samostojne številke se nanaša na način plačevanja parkirnine, zato ni mogoče šteti, da ne bi bila povezana s predmetom naročila. Ne glede na to, ali zahteva predstavlja varnostno tveganje za uporabnike, so upoštevni argumenti naročnika (ki jim vlagatelj niti ne oporeka), da je zahteva postavljena zaradi večjega zaupanja uporabnikov.

Tudi v zvezi s sporno zahtevo iz 4. točke vlagatelj zgolj nekonkretizirano navaja, da naj bi bila ta zahteva povsem v interesu obstoječega izvajalca ter da ni funkcionalna in ne povečuje uporabnosti sistema, kar pa ne zadostuje za to, da bi bilo mogoče ugotoviti, da je zahteva pripravljena v nasprotju z določbami ZJN-3.

Sporne navedbe iz zgoraj citirane 8. točke o tem, da je zaželen »[…] enostaven sistem, ki bo omogočal plačilo v enem koraku, brez dodatnih potrditev s pošiljanjem SMS sporočil« ob upoštevanju naročnikovega pojasnila, objavljenega na portalu javnih naročil 7. 5. 2021 ob 11.16, ni mogoče razumeti kot zahteve naročnika, ki bi jo morala ponujena rešitev obvezno zagotavljati. Posledično za rešitev zadeve niso niti relevantne navedbe vlagatelja o poslovni politiki mobilnih operaterjev v Republiki Sloveniji (vlagatelj teh navedb tudi sicer ni izkazal). Prav tako iz navedb vlagatelja ni mogoče ugotoviti, zakaj bi bila ob tem, da mobilni operaterji v Republiki Sloveniji takega zaželenega sistema plačevanja ne omogočajo (česar vlagatelj sicer ni izkazal), sporna zahteva v interesu obstoječega izvajalca.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ob upoštevanju navedb vlagatelj ni mogoče ugotoviti, da je naročnik sporne zahteve pripravil v nasprotju z ZJN-3.


V. Dodatne zahteve naročnika

V poglavju »9.1 Opis predmeta javnega naročila« razpisne dokumentacije je naročnik navedel:

»[…] Dodatne zahteve naročnika:
[…]
3. ponudnik krije stroške izdelave in zamenjave nalepk na dopolnilnih tablah velikosti 600×300 mm na drogovih prometne signalizacije (170 tabel) in na parkomatih za gotovinsko plačilo parkirnin; odstranitev obstoječe, tisk polimerične folije življenjskega razreda 7 do 8 let z UV zaščitno anti grafitno laminacijo 400×1600 mm in namestitev na parkomat (63 parkomatov) ponudnik nosi stroške strojne opreme (tiskalnike in pametne telefone za 8 nadzornikov), strojna oprema mora biti nova,
[…]
5. ob uvajanju nove blagovne znamke (aplikacije) mora ponudnik kriti stroške promocijske kampanje, ki minimalno zajema: 20 zunanjih plakatov na področju Mestne občine Maribor (trajanje oglaševanja 14 dni), 14 dnevno oglaševanje z bannerjem na vstopni strani lokalnih spletnih portalov, oglaševanje na 3 najbolj poslušanih lokalnih radijskih postajah (650 objav/na postajo). Kampanja mora biti terminsko in vsebinsko usklajena z naročnikom.«

Vezano na citirani določili razpisne dokumentacije sta bila na portalu javnih naročil na opozorila potencialnih ponudnikov na nezakonitost tako oblikovanih zahtev objavljena naročnikova odgovora, ki se skladno z zadnjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 štejeta za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:

- »Datum objave: 07.05.2021 11:27
VPRAŠANJE:
Dodatne zahteve naročnika: točka 3 in 4:

Navedena zahteva je neutemeljena, saj je izdelava in zamenjava nalepk na prometni signalizaciji v domeni upravljavca oz. vzdrževalca cest skladno z relevantnimi določbami Zakona o cestah in Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, posledično tudi nastali stroški v tej zvezi. Izvajalec, ki zagotavlja sistem mobilnega plačevanja parkirnine nima pravice posegati v drogove in informacijske table, zaradi česar je tudi odstranitev obstoječe in tisk polimerične folije življenjskega razreda 7 do 8 let z UV zaščitno anti grafitno laminacijo 400×1600 mm in namestitev na parkomat izključno v domeni naročnika in ne izvajalca. Če bi naročnik želel, da ponudniki lahko pripravijo ponudbo, mora naročnik ponudnikom zagotoviti vse podatke, ki jih ti potrebujejo za pripravo ponudbe. V okviru te zahteve, bi moral naročnik zagotoviti seznam vse prometne signalizacije, kjer bi bilo potrebno postaviti nove table s podatki o vrsti signalizacije, lokacije namestitve in drugimi relevantnimi podatki. Le tako naročnik zagotovi enakopravno obravnavo ponudnikov in primerljivost ponudb. Nova strojna oprema, ki vključuje tiskalnike in pametne telefone za 8 nadzornikov ne more predstavljati stroška izvajalca storitve, saj naročnik sam izvršuje inšpekcijski nadzor, pri čemer nadzornikom oz. inšpekcijski službi mora sam zagotoviti primerna delovna sredstva, tega stroška pa ne more prenašati v sfero izvajalcev. Takšna zahteva naročnika je neutemeljena, predvsem pa iz nje izvira utemeljen sum o koruptivnem ravnanju, saj pogojuje izpolnjevanje pogojev na razpisu z zagotovitvijo darila naročniku za izvajanje inšpekcijskega nadzora, ki ga mora naročnik v okviru svojih pristojnosti zagotoviti sam.

ODGOVOR:
Naročnik umika zahtevo glede odstranitve in namestitve nalepk, tako da mora izvajalec zagotoviti samo izdelavo nalepk.

Naročnik bo v tem delu popravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jo bo objavil na svoji spletni strani.«


- »Datum objave: 07.05.2021 11:30
VPRAŠANJE:
Dodatne zahteve naročnika: točka 5

Zahteva, da ob uvajanju nove blagovne znamke, aplikacije ponudnik krije stroške promocijske kampanje v minimalnem obsegu 20 zunanjih plakatov na področju Mestne občine Maribor v času trajanja 14 oglaševalskih dni, je nesorazmerno s predmetom javnega naročila in naročnik nima objektivnih razlogov, da od izvajalca zahteva takšno finančno organizacijsko breme. Zahtevano 14 dnevno oglaševanje z bannerjem na vstopni strani lokalnih spletnih portalov, oglaševanje na 3 najbolj poslušanih lokalnih radijskih postajah (650 objav/na postajo) je prav tako nesorazmerna zahteva naročnika z vrednostjo naročila. Pa tudi sicer je za naročnika bistveno lažje organizirati zahtevano oglaševanje, saj izvajalci ne razpolagajo s potrebnim oglaševalskim znanjem, prav tako pa od izvajalcev ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bodo vedeli za vsako lokalno posebnost in spremljali vstopne strani lokalnih spletnih portalov, pri čemer jih niti sami ne poznajo. Tudi zahtevanih 650 objav na posamezno lokalno radijsko postajo je nerazumno in nesorazmerno veliko, pri čemer se takšna zahteva ne nanaša zgolj na eno radijsko postajo, temveč celo tri radijske postaje, kar se že samo po sebi zdi absolutno pretirano in nepotrebno. Vsi zahtevani pogoji predstavljajo izjemno visoke vstopne stroške in vstopne ovire za vsakega izvajalca, zaradi česar smo v našem podjetju prepričani, da v Sloveniji razen enega izvajalca teh vstopnih pogojev v obliki nerazumno visokih vstopnih stroškov oglaševanja ni zmožen realizirati praktično nihče, razen enega izvajalca to je obstoječi izvajalec storitev na področju Mestne občine Maribor, družba Easypark SI d.o.o., zaradi česar je takšen pogoj tudi diskriminatoren do ostalih ponudnikov oz. izvajalcev, saj omejuje konkurenco, merilo za izbiro pa torej ni kvalitetna izvedba primarne storitve. Na podlagi navedenega naročnika pozivamo, da te nerazumne zahteve umakne, saj so tudi v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja.

ODGOVOR:
V razpisni dokumentacije je napaka glede števila objav na posamezni radijski postaji. Zahteva se 50 objav/radijsko postajo. Naročnik bo v tem delu popravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jo bo objavil na svoji spletni strani.

V razpisni dokumentaciji je navedeno, da mora kampanja biti vsebinsko in terminsko usklajena z naročnikom. Naročnik bo v primeru kadrovsko neusposobljenega ponudnika za izvajanje promocijskih aktivnosti nudil brezplačno vso potrebno podporo v smislu priprave in izvedbe kampanje.«

Skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s prvim citiranim odgovorom spremenil sporno zahtevo tako, da mora izvajalec zagotoviti (le) izdelavo nalepk, ne pa tudi njihove namestitve oz. odstranitve obstoječih nalepk, z drugim citiranim odgovorom pa je znižal zahtevano število objav na posamezno radijsko postajo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot razlog za nesorazmernost in nezakonitost zahteve iz citirane 3. točke dodatnih zahtev navaja, da je upravljanje s prometno signalizacijo v domeni upravljavca ceste, zaradi česar naj stroškov izdelave nalepk na dopolnilnih tablah oz. prometni signalizaciji pod nobenim pogojem ne bi mogel nositi ponudnik. Izdelava nalepk mora biti skladna s področno zakonodajo in občinskimi predpisi, zato naročnik te svoje pristojnosti ne more in ne sme prenašati v sfero ponudnika. Vlagatelj kot problematično izpostavlja tudi zahtevo, skladno s katero bi moral ponudnik zagotoviti nove tiskalnike in pametne telefone za 8 nadzornikov, pri čemer meni, da ta zahteva naročnika meji že na nedovoljeno zahtevo oz. dajanje daril, saj je izvrševanje medobčinske redarske službe izključno v domeni Medobčinskega redarstva, naročnik pa ga s takšnimi razpisnimi pogoji ne more prenašati v sfero ponudnika, niti ne more od ponudnika zahtevati, da zagotovi delovna sredstva za delovanje redarstva, ko pa je slednje ustanovljeno na podlagi zakona in podzakonskih aktov. Glede zahteve iz citirane 5. točke dodatnih zahtev vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija to zahtevo kot nesorazmerno s predmetom javnega naročila in meni, da naročnik nima objektivnih razlogov, da od izvajalca zahteva takšno finančno in organizacijsko breme. Zahteva naročnika naj bi bila nepotrebna in predstavlja izjemno visoke vstopne stroške in vstopne ovire za vsakega izvajalca, zaradi česar naj na slovenskem trgu razen obstoječega izvajalca teh nerazumnih vstopnih pogojev ne bi bil zmožen realizirati nihče.

Naročnik v zavrnitvi zahtevka za revizijo meni, da zahteva po izdelavi nalepk ni nesorazmerna; ponovno poudarja, da nadzora parkirnine na belih plačljivih conah ne izvaja Medobčinsko redarstvo, temveč nadzorniki naročnika. Dodaja, da v svojem proračunu nima zagotovljenih sredstev za ponovno menjavo nalepk na tablah ali pa za nakup strojne opreme za zagotavljanje nadzora nad plačanimi parkirninami, zaradi česar mora katerikoli ponudnik stroške pri sebi všteti v ponudbeno ceno (enako je bilo tudi v prejšnjem razpisu). Naročnik trditve vlagatelja glede zahteve iz 5. točke dodatnih zahtev označuje za neutemeljene: izpostavlja, da gre za obveščanje uporabnikov in za izvajanje nalog, ki so po naravi neločljivo povezane z izvajanjem izbirne gospodarske javne službe. Zahteva naj ne bi bila nerazumno visoka; gre za minimalna vstopna vlaganja v prepoznavnost blagovne znamke in je prav zaradi utrjevanja in pospeševanja rabe aplikacije na njenem začetku nujno potrebna.

Vlagatelj v vlogi z dne 31. 5. 2021 vztraja pri trditvah iz zahtevka za revizijo in kot problematično označuje navedbo naročnika o nezagotovljenih sredstvih za zamenjavo nalepk in za nakup strojne opreme: navedeno naj bi kazalo, da so razpisni pogoji prilagojeni obstoječemu izvajalcu. Četudi sredstev v proračunu ni rezerviral, tega v posledici izbire drugega ponudnika ne more v postopku izbire prevaliti na eventualnega novega izvajalca storitev. Meni še, da so stroški promocijske kampanje že na prvi pogled izjemno visoki in nepotrebni, saj se ob morebitni zamenjavi ponudnika storitev uporabniki lahko (o tem) prepričajo sami.

Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da v revizijskem postopku ugotavlja (zgolj) skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja. ZJN-3 določa pravila o postopku oddaje javnega naročila (prim. prvi odstavek 1. člena ZJN-3) in torej določa, kako naj naročnik nabavi blago oz. storitev, ne določa pa, kaj naj naročnik nabavi in torej ne določa, katero blago oz. storitev sme nabaviti. ZJN-3 v določanje in oblikovanje potreb naročnika, na podlagi katerih ta oblikuje predmet javnega naročila, ne posega. Naročnik je pri ugotavljanju svojih potreb in pri postavljanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Pravila javnega naročanja ga pri tem zavezujejo, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3).

Glede očitkov o nesorazmernosti spornih zahtev predmetu naročila Državna revizijska komisija ugotavlja in pojasnjuje, da del predmeta tega javnega naročila predstavlja tudi izdelava nalepk za dopolnilno signalizacijo, oprema za nadzornike in promocijska kampanja; očitana nesorazmernost s predmetom naročila pa se ne more nanašati na del, ki sam po sebi predstavlja predmet naročila. Dodati velja še, da prvi odstavek 25. člena ZJN-3 naročniku omogoča oddajo mešanega javnega naročila (tj. javnih naročil, katerih predmet sta dve ali več vrst različnih naročil – gradenj, storitev ali blaga), iz navedb vlagatelja pa niti ne izhaja očitek o morebitnih s tem povezanih kršitvah naročnika ali o kršitvah 73. člena ZJN-3, ki ureja delitev naročila na sklope.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji opredelil število in zahtevane lastnosti nalepk (blaga), čemur vlagatelj niti ne oporeka. Ob tem, da je naročnik z odgovorom na portalu javnih naročil umaknil zahtevo po zamenjavi nalepk oz. po odstranitvi starih in namestitvi novih nalepk, zgolj naročilo nalepk po dani specifikaciji in v opredeljeni količini po presoji Državne revizijske komisije ne predstavlja prenosa pristojnosti naročnika v sfero ponudnika, na podlagi česar vlagatelj utemeljuje nezakonitost sporne določbe v razpisni dokumentaciji.

Smiselno enako je treba ugotoviti glede določbe razpisne dokumentacije, skladno s katero mora ponudnik zagotoviti tudi opremo za 8 naročnikovih nadzornikov – zahtevana oprema (tiskalniki in pametni telefoni) predstavlja predmet naročila, ne pa darila naročniku, kot to interpretira vlagatelj. Sporna zahteva se tudi ne nanaša na pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3), zato se kot nerazumljive izkažejo tudi navedbe vlagatelja o koruptivnem ravnanju naročnika, ki naj bi (po vlagateljevih navedbah) pogojeval »izpolnjevanje pogojev na razpisu z zagotovitvijo darila naročniku za izvajanje inšpekcijskega nadzora«. Ne glede na to, da (kot že pojasnjeno) ZJN-3 v določanje in oblikovanje potreb naročnika ne posega, pa tudi sicer iz navedb vlagatelja ni mogoče razbrati, zakaj bi bila zahteva neutemeljena oz. zakaj naj predmet javnega naročila poleg storitev ne bi smel vključevati tudi blaga oz. opreme, ki jo naročnik potrebuje; Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da nabave opreme z javnim naročilom ni mogoče obravnavati kot prenosa izvrševanja medobčinske redarske službe v sfero ponudnika.

Neutemeljene so tudi navedbe vlagatelja, skladno s katerimi ta zastopa stališče, da naj bi stroške izdelave nalepk, opreme in promocijske kampanje kril ponudnik (izvajalec): kot že pojasnjeno, vse navedeno predstavlja predmet naročila, naročnik pa predmetnih storitev in blaga ne zahteva brezplačno, tako pa ni razloga, da ponudniki blaga in storitev (in s tem povezanih stroškov) ne bi vključili v ponudbeno ceno. Posledično so neprepričljive tudi (docela neizkazane) navedbe vlagatelja o vstopnih stroških in ovirah.

Iz navedb vlagatelja tudi ni mogoče ugotoviti, zakaj naj bi bil obstoječi izvajalec v boljšem položaju, saj te zahteve enako zavezujejo vse subjekte.

Upoštevaje očitke vlagatelja v tem postopku pravnega varstva tako Državna revizijska komisija ob upoštevanju revizijskih navedb in okoliščin konkretnega postopka v obravnavanem primeru ni mogla ugotoviti naročnikovih kršitev ZJN-3 pri oblikovanju predmeta javnega naročila.


VI. Merila

ZJN-3 merila za oddajo javnega naročila ureja v 84. členu ZJN-3. Naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe (prvi odstavek 84. člena ZJN-3). Skladno z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 se ekonomsko najugodnejša ponudba določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ta zakon, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Takšna merila lahko na primer vključujejo:
a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in pogoje v zvezi z njim;
b) organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila;
c) poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del, postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del.

Na podlagi meril za oddajo javnega naročila, ki so element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb, naročnik med dopustnimi ponudbami izbere ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Iz citirane določbe izhaja, da je naročniku prepuščena izbira meril za oddajo javnega naročila, ki jih namerava uporabiti, pri čemer le-ta niso našteta taksativno, ampak je določen neizčrpen možen seznam meril za oddajo javnega naročila. Vendar pa naročniku ni podeljena neomejena svoboda izbire meril za oddajo javnega naročila (prva poved šestega odstavka 84. člena ZJN-3). Merila (in z njimi povezana metoda vrednotenja ponudb) morajo biti objektivna in zagotavljati skladnost z načelom transparentnosti. Poleg tega morajo merila zagotavljati možnost učinkovite konkurence (druga poved šestega odstavka 84. člena ZJN-3) in morajo biti nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila (peti odstavek 84. člena ZJN-3). Šteje se, da so merila povezana s predmetom javnega naročila, če se nanašajo na gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom, in sicer v katerem koli pogledu in na kateri koli stopnji njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s posebnim postopkom proizvodnje, zagotavljanja ali trženja teh gradenj, blaga ali storitev, ali s posebnim postopkom za drugo stopnjo njihove življenjske dobe, tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih (peti odstavek 84. člena ZJN-3). Naročnik za oddajo javnega naročila storitve izdelave računalniških programov, arhitekturnih in inženirskih storitev ter prevajalskih in svetovalnih storitev naročnik ne sme uporabiti zgolj cene kot edinega merila za oddajo javnega naročila (prva poved četrtega odstavka 84. člena ZJN-3). Skladno s sedmim odstavkom 84. člena ZJN-3 naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene. Navedene uteži se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko. Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.

Merila za oddajo predmetnega javnega naročila je naročnik navedel v poglavju »10. MERILO ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠE PONUDBE« razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik oddaja naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki zajema oz. naj bi zajemala najboljše razmerje med ceno in kakovostjo (točka a drugega odstavka 84. člena ZJN-3) – naročnik je določil naslednja merila:
- pod zap. št. 1.1 »Višina nadomestila za zagotovitev sistema za plačilo parkirnine z aplikacijo na pametnih telefonih (v % od plačanih parkirnin v aplikaciji)« (največ 45 točk),
- pod zap. št. 1.2 »Višina nadomestila za SMS storitve (v % od plačanih parkirnin s SMS sporočili)« (največ 10 točk),
- pod zap. št. 1.3 »Višina nadomestila za izdajo obvestila o celodnevnem parkiranju zaradi neplačila parkirnine (v % od vsakokratno določene dnevne parkirnine)« (največ 20 točk),
- pod zap. št. 2.1 »Aplikacija omogoča mobilno plačevanje parkirnin, ki podpira tehnologijo ANPR (Automatic number-plate recognition) z aplikacijo ponudnika« (največ 10 točk),
- pod zap. št. 2.2 »Aplikacija ima vzpostavljen sistem navigacije, ki znotraj obstoječe aplikacije usmeri uporabnika do prostih parkirnih mest« (največ 5 točk) in
- pod zap. št. 2.3 »Aplikacija omogoča plačilo parkiranja in polnjenja na EVC (električne polnilnice), aplikacija mora delovati in omogočati plačila ter biti že integrirana na ENIO in EON polnilnicah« (največ 10 točk).
V razpisni dokumentaciji so v nadaljevanju tudi podrobnejše določbe o načinu izračuna točk po posameznem merilu.

Na portalu javnih naročil so bila na vprašanja ter opozorila potencialnih ponudnikov na nezakonitost meril objavljeni naročnikovi odgovori, ki se skladno z zadnjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 štejejo za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:

- »Datum objave: 07.05.2021 11:32
VPRAŠANJE:
Glede tč. 1.1. in 1.2.:

Po našem prepričanju je ovrednotenje provizije za mobilno aplikacijo s 45 točkami neutemeljeno, nepravično, nesorazmerno in diskriminatorno, saj edini neposredni konkurent na slovenskem trgu, ki je hkrati tudi obstoječi izvajalec storitev, samostojno rešitev ponuja le preko mobilne aplikacije, če pa uporabnikom omogoča plačilo parkirnin tudi preko SMS-ov, slednje zagotavlja preko podizvajalcev, zlasti družbe 4EGenus International d.o.o. Neposredni konkurent, ki je hkrati tudi obstoječi izvajalec storitev, tako ni zmožen samostojno zagotoviti celostne rešitve, čeprav je po tržni raziskavi, ki smo jo opravili sami, nekje 85% vseh plačil parkirnin izvedenih preko SMS sporočil, le 15% pa preko spletne aplikacije. Takšno točkovanje že zato ni pravično, niti sorazmerno in favorizira obstoječega izvajalca storitev, zaradi česar predlagamo drugačno, bolj uravnoteženo točkovanje, in sicer, da bi ovrednotenje provizije za mobilno aplikacijo znašalo 10 točk.

Glede na zgoraj izpostavljeno dejstvo, da obstoječi izvajalec storitev sam ne omogoča uporabnikom plačila parkirnin preko SMS-ov v lastni režiji, temveč preko podizvajalcev, se nam zastavlja vprašanje, ali bi v tem primeru izbrani ponudnik na vseh tablah nosilcev storitve za SMS-e moral navesti tudi podizvajalca, ki te storitve omogoča? Glede na to, da obstoječi izvajalec po našem vedenju nima sklenjenih pogodb z operaterji, ima pa jih njihov podizvajalec, družba 4EGenus International d.o.o., bi se po našem mnenju denar od plačanih parkirnin preko operaterjev stekal do navedenega podizvajalca, kar pomeni, da bi lahko bila cena parkirnine za končnega uporabnika drugačna. Posledično se nam zastavljajo vprašanja glede možnosti skupinskih prijav skupaj s podizvajalci in vprašanja glede izvedbenih zmogljivosti teh podizvajalcev, predvsem pa, kako si vi kot naročnik takšno poslovanje predstavljate v praksi?

ODGOVOR:
Težko komentiramo podatke vaše raziskave, saj ne poznamo metodologije raziskave, vzorca na katerem je bila izvedena, geografskega področja, itd. Torej vse parametre, ki vplivajo na rezultat in realno tolmačenje podatkov. Lahko pa vam povemo, da trenutno razmerje ne velja za Mestno občino Maribor in prav tako dolgoročni trendi ne kažejo na približanje k vašim številkam. Iz tega razloga smo se tudi odločili za obstoječe vrednotenje, ki se ga tudi ne bo spreminjalo.

Odločitev o vsebini na tablah prometne signalizacije je v izključni domeni naročnika. Le-ta ne zahteva navajanja podizvajalcev storitve ampak se vsebina določa glede na relevantnost podatkov za končnega uporabnika. Razpisna dokumentacija omogoča skupno ponudbo ali ponudbo s podizvajalci. Ob prijavi na javno naročilo veljajo enaki pogoji izkazovanja referenc posameznega partnerja ali podizvajalca. Interni procesni ali denarni tokovi med partnerji za naročnika niso pomembni. Pomembno je zgolj merilo za izbor najugodnejše ponudbe oziroma ponudba.

- Datum objave: 07.05.2021 11:35
VPRAŠANJE:
Glede tč. 1.3.:

Ta razpisni pogoj se nam zdi prav tako nepravičen, nesorazmeren in diskriminatoren, saj je vrednotenje omogočanja plačila kazni višje, kot omogočanje plačevanja parkirnin preko SMS rešitve. Takšno vrednotenje oz. razpisni pogoj je nesorazmeren in očitno prilagojen potrebam izključno obstoječega izvajalca storitev, pri čemer se kljub znanim navadam potrošnikov (če plačajo z mobilnim telefonom, raje plačajo s SMS kot z aplikacijo) očitno favorizira ponudnika, ki omogoča zgolj plačevanje parkirnin preko mobilne aplikacije, zaradi česar se nam zdi takšen razpisni pogoj diskriminatoren, vrednotenje omogočanja plačila kazni pa bi bilo potrebno zmanjšati, in sicer na način, da bi znašalo 3 točk.

ODGOVOR:
Naročnik na podlagi meril ugotavlja, kateri izmed ponudnikov mu zagotavlja največjo možno ekonomsko korist, ki jo zasleduje z izvedbo javnega naročila. Merila so element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb in predstavljajo razlikovalni element med ponudbami, katerih izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom javnega naročila.

Za razliko od pogojev, ki v primeru neizpolnjevanja določenega pogoja predstavljajo izločitveni razlog, za merila velja, da ponudnik v primeru delnega izpolnjevanja merila pridobi manjše število točk oziroma v kolikor določenega merila ne dosega, ne prejme točk.

- Datum objave: 07.05.2021 11:36
VPRAŠANJE:
Glede tč. 2.1.:

Ta razpisni pogoj je nejasen, saj si ne predstavljamo, da bi uporabnike zavajali s ponujanjem storitev oz. rešitev, ki jih potem dejansko ne bi omogočali s svojimi storitvami. Prav tako se nam zdi nejasen režim zapuščanja parkirišč, kjer so zmontirane rampe, saj je pri večini teh sistemov postopek tak, da se uporabnik pripelje do rampe, kamera prebere registracijsko tablico nato pa se rampa odpre in vozilo lahko zapusti parkirišče. Izhajajoč iz te točke nam ni jasno, kako bi uporabniki aplikacije sploh vedeli, kako sistem deluje, saj ni jasno, ali bi uporabniki v primeru, ko pridejo na parkirišče preko mobilnega telefona morali imeti vključeno lokacijo ali kakšne druge storitve, ki bi funkcionalno uporabo aplikacije in plačila parkirnine v praksi lahko sploh omogočile. Vsi omenjeni postopki se nam zdijo zelo nedorečeni. Takšna je tudi tehnična integracija, zaradi česar predlagamo, da v razpisnih pogojih te nejasnosti odpravite. Izpostavljamo še, da pri teh pogojih navajate zgolj uporabo mobilne aplikacije, ne pa tudi možnosti plačila preko SMS, kar zopet štejemo kot povsem neuravnotežen in diskriminatoren razpisni pogoj, prilagojen za obstoječega izvajalca storitev, ki ne podpira SMS rešitev, naš sistem pa jo.

ODGOVOR:
Predmetno javno naročilo se izvaja za izbor najugodnejšega ponudnika za zagotavljanje sistema mobilnega plačevanja parkirnine za obdobje 3 let. Kot je zapisano dokumentu »Seznam parkirišč«, ki je priloga razpisne dokumentacije, so v lasti naročnika zraven plačljivih belih con (odprta parkirišča) tudi 4 z zapornico ograjena parkirišča (zaprta parkirišča). Želja naročnika je, da v času izvajanja javnega naročila tudi na teh parkiriščih omogoči enostavno brezgotovinsko plačevanje z aplikacijo, kar sistem s kamerami za prepoznavo registrskih tablic omogoča. Zato je nujno, da ta sistem ponudnik že ima razvit in da to aplikacija omogoča. Jasno je, da prek SMS sistema to ne more delovati in tudi ni zahteva naročnika, da to deluje. Ne gre za diskriminatornost, temveč samo, zraven plačila na avtomatski blagajni, za dodatno možnost plačila parkirnine.

- Datum objave: 07.05.2021 11:37
VPRAŠANJE:
Glede tč. 2.2.:

Izhajajoč iz tega razpisnega pogoja nam ni povsem jasno, kdo je tisti, ki mora zagotoviti podatke o prostih parkirnih mestih, kjer se uporabljajo parkomati in kje ter na kakšen način mora biti objavljena tehnična specifikacija za to rešitev. Glede na to, da se pogoj navigacije znotraj aplikacije nanaša zgolj na aplikacijo in ne na SMS rešitve, je tudi takšen pogoj z našega vidika povsem neuravnotežen in diskriminatoren z namenom favoriziranja obstoječega izvajalca storitev.

ODGOVOR:
Naročnik na podlagi meril ugotavlja, kateri izmed ponudnikov mu zagotavlja največjo možno ekonomsko korist, ki jo zasleduje z izvedbo javnega naročila. Merila so element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb in predstavljajo razlikovalni element med ponudbami, katerih izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom javnega naročila.

Za razliko od pogojev, ki v primeru neizpolnjevanja določenega pogoja predstavljajo izločitveni razlog, za merila velja, da ponudnik v primeru delnega izpolnjevanja merila pridobi manjše število točk oziroma v kolikor določenega merila ne dosega, ne prejme točk.

V kolikor ima ponudnik razvit sistem, ki znotraj aplikacije vodi do prostih parkirnih mest, prejme dodatno število točk. Tehnološka rešitev je v domeni ponudnika. Morebitne stroške strojne opreme ali druge stroške, ki so povezani z implementacijo sistema ob zagonu krije naročnik.

- Datum objave: 07.05.2021 11:38
VPRAŠANJE:
Glede tč. 2.3.:

Tudi pogoj glede MPEP je po našem mnenju diskriminatoren, točkovanje pa nesorazmerno glede na število polnilnic na območju Mestne občine Maribor (integrirana je le ena polnilnica ENIO in EON), zaradi česar predlagamo, da se tak razpisni pogoj iz razpisa izvzame.

ODGOVOR:
Naročnik na podlagi meril ugotavlja, kateri izmed ponudnikov mu zagotavlja največjo možno ekonomsko korist, ki jo zasleduje z izvedbo javnega naročila. Merila so element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb in predstavljajo razlikovalni element med ponudbami, katerih izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom javnega naročila.

Za razliko od pogojev, ki v primeru neizpolnjevanja določenega pogoja predstavljajo izločitveni razlog, za merila velja, da ponudnik v primeru delnega izpolnjevanja merila pridobi manjše število točk oziroma v kolikor določenega merila ne dosega, ne prejme točk.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot problematično in neutemeljeno najprej izpostavlja visoko odstopanje med vrednotenjem višine nadomestila za zagotovitev sistema za plačilo parkirnine z aplikacijo na pametnih telefonih in višino nadomestila za SMS storitve, saj naj bi upoštevajoč vlagateljev vpogled v potrošniške navade uporabnikov bilo približno 85 % vseh plačil parkirnin izvedenih preko SMS sporočil in le približno 15 % preko spletne aplikacije. Takšno odstopanje po mnenju vlagatelja ni ne pravično ne sorazmerno in favorizira obstoječega izvajalca storitev pri naročniku. Nepravično in nesorazmerno naj bi bilo tudi vrednotenje po merilu pod zap. št. 1.3, ki je ovrednoteno z višjim številom točk kot nadomestilo za SMS storitve, čeprav naj bi bilo slednjih bistveno več in morajo zato delovati brezhibno, sistem pa terja več vzdrževanja. Citiran način vrednotenja je po oceni vlagatelja tudi diskriminatoren, saj naj na slovenskem trgu razen enega ponudnika ne bi bilo nikogar, ki bi lahko naročniku zagotovil aplikacijo z načinom izdajanja obvestil o celodnevnem parkiranju zaradi neplačila parkirnine, zato naj bi bil takšen razpisni pogoj, posledično pa tudi merilo, v neskladju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Zahteva, da aplikacija omogoča mobilno plačevanje parkirnin, ki podpira t. i. tehnologijo ANPR (pri čemer naj bi takšen sistem samodejno ob vhodu in izhodu prepoznal uporabnikovo vozilo in samodejno začel ter zaključil parkiranje z izvedbo plačila) se zdi vlagatelju konfuzna, saj režim zapuščanja parkirišč, kjer so zgrajene zapornice, v največ primerih poteka na način, da se uporabnik pripelje do zapornice, ki preko kamere prebere registrsko številko tablice, nato se zapornica odpre, vozilo pa zapusti parkirišče. Iz tega razpisnega pogoja vlagatelju ni znano, kako bi uporabniki aplikacije lahko sploh vedeli, ali sistem deluje in pod kakšnimi pogoji. Vlagatelju se zdi nedorečena tudi tehnična integracija te rešitve, zaradi česar razpisni pogoj ocenjuje za nepotrebnega, zavajajočega in očitno prilagojenega potrebam obstoječega izvajalca storitev. Vlagatelju prav tako ni povsem jasno, kdo bi moral biti po razpisnih pogojih tisti, ki bi uporabnikom zagotovil podatke o prostih parkirnih mestih. Ker se takšna zahteva nanaša zgolj na aplikacijo in ne na SMS rešitve, naj bi želel naročnik favorizirati obstoječega izvajalca teh storitev. Vlagatelj končno kot diskriminatorno in povsem neustrezno problematizira še merilo pod zap. št. 2.3, pri čemer navaja, da je trenutno integrirana le ena polnilnica ENIO in EON; tudi ta razpisni pogoj po prepričanju vlagatelja služi favoriziranju obstoječega izvajalca, ki ima MPEP razvit zaradi prisotnosti na vseevropskem trgu.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da je točkovanje ekonomsko povsem upravičljivo, še posebej ob upoštevanju podatkov in rasti rabe aplikacije napram plačevanju z SMS. Kot pomanjkljive in neizkazane označuje navedbe vlagatelja glede potrošniških navad glede razmerja med obema načinoma plačila. Trenutni trendi in razpoložljivi podatki od septembra 2018 do priprave javnega naročila naj bi kazali na razmerje vseh transakcij v prid aplikacije. Še dodatno je plačevanje z aplikacijo možno v vseh omrežjih, plačevanje z SMS pa ni podprto s strani vseh operaterjev, na kar naročnik nima vpliva. Poudarja, da na podlagi meril ugotavlja, kateri ponudnik zagotavlja največjo možno ekonomsko korist, ki se z izvedbo javnega naročila zasleduje. Glede navedb vlagatelja v zvezi z merilom pod zap. št. 1.3 naročnik pojasnjuje, da prejme več sredstev zaradi izdaje obvestila o celodnevnem parkiranju zaradi neplačila parkirnine kot pa plačane parkirnine preko SMS storitev, kar je tudi upošteval pri oblikovanju meril. Glede merila pod zap. št. 2.1 naročnik pojasnjuje, da so v lasti naročnika poleg plačljivih belih con tudi štiri z zapornico ograjena parkirišča, njegov namen pa je, da se v času izvajanja javnega naročila na vseh navedenih parkiriščih omogoči enostavno brezgotovinsko plačevanje z aplikacijo, kar omogoča sistem s kamerami za prepoznavo registrskih tablic. Nikakor tu ne gre za diskriminatornost, ampak zgolj za dodatno možnost plačila parkirnine ob možnosti plačevanja na avtomatski blagajni. Točkovanje merila pod zap. št. 2.3 je prilagojeno celotnemu trajanju javnega naročila, kjer je v planu povečanje števila polnilnih mest za električna vozila.

Vlagatelj z vlogo z dne 31. 5. 2021 vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo. Razlika v točkovanju meril pod zap. št. 1.1 in 1.2 naj bi dovolj zgovorno pričala o tem, da so takšna merila tendenciozna in vnaprej prilagojena za izbiro obstoječega izvajalca storitev, ki plačil s SMS-i samostojno sploh ne omogoča, temveč jih omogoča prek svojega podizvajalca (vlagatelj v nadaljevanju podrobno opisuje, da je edini družbenik in direktor podizvajalca hkrati tudi izvršni direktor obstoječega izvajalca storitev). Poudarja, da naročnik ni predložil nikakršnih dokazov za svoje trditve, da bi naj bile potrošniške navade bolj naklonjene uporabi aplikacije kot uporabi storitev preko SMS. Sklicujoč se na lastno detajlno analizo navad svojih uporabnikov, ki vključuje podatke iz štirih večjih slovenskih občin med letom 2015 in 30. 7. 2020, vlagatelj zatrjuje in dokazuje, da je razmerje plačil parkirnine s SMS oz. prek aplikacije (pri čemer te podatke označuje za poslovno skrivnost in prosi za njihovo varovanje) močno na strani plačil preko SMS, s čimer še dodatno utrjuje navedbe o neustreznem ponderiranju meril in meni, da se je naročnik očitno sam ujel pri podajanju neverodostojnih navedb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik oddaja naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki zajema oz. naj bi zajemala najboljše razmerje med ceno (provizijo) in kakovostjo (točka a drugega odstavka 84. člena ZJN-3).

Vlagatelj meriloma, navedenima pod zap. št. 1.1 in 1.2 po vsebini niti ne nasprotuje, pač pa oporeka njunemu ovrednotenju oz. ponderiranju, ker naj bi iz potrošniških navad uporabnikov kazalo, da je le manjši del parkirnin (15 %) izveden prek spletne aplikacije. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da vlagatelj svojih navedb v zahtevku za revizijo ni dokazal. V vlogi z dne 31. 5. 2021 je vlagatelj sicer predstavil podrobnejše podatke oz. analizo svojih uporabnikov iz štirih večjih slovenskih občin (vlagatelj ni opredelil, katere so te občine) med letom 2015 ter 31. 7. 2020, vendar pa je s temi navedbami vlagatelj prepozen – skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN se namreč lahko vlagatelj se lahko v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. V obravnavanem primeru vlagatelj ni navedel ničesar, kar bi kazalo na to, da brez svoje krivde ni mogel teh podatkov navesti že v predrevizijskem postopku. Tudi če bi bile navedbe vlagatelja iz vloge z dne 31. 5. 2021 upoštevne, pa Državna revizijska komisija pripominja, da te navedbe še ne dokazujejo vlagateljevih zatrjevanj glede trenutnih in (ocenjenih) bodočih potrošnikih navad glede načina plačila parkirnine na območju Mestne občine Maribor, kar je oz. bi bilo relevantno za obravnavani primer.

V zvezi z vlagateljevo navedbo iz vloge z dne 31. 5. 2021, da sta merili pod zap. št. 1.1 in 1.2 vnaprej prilagojeni obstoječemu izvajalcu, ki da storitev plačil prek SMS samostojno sploh ne omogoča, Državna revizijska komisija še pripominja, da če ponudba določenega ponudnika ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije, v ZJN-3 ni podlage za to, da bi bilo tako ponudbo mogoče obravnavati kot dopustno in takemu ponudniku oddati javno naročilo.

Iz navedbe vlagatelja, da na slovenskem trgu razen enega ponudnika ni nikogar, ki bi lahko naročniku zagotovil aplikacijo z načinom izdajanja obvestil o celodnevnem parkiranju zaradi neplačila parkirnine, je mogoče razbrati, da vlagatelj ne oporeka le vrednotenju merila pod zap. št. 1.3, ampak tudi zahtevi iz poglavja »9.1 Opis predmeta javnega naročila« razpisne dokumentacije, na katero se to merilo nanaša:

Predmet javnega naročila je zagotavljanje sistema mobilnega plačevanja parkirnine za obdobje treh (3) let, ki obsega:
[…]
2. APLIKACIJA ZA NADZOR PLAČANIH PARKIRNIN S STRANI NADZORNIKOV NAROČNIKA:
[…]
3. ponudnik mora z aplikacijo zagotavljati izdajo obvestila nadzornika ob ugotovljenem neplačilu parkirnine z možnostjo plačila dnevne parkirnine (regulira jo Mestna občina Maribor z Odlokom – trenutno znaša 16,50 EUR) in navedbo, da s potekom roka za plačilo dnevne parkirnine naročnik preda ugotovljeno neplačilo parkirnine pristojnemu medobčinskemu redarstvu, ki uvede postopek zoper prekršek,«.

Skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe. V obravnavanem primeru prek portala javnih naročil ni bilo opozorjeno na nezakonitost citirane zahteve (tehnične specifikacije) iz poglavja »9.1 Opis predmeta javnega naročila«, saj se je opozorilo nanašalo zgolj na merilo pod zap. št. 1.3 (bolj specifično: na vrednotenje tega merila), zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru obstaja omejitev iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN za vsebinsko presojo izpostavljenega revizijskih očitkov, ki se nanaša na zahtevo iz poglavja »9.1 Opis predmeta javnega naročila«.

V delu, kjer pa vlagatelj oporeka ovrednotenju oz. ponderiranju merila pod zap. št. 1.3 (na kar se je nanašalo opozorilo na portalu javnih naročil), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svojih navedb v zahtevku za revizijo o nesorazmernosti tega merila v primerjavi v merilom pod zap. št. 1.2 ni z ničemer izkazal, posledično pa že zaradi tega ni podlage za morebitno ugotovitev, da bi bilo naročniku očitati ravnanje v nasprotju z ZJN-3, ko je to merilo ovrednotil z več točkami kot merilo pod zap. št. 1.2.

Tudi sicer iz navedb vlagatelja ni razvidno, zakaj naj bi tako ponderiranje meril favoriziralo obstoječega izvajalca – merila so enaka za vse sodelujoče subjekte. Državna revizijska komisija še pristavlja, da lahko vlagatelj glede na svojo prepričanost o navadah potrošnikov ustrezno oblikuje in prilagodi višino nadomestila za posamezen način plačevanja parkirnine tako, da bo optimiziral višino nadomestil in s tem maksimiral ekonomska pričakovanja pri točkovanju v okviru meril kot kasneje v izvedbeni fazi (npr. visoka provizija za plačevanje prek SMS in nizka provizija za plačila prek aplikacije); enako velja tudi za višino nadomestila za izdajo obvestila o celodnevnem parkiranju zaradi neplačila parkirnine.

Glede sporne vsebine razpisne dokumentacije, citirane zgoraj pod zap. št. 2.1, 2.2 in 2.3, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ta vsebina ne predstavlja zahtev (tehničnih specifikacij) ali pogojev za sodelovanje, ki bi jih moral ponudnik obvezno izpolniti oz. zagotavljati, kot to zmotno interpretira vlagatelj; gre namreč za merila, skladno s katerimi naročnik (kot je to pojasnil že v odgovoru na portalu javnih naročil) ugotavlja, kateri ponudnik mu zagotavlja največjo možno ekonomsko korist. Kot že pojasnjeno, naročnik konkretno naročilo male vrednosti oddaja na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki (prim. drugi odstavek 84. člena ZJN-3) vključuje tako cenovne oz. stroškovne elemente kot kakovost (v smislu tehničnih prednosti in funkcionalnih lastnosti). Sporna merila pod zap. št. 2.1, 2.2 in 2.3 so povezana s predmetom naročila, saj se nanašajo na nekatere funkcionalne lastnosti delovanja sistema plačila parkirnine. Zgolj dejstvo, da se (v okviru meril dodatno točkovani) funkcionalnosti pod zap. št. 2.1 in 2.2 nanašata le na enega od dveh možnih načinov plačila parkirnine, še ne more biti problematično, še zlasti v luči naročnikove ocene o pomembnosti in razširjenosti (vključujoč prihodnje trende) tega načina plačevanja parkirnine, glede merila pod zap. št. 2.2 pa tudi ob upoštevanju tega, da niti ni jasno, kako bi bilo mogoče tako funkcionalnost zagotoviti izven okvira aplikacije.

Iz navedb v zahtevku za revizijo niti ni jasno, zakaj vlagatelj šteje, da merili pod zap. št. 2.1 in 2.2 ne bi bili skladni z ZJN-3, prav tako iz navedb vlagatelja ni mogoče razbrati, v čem naj bi ti merili favorizirali obstoječega izvajalca.

Glede merila pod zap. št. 2.3 Državna revizijska komisija sledi navedbam naročnika, da je pri točkovanju oz. ovrednotenju tega merila upošteval celotno trajanje javnega naročila ter lastne načrte o povečanju števila polnilnih mest za električna vozila, čemur vlagatelj niti ni oporekal.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati nezakonitosti meril za oddajo naročila male vrednosti.


VII. Drugo

Vlagatelj v vlogi z dne 31. 5. 2021 še pripominja, da sta tako naročnik kot obstoječi izvajalec storitev takoj po sklenitvi pogodbenega razmerja pričela svoje obveznosti izvrševati drugače, kot je bilo določeno s pogodbo; kot še posebej problematično vlagatelj izpostavlja, da je izvajalec namesto provizije 4,5 % na transakcijo (vlagatelj je v tedanjem javnem naročilu ponudil 7% provizijo) uvedel 15% provizijo na celotno transakcijo, ki jo je prenesel na končnega uporabnika – končni uporabnik je torej pri plačilu parkirnine z mobilnimi storitvami plačal 15 % več, kot če bi plačal parkirnino z uporabo klasičnih parkomatov.

S temi navedbami vlagatelj naročniku (in obstoječemu izvajalcu storitev) očita storitev prekrška, zato jih bo Državna revizijska komisija obravnavala v okviru pristojnosti, ki jih ima kot prekrškovni organ v skladu s 109. členom ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 12. 7. 2021
Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
– vlagatelj,
– naročnik,
– RS MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran