EN

018-101/2021 Občina Kamnik

Številka: 018-101/2021-10
Datum sprejema: 9. 7. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja nove osnovne šole Frana Albrehta«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SGP GRADITELJ, d.d., Maistrova ulica 7, Kamnik, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 7. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 2. 3. 2021, pod št. objave JN001196/2021-B01, in v Uradnem listu EU dne 3. 3. 2021, pod št. objave 2021/S 043-106507.

Naročnik je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila z dne 12. 5. 2021, s katero je predmetno javno naročilo oddal skupnim ponudnikom Kolektor Koling, d.o.o., Idrija, Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, in CBE, d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izpostavljene odločitve izhaja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika, ki se je glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno in da naročnik dopustnosti vlagateljeve ponudbe ni preverjal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 25. 5. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da se je šele s prejemom obvestila UE Kamnik dne 18. 5. 2021 seznanil z obstojem razlogov za nezakonitost postopka, zato na nezakonitost celotnega postopka oddaje javnega naročila ni mogel predhodno opozoriti. Pri tem je vlagatelj ravnal brez svoje krivde, saj nima dolžnosti preverjanja, ali naročnik izpolnjuje pogoje za gradnjo. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da je za razpisano gradnjo pridobil dve gradbeni dovoljenji (gradbeno dovoljenje, št. 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013, in gradbeno dovoljenje, št. 351-158/2018/24 z dne 3. 4. 2019), veljavnost katerih je vlagatelj preveril preko prostorskega informacijskega sistema Ministrstva za okolje in prostor, pri čemer je ugotovil, da je bila veljavnost gradbenega dovoljenja, št. 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013, podaljšana z odločbo UE Kamnik, št. 351-117/2016 z dne 18. 5. 2016. Iz te odločbe, ki jo je vlagatelj na podlagi zahteve za pridobitev informacij javnega značaja prejel dne 18. 5. 2021, izhaja, da se gradbeno dovoljenje podaljša do dne 12. 9. 2018 in da ga po tem datumu ni mogoče podaljšati. To pomeni, da gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega je naročnik planiral gradnjo, izvedel postopek oddaje javnega naročila in javno naročilo oddal, ni več veljavno oz. da razpisana gradnja ni več dopustna. Gradnje, na podlagi sicer veljavnega gradbenega dovoljenja, št. 351-158/2018/24 z dne 3. 4. 2019, ni mogoče začeti, saj je predpogoj za gradnjo po tem dovoljenju rušitev obstoječega objekta, glede katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, št. 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013, ki ni več veljavno. Oddaja naročila, ki ga ni mogoče izvesti, predstavlja kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti. Naročnik je kršil načelo transparentnosti, saj je neresnično in zavajajoče navajal, da ima izdani veljavni gradbeni dovoljenji, poleg tega javno naročanje ni bilo izvedeno po predpisanem postopku, saj se oddaja naročilo, katerega izvedba predstavlja nedopustno gradnjo in kršitev gradbene zakonodaje. Gradnja brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja predstavlja prekršek, sankcionirana bi bila tako izvajalec (tj. izbrani ponudnik) kot naročnik, gradnja pa bi bila odstranjena. Ne le, da naročnikova ravnanja niso skladna z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ampak tudi niso skladna z veljavno zakonodajo v najširšem smislu – ni dopustno naročati investicij, za katere naročnik nima dovoljenja, ali naročati blaga, za katerega naročnik nima ustreznega dovoljenja ali pa je celo izven pravnega prometa. Naročnikovo ravnanje predstavlja tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Sprememba ali izdaja novega gradbenega dovoljenja bi pomenila spremembo pogojev in zahtev gradnje, ponudniki pa ponudbe, upoštevaje nove pogoje in zahteve gradnje v novem gradbenem dovoljenju, ne bi mogli oddati. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev. Materiali in gradbeni proizvodi, k dobavi katerih se je zavezal izbrani ponudnik, ne izpolnjujejo zahtevanih značilnosti materiala oz. niso skladni z veljavnimi predpisi in tehničnimi standardi, ki veljajo za določen gradbeni proizvod ali gradnjo. Vlagatelj citira tehnične zahteve iz ponudbenega predračuna za zapiralna sredstva in pribor za zaklonišče ter zatrjuje, da teh zahtev izbrani ponudnik ne izpolnjuje, saj v ponudbo ni predložil nobenega dokazila. V Sloveniji je le en ponudnik, ki lahko zagotovi izpolnjevanje vseh zakonskih in tehničnih predpisov za tovrstne objekte, ta pa zagotavlja, da izbranemu ponudniku ponudbe ni predložil. Vlagatelj poudarja, da ne gre za vprašanje, ali ponudba ustreza tehničnim specifikacijam naročnika (saj jih naročnik ni podal), ampak gre za vprašanje, ali je ponudba skladna z veljavnimi standardi in tehničnimi predpisi, ki so obvezni in jih morata, tudi če niso izrecno navedeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, upoštevati tako naročnik kot ponudnik. Neizpolnjevanje pogojev iz zakonodaje ne pomeni neskladnosti s tehničnimi specifikacijami naročnika, ampak nedopustnost določenega gradbenega proizvoda ali opreme, ki se naj bi uporabila pri gradnji. Gre za absolutno neprimerno ponujen proizvod, ki ga naročnik glede na predpise ne bi smel vgraditi, zato je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana, v vlogi z dne 1. 6. 2021, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da je zahtevek za revizijo v bistvenih delih nerazumljiv, da umanjka petit in da vlagatelj zatrjuje zgolj kršitev temeljnih načel, ki niso neposredno uporabljiva. Revizijske navedbe, povezane z gradbenim dovoljenjem, so prepozne in neutemeljene. Tudi če naročnik ne bi imel veljavnega gradbenega dovoljenja, to ne bi vplivalo na zakonitost postopka oddaje javnega naročila, saj gradbeno dovoljenje ni pogoj za izvajanje javnega naročanja. Naročnik ima veljavno gradbeno dovoljenje, št. 351-158/2018/24 z dne 3. 4. 2019, odstranitev objekta pa se lahko (na podlagi spremenjene zakonodaje) začne brez gradbenega dovoljenja. Poleg tega vlagatelj niti ne zatrjuje, da naročnik na podlagi spornega gradbenega dovoljenja ni začel z izvršitvenimi ravnanji. Izbrani ponudnik ne ve, katerih tehničnih zahtev naj ne bi izpolnjeval, zakaj jih po mnenju vlagatelja naj ne bi izpolnjeval in katera dokazila bi (po mnenju vlagatelja) moral predložiti. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila zahtevana predložitev dokumentacije, vezane na tehnične specifikacije; od ponudnikov pa ni dopustno zahtevati več, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik zahteva tudi povračilo stroškov pravnega varstva.

Naročnik je dne 9. 6. 2021 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevi vlagatelja ter izbranega ponudnika za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da se revizijski očitki, povezani z gradbenim dovoljenjem, nanašajo na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je navedeno sporno gradbeno dovoljenje. Vlagatelj je v predmetnem postopku oddal ponudbo, s čimer je potrdil, da je seznanjen z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in da se z njo strinja. Izpostavljeni revizijski očitki so zato prepozni. Vlagatelj ne zatrjuje, da je že pred potekom roka za predložitev ponudb želel preveriti veljavnost gradbenega dovoljenja in da ni dobil pravočasnega odgovora. Zgolj dejstvo, da je vlagatelj informacijo o gradbenem dovoljenju pridobil (šele) dne 18. 5. 2021, ne pomeni, da jo je takrat pridobil brez svoje krivde, kar bi bil pogoj za vsebinsko obravnavo revizijskih očitkov. Na vlagatelju je dokazno breme v zvezi z razlogom za obstoj izjeme, določene v tretjem odstavku 25. člena ZPVPJN. Vlagatelj tega dokaznega bremena ni zmogel in ni predložil dokazov za navedbo, da brez svoje krivde ni mogel pravočasno opozoriti naročnika na kršitev (16. člen ZPVPJN) in da brez svoje krivde ni vložil pravnega sredstva zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v roku iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Poleg tega vlagatelj ne pojasni, kakšna škoda bi mu lahko nastala in v čem domnevne kršitve vplivajo na njegov položaj. Vlagatelj tudi ni zmogel trditveno dokaznega bremena, saj niti ne zatrjuje, da niso izpolnjeni pogoji, zaradi katerih gradbeno dovoljenje ne bi prenehalo veljati. Vlagatelj z uveljavljanjem kršitve načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ne ščiti svojega položaja. Z očitki o kršitvi načela transparentnosti vlagatelj širi interpretacijo načel javnega naročanja, očitki o kršitvi načela enakopravne obravnave pa se nanašajo na določene bodoče hipotetične dogodke. Naročnik pojasnjuje, da gradbeno dovoljenje, št. 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013, nadomešča gradbeno dovoljenje, št. 351-232/2011/17 z dne 15. 12. 2011, za gradnjo OŠ Frana Albrehta, ki vključuje tudi komunalne priključke za OŠ Toma Brejca – izgradnja teh se je izvedla v skladu z gradbenim dovoljenjem, št. 351-232/2011/17 z dne 15. 12. 2011, in št. 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013 (ki je prvega nadomestilo). Na podlagi slednjega dovoljenja je bila v letu 2017 izvedena rušitev dimnika, kar dokazuje prijava gradbišča s strani nadzornika in sklenjena pogodba med naročnikom in izbranim izvajalcem. Ker so se dela po spornem gradbenem dovoljenju že izvajala, to ni prenehalo. Naročnik nadalje navaja, da se tehnične specifikacije navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in da tega obsega po poteku roka za predložitev ponudb ni dopustno širiti. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel tehnične specifikacije, ni pa zahteval predložitve dokazil. Vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da oprema izbranega ponudnika ne ustreza tehničnim zahtevam, pri tem pa ne navede, kaj konkretno umanjka v ponudbi izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik se je s podajo cene v ponudbenem predračunu zavezal za dobavo zahtevane opreme – če izbrani ponudnik takšne opreme ne bo dobavil, bo naročnik to reševal v okviru pogodbenega razmerja. Neprepričljive so tudi revizijske navedbe, da je v Sloveniji le en ponudnik, ki lahko dobavi sporno opremo, poleg tega pa vlagatelj zanemari, da naročnik ni zahteval, da mora biti oprema dobavljena s strani subjekta s sedežem v Sloveniji.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 15. 6. 2021 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 15. 6. 2021, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da gradbeno dovoljenje ne predstavlja gole upravne določbe, ampak je skupek projektne dokumentacije, ki zameji obseg del, ki jih je ponudnik dolžan izvesti, da izvede gradnjo, ki je predmet javnega naročila. Če naročnik ne razpolaga z gradbenim dovoljenjem, potem ne ve, kaj oddaja, kakšna naj bi bila končna gradnja in katera dela je potrebno izvesti. V primeru gradnje na podlagi novega gradbenega dovoljenja bi lahko naročnik pod krinko istega naročila oddal druga dela – izvedba drugih gradbenih del pa vpliva na ponudbeno ceno in na izbiro ponudnika. Vlagatelj navaja, da ni bil dolžan preverjati veljavnosti gradbenega dovoljenja, zato mu ni mogoče očitati, da bi moral veljavnost gradbenega dovoljenja preveriti že pred oddajo naročila in da so ti revizijski očitki prepozni. Podani so razlogi iz 16. člena ZPVPJN, saj vlagatelj na kršitev ni mogel opozoriti pred oddajo naročila. Vlagatelj nadalje kot neutemeljene zavrača navedbe naročnika o pričetku gradnje na podlagi spornega dovoljenja in opozarja, da naročnik svojih navedb ni dokazal. Vlagatelj predlaga, da naročnik predloži prijavo gradbišča z dne 12. 2. 2017, da Državna revizijska komisija opravi poizvedbe pri inšpektoratu za delo ter opravi ogled na kraju samem glede tega, ali tam stoji tabla, in ali so se začela dela po spornem gradbenem dovoljenju oz. v zvezi s tem postavi izvedenca gradbene stroke. Vlagatelj ponavlja, da bi morala biti oprema, povezana z zakloniščem, skladna z vsemi veljavnimi predpisi (Pravilnikom o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, Gradbenim zakonom, Zakonom o gradbenih proizvodih - za neharmonizirane proizvode, za harmonizirane proizvode pa v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 574/2014). Poleg tega je na podlagi javno dostopnih podatkov mogoče ugotoviti, da podjetje Marton, d.o.o., za naročnika RTV Slovenija ni uspelo zagotoviti ustrezne opreme za prenovo zaklonišč in da je posledično prišlo do unovčitve bančne garancije in do izvedbe novega postopka oddaje javnega naročila. Navedeni ponudnik je po vsej verjetnosti tudi ponudnik in podizvajalec izbranega ponudnika. Vlagatelj še dodaja, da je zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vendar mu je naročnik v nasprotju s 35. členom ZJN-3 onemogočil vpogled v velik del ponudbe izbranega ponudnika. V nadaljevanju vlagatelj izpostavlja nekatere podatke, ki jih je naročnik pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, po mnenju vlagatelja, nezakonito prekril.

Naročnik se je z vlogo z dne 18. 6. 2021 (ki jo je naročnik preko portala e-Revizija posredoval tako Državni revizijski komisiji kot vlagatelju) opredelil do navedb vlagatelja v vlogi z dne 15. 6. 2021.

Po pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Uvodoma je treba odgovoriti na navedbe izbranega ponudnika, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni podal pravovarstvenega predloga oz. petita, zaradi česar naj bi bil zahtevek za revizijo nedoločen oz. naj ne bi bilo jasno, kaj vlagatelj zahteva. Državna revizijska komisija pritrjuje izbranemu ponudniku, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni oblikoval pravovarstvenega predloga oz. petita (tega je oblikoval šele v vlogi z dne 15. 6. 2021, in sicer je primarno zahteval razveljavitev celotnega postopka, podredno pa razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila), vendar pa gre ugotoviti, da zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine, zahtevane v prvem odstavku 15. člena ZPVPJN, in da pravovarstveni predlog skladno s prvim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni obvezna sestavina zahtevka za revizijo. Poleg tega je na podlagi revizijskih navedb, kljub umanjkanju (neobveznega) pravovarstvenega predloga, mogoče ugotoviti, za katero pravno posledico se vlagatelj zavzema. Iz revizijskih navedb izhaja, da vlagatelj naročniku očita dva sklopa kršitev, in sicer najprej zatrjuje, da naročnik, zaradi umanjkanja veljavnega gradbenega dovoljenja, nima podlage za izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila oz. da je zaradi umanjkanja veljavnega gradbenega dovoljenja nezakonit celotni postopek oddaje javnega naročila – pravna posledica teh domnevnih naročnikovih kršitev je lahko le razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Drugi sklop zatrjevanih kršitev se nanaša na naročnikovo ravnanje pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika – pravna posledica domnevnih naročnikovih kršitev pri presoji ponudbe izbranega ponudnika je lahko le razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da naročnik nima (več) veljavnega gradbenega dovoljenja za gradnjo, ki je predmet javnega naročila, posledično pa naročnik z izvajanjem predmetnega postopka krši temeljna načela javnega naročanja, gradbeno zakonodajo in »zakonodajo v najširšem smislu«. Vlagatelj zatrjuje, da se je z navedeno kršitvijo naročnika brez svoje krivde seznanil šele dne 18. 5. 2021 (tj. po poteku roka za predložitev ponudb, ki se je iztekel dne 13. 4. 2021), ko se je na podlagi zahteve za dostop do informacije javnega značaja seznanil z odločbo UE Kamnik, s katero je bilo podaljšano gradbeno dovoljenje, na katero se naročnik sklicuje v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da so izpostavljene revizijske navedbe prepozne, da vlagatelj nima aktivne legitimacije za uveljavljanje teh kršitev in da so te revizijske navedbe tudi neutemeljene, saj so se nekatera dela na podlagi spornega gradbenega dovoljenja že izvedla, zato to ni prenehalo veljati.

V zvezi z vprašanjem pravočasnosti revizijskih navedb je treba opozoriti na tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, ki določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Navedena določba (v povezavi z določbo tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, ki določa, da se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek Portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil) od gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, zahteva, da vse morebitne kršitve, ki se nanašajo na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, uveljavljajo pred potekom roka za predložitev ponudb. Ponudniki so tako dolžni naročnika obvestiti o morebitnih kršitvah iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil takoj, ko se seznanijo z njimi, v primeru, če naročnik kljub opozorilu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne spremeni oz. kršitve ne odpravi, pa morajo zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vložiti najkasneje v roku, določenem v prvem odstavku 25. člena ZPVPJN, tj. deset delovnih dni od objave obvestila o naročilu oz. deset delovnih dni od spremembe ali dopolnitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Omenjena določba tako uveljavlja načelo hitrosti, saj mora ponudnik zoper kršitev, ki mu je ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Poleg tega omenjena določba tudi omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, da bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje (če odločitev naročnika zanje ne bila ugodna) izrazili nestrinjanje s predhodnim ravnanjem naročnika.

Po poteku roka za predložitev ponudb ponudniki tako ne morejo več uveljavljati naročnikovih kršitev, povezanih z objavo ali vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, oz. tistih kršitev, ki so jim bile ali bi jim morale biti znane pred potekom roka za prejem ponudb, posledica takšne prekluzije pa je, da se v postopku pravnega varstva takšne revizijske navedbe vsebinsko (meritorno) ne obravnavajo. ZPVPJN predvideva tudi izjemo, ko vlagatelja ne zadenejo pravne posledice prekluzije, in sicer če vlagatelj dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom roka za predložitev ponudb. Da bi bila po poteku roka za predložitev ponudb torej mogoča vsebinska presoja zatrjevanih naročnikovih kršitev, povezanih z objavo ali vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjevati in izkazati obstoj okoliščin objektivne narave (in ne subjektivne narave), zaradi katerih pred potekom roka za predložitev ponudb ni bilo mogoče ugotoviti zatrjevanih kršitev.

V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da je naročnik na Portalu javnih naročil objavil obvestilo o javnem naročilu dne 2. 3. 2021, in da se je rok za predložitev ponudb iztekel dne 13. 4. 2021 (objava JN001196/2021-K02). Naročnik je preko Portala javnih naročil gospodarskim subjektom omogočil dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, del katere je tudi dokument »Tehnični pogoji za izvedbo del«, v katerem je naročnik opisal predmet javnega naročila. V tem dokumentu se je naročnik, kar med strankama tudi ni sporno, skliceval na dve gradbeni dovoljenji, in sicer:
– gradbeno dovoljenje, št.: 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013, in
– gradbeno dovoljenje, št.: 351-158/2018/24 z dne 3. 4. 2019.
Obe gradbeni dovoljenji je naročnik objavil v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v mapi »Projektna dokumentacija«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo, vloženem po poteku roka za predložitev ponudb, zatrjuje, da je gradbeno dovoljenje, št. 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013, prenehalo veljati, gradnja na podlagi neveljavnega gradbenega dovoljenja pa ni dopustna, zato je celotni postopek oddaje javnega naročila nezakonit. Ker je gradbeno dovoljenje, katerega neveljavnost zatrjuje vlagatelj, del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, gre pritrditi naročniku, da se revizijske navedbe, povezane z neveljavnostjo gradbenega dovoljenja, nanašajo na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, s katero se je vlagatelj seznanil z njeno objavo preko Portala javnih naročil. Takšne očitke je (praviloma) treba uveljavljati v zahtevku za revizijo, vloženem v roku iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, in ne v zahtevku za revizijo, vloženem po poteku roka za predložitev ponudb (ki se je iztekel dne 13. 4. 2021). Ker pa vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da se je z očitanimi kršitvami brez svoje krivde seznanil šele dne 18. 5. 2021 (tj. po poteku roka za predložitev ponudb), je treba še presoditi, ali v obravnavanem primeru obstoji izjema, opredeljena v tretjem odstavku 25. člena ZPVPJN, ki opravičuje uveljavljanje kršitev, ki se nanašajo na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, po poteku roka za predložitev ponudb. Presoditi je tako potrebno, ali kršitev, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom rokom za predložitev ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje in dokazuje, da se je šele s prejemom odločbe UE Kamnik (katero je prejel na podlagi svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja) dne 18. 5. 2021 seznanil, da je eno izmed v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedenih gradbenih dovoljenj prenehalo veljati. Vlagatelj torej (zgolj) zatrjuje, da se je sam šele po poteku roka za predložitev ponudb seznanil z domnevnimi kršitvami, kar pa še ne pomeni, da teh kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom roka za predložitev ponudb. Vlagatelj navaja zgolj okoliščine subjektivne narave (oz. razloge na strani vlagatelja), medtem ko, kot že navedeno, iz besedila tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN izhaja, da se izjema glede prekluzije nanaša na objektivne razloge, torej razloge, ki niso povezani s posameznim vlagateljem. Da bi v obravnavanem primeru obstajale okoliščine objektivne narave, zaradi katerih zatrjevanih kršitev ni bilo mogoče ugotoviti že pred potekom roka za predložitev ponudb, vlagatelj niti ne zatrjuje. Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da ni dolžan preverjati (pravilnosti) informacij, ki jih naročnik navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pa gre poudariti, da ZPVPJN vlagateljem nalaga aktivno vlogo pri uveljavljanju (domnevnih) naročnikovih kršitev (ZPVPJN tako nalaga vlagateljem, da naročnika preko Portala javnih naročil pravočasno opozorijo na domnevne kršitve in da pravočasno vložijo zahtevek za revizijo), zato pasivnost vlagatelja ne more biti opravičilo za to, da domnevne kršitve naročnika ni pravočasno zaznal. Če je vlagatelj dvomil v veljavnost spornega gradbenega dovoljenja (očitno je, saj v nasprotnem primeru ne bi (po lastnih navedbah) preverjal veljavnosti gradbenega dovoljenja najprej preko portala Ministrstva za prostor in okolje in nato na UE Kamnik naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja), bi lahko v zvezi s spornim gradbenim dovoljenjem naročniku pravočasno (tj. v roku, za sprejemanje ponudnikovih vprašanj, ki se je iztekel dne 26. 3. 2021 – glej objavo JN001196/2021-K01) postavil vprašanje prek Portala javnih naročil oz. zahteval dodatne informacije glede spornega gradbenega dovoljenja. Iz pregleda vprašanj in odgovorov, objavljenih na Portalu javnih naročil, je razvidno, da niti vlagatelj niti katerikoli drug zainteresiran ponudnik preko portala javnih naročil naročniku ni zastavil vprašanja, povezanega s spornim gradbenim dovoljenjem. Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne pojasni, kdaj se mu je vzbudil dvom, ki je narekoval njegovo preverjanje gradbenega dovoljenja oz. kdaj je preveril sporno gradbeno dovoljenje preko prostorskega informacijskega sistema Ministrstva za okolje in prostor in kdaj je zahteval dostop do informacij javnega značaja, pa je v obravnavanem primeru ključno, da vlagatelj ne navede okoliščin objektivne narave, zaradi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da se dvom glede spornega gradbenega dovoljenja ni mogel vzbuditi pred iztekom roka za postavljanje vprašanj preko Portala javnih naročil in pred potekom roka za predložitev ponudb.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da se je vlagatelj z objavo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila seznanil, na podlagi katerih gradbenih dovoljenj naj bi bila izvedena razpisana gradnja, in da vlagatelj v postopku pravnega varstva ni dokazal, da pred potekom roka za predložitev ponudb ni bilo mogoče objektivno ugotoviti, da naj bi eno izmed gradbenih dovoljenj prenehalo veljati in da posledično naročnik naj ne bi imel podlage za izvajanje predmetnega javnega naročila oz. da naj bi bila izvedba predmetnega javnega naročila v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja (in gradbene zakonodaje). Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da so revizijske navedbe, povezane z domnevno neveljavnim gradbenim dovoljenjem, upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, prepozne.

Tudi sicer pa gre poudariti, da čeprav naročnika zavezuje zakonodaja z različnih področij, lahko Državna revizijska komisija, ki po svoji funkciji predstavlja organ pravnega varstva, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja (prvi odstavek 60. člena ZPVPJN), v revizijskem postopku, v katerem je zagotovljeno pravno varstvo le zoper kršitve v postopkih javnega naročanja (2. člen ZPVPJN), ugotavlja (zgolj) skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-81/2014, 018-8/2015, 018-65/2015, 018-73/2016). Ugotavljanje kršitev, ki so vezane na druga pravna področja, niso v pristojnosti Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija tako ni pristojna za presojo kršitev gradbene zakonodaje, do katerih bi lahko prišlo v fazi izvajanja pogodbe, in tako ni pristojna za presojo, ali bi bila izvedba predmetnega javnega naročila v nasprotju z gradbeno zakonodajo (ali drugo zakonodajo). Morebitne kršitve gradbene zakonodaje v fazi izvedbe predmetnega javnega naročila se bodo ugotavljale v okviru morebitnega inšpekcijskega nadzora.

Z vidika pravil javnega naročanja pa ni relevantno, ali naročnik pred izvedbo postopka oddaje javnega naročila gradenj razpolaga z veljavnim gradbenim dovoljenjem. ZJN-3 namreč določa pravila o postopku oddaje javnega naročila (prim. prvi odstavek 1. člena ZJN-3) in torej določa, kako naj naročnik nabavi blago oz. storitev, ne določa pa, kaj naj naročnik nabavi in torej ne določa, katero blago oz. storitev sme nabaviti. ZJN-3 v določanje in oblikovanje potreb naročnika, na podlagi katerih ta oblikuje predmet javnega naročila, ne posega. Naročnik je torej pri ugotavljanju svojih potreb avtonomen, mora pa tehnične specifikacije, s katerimi opredeli predmet javnega naročila, oblikovati skladno z 68. členom ZJN-3 in ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja. To pomeni, da določbe ZJN-3 naročniku ne prepovedujejo oddaje javnega naročila gradenj brez (pravnomočnega in veljavnega) gradbenega dovoljenja, saj pravnomočno in veljavno gradbeno dovoljenje ni pogoj za izvedbo postopka oddaje javnega naročila gradnje, pač pa je, kot to zatrjuje tudi vlagatelj, pogoj za izvedbo gradnje. Povedano drugače, naročniku ni treba razpolagati z veljavnim gradbenim dovoljenjem pred izvedbo postopka oddaje javnega naročila gradnje, mora pa s takšnim gradbenim dovoljenjem razpolagati pred začetkom gradnje. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-3, če izvede postopek oddaje javnega naročila gradenj brez pravnomočnega in veljavnega dovoljenja, je pa res, da v takšnem primeru naročnik prevzame tveganje, da javnega naročila (zaradi umanjkanja pravnomočnega in veljavnega gradbenega dovoljenja) ne bo mogoče (zakonito) izvesti.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da oddaja javnega naročila gradenj brez (pravnomočnega in veljavnega) gradbenega dovoljenja predstavlja kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, gre opozoriti na že večkrat zavzeto stališče Državne revizijske komisije (npr. odločitve, št. 018-175/2008, 018-121/2014, 018-90/2015), da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev. Že po naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskem postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kot je opredeljeno v 4. členu ZJN-3, saj se z njim ščiti javni interes (slednjega skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN varujejo zagovorniki javnega interesa, med katere vlagatelj ne spada), ne pa interes ponudnika, ki je v tem, da se ob enakopravnih izhodiščih poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja. Tudi iz zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu izhaja vlagateljeva bojazen, da bodo zaradi oddaje (domnevno) nedopustne gradnje oškodovana proračunska sredstva in da bosta naročnik ter izvajalec (pri čemer gre poudariti, da naročnik predmetnega javnega naročila ni oddal vlagatelju) v morebitnem inšpekcijskem nadzoru sankcionirana, gradnja pa bo odstranjena. Da bi oddaja (domnevno) nedopustne gradnje kakorkoli vplivala na položaj vlagatelja v tem postopku, vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje.

Zaradi domnevno neveljavnega gradbenega dovoljenja naročniku tudi ni mogoče očitati kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), skladno s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Omenjeno načelo nalaga naročniku, da ponudnikom oz. gospodarskim subjektom zagotovi potrebne informacije in da zagotovi možnost naknadne preverljivosti celotnega postopka. Da naročnik v tem postopku ne bi zagotovil potrebnih informacij, vlagatelj niti ne zatrjuje, pač pa zatrjuje, da so posredovane informacije neresnične in zavajajoče. V zvezi z navedbami vlagatelja, da morajo biti dejanja v postopku javnega naročanja ne le skladna z določbami ZJN-3, pač pa tudi »skladna in zakonita s predpisi, veljavno zakonodajo, v najširšem smislu« gre ponoviti, da je Državna revizijska komisija pristojna zgolj za presojo domnevnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da bi sprememba ali izdaja novega gradbenega dovoljenja pomenila spremembo predmeta javnega naročila, pri čemer bi bilo ostalim gospodarskim subjektom (razen izbranega ponudnika) onemogočeno konkuriranje za pridobitev tega drugačnega predmeta, gre pojasniti, da se te navedbe, tako kot to zatrjuje tudi naročnik, nanašajo na hipotetične dogodke, do katerih bi lahko prišlo v prihodnosti pri izvajanju pogodbe o javnem naročilu, in sicer če bi naročnik na podlagi nove, drugačne projektne dokumentacije pridobil novo gradbeno dovoljenje in če bi naročnik spremenil predmet naročila oz. predmet gradnje. Takšna ugibanja o naročnikovih ravnanjih, do katerih bi lahko prišlo v prihodnosti, ne morejo biti predmet presoje, saj jih ni mogoče preizkusiti. Revizijski postopek, kot ga določa ZPVPJN, ni namenjen pravnemu varstvu zoper take hipotetične situacije, do katerih bi lahko prišlo nekoč v prihodnosti. ZPVPJN nudi pravno varstvo tistemu ponudniku, ki zaradi zatrjevanih kršitev ne more sodelovati v konkretnem postopku oddaje javnega naročila oziroma mu je sodelovanje oteženo. Pri tem gre poudariti, da vlagatelj v zahtevku ne zatrjuje, da mu je (oz. mu je bilo) zaradi gradbenega dovoljenja, ki je (domnevno) prenehalo veljati, onemogočeno sodelovanje ali da mu je (oz. mu je bilo) sodelovanje oteženo. Zgolj vlagateljeva hipotetična ugibanja, da bo naročnik v fazi izvajanja pogodbe spremenil predmet javnega naročila, pa ne dokazujejo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) v tem postopku javnega naročanja. To seveda ne pomeni, da lahko naročnik v fazi izvajanja pogodbe spremeni predmet javnega naročila, pač pa pomeni zgolj, da se takšna (bodoča, hipotetična) naročnikova ravnanja ne morejo presojati v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila, ampak bi se lahko takšna naročnikova ravnanja presojala, ko in če bi dejansko do njih prišlo, v samostojnem prekrškovnem postopku (sedmo poglavje ZPVPJN).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija povzema, da vlagateljeve navedbe, povezane z domnevno neveljavnim gradbenim dovoljenjem, niso pravočasne, poleg tega pa veljavno gradbeno dovoljenje ni pogoj za izvedbo postopka oddaje javnega naročila gradenj. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali naročnik razpolaga z veljavnim gradbenim dovoljenjem, s tem povezane dokazne predloge vlagatelja (vpogled v gradbena dovoljenja, vključno z vpogledom v odločbo UE Kamnik, ki jo je vlagatelj prejel dne 18. 5. 2021, ogled, poizvedbe pri Inšpektoratu za delo, postavitev izvedenca in predlog, da se naročnika pozove na predložitev prijave gradbišča) pa je zavrnila kot nepotrebne. Tudi če bi se namreč v postopku izkazalo, da naročnik ne razpolaga s pravnomočnim veljavnim gradbenim dovoljenjem, to ob upoštevanju, da pravnomočno veljavno gradbeno dovoljenje ni pogoj za izvedbo postopka oddaje javnega naročila gradenj, ne bi omogočalo zaključka o naročnikovih kršitvah ZJN-3.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje naročniku očita kršitve pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da oprema, vezana na zaklonišči (tj. zapiralna sredstva in pribor), ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, ker izbrani ponudnik o izpolnjevanju zahtev ni predložil nobenega dokazila, poleg tega edini ponudnik v Republiki Sloveniji, ki lahko zagotovi izpolnjevanje vseh zakonskih in tehničnih predpisov, povezanih z zaklonišči, zatrjuje, da ni dal ponudbe izbranemu ponudniku. Vlagatelj tudi zatrjuje, da ponujena oprema izbranega ponudnika ni skladna z veljavnimi standardi in tehničnimi predpisi (ki se nanašajo na zaklonišča) in da bi moral ponudnik, četudi naročnik zahtev iz veljavnih predpisov izrecno ne vključi v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, v ponudbi dokazati skladnost ponujene opreme z veljavnimi standardi in tehničnimi predpisi. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da je tehnične specifikacije določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer ni zahteval predložitve dokazil o skladnosti ponujene opreme s tehničnimi specifikacijami.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik s tehničnimi specifikacijami, ki jih navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3), opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Naročnik je predmet javnega naročila opredelil v dokumentu »Tehnični pogoji za izvedbo del«, pri čemer je navedel, da tehnične specifikacije za objekt OŠ Frana Albrehta predstavljajo projektna dokumentacija (PZI 2019, PGD 2018 in PGD 2013) ter veljavni standardi in druga pravila dobre prakse. Pri tem je naročnik zapisal, da »če naročnik ni predpisal tehničnih specifikacij za določeno vrsto del, materialov ali opreme velja, da je ponudnik oziroma izvajalec dolžan za ta dela, materiale ali opremo pri gradnji upoštevati veljavne standarde in predpise« (točka 3 in 4 dokumenta »Tehnični pogoji za izvedbo del«). Naročnik je oblikoval tudi ponudbeni predračun, v katerem je določil natančne specifikacije, med drugim je določil tehnične specifikacije za zapiralna sredstva in pribor (ta oprema se nanaša na zahtevani zaklonišči). Pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pokaže, kar med strankama tudi ni sporno, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno zahteval, da ponudniki v ponudbo predložijo dokazila, vezana na tehnične specifikacije.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da izbrani ponudnik ni ponudil opreme, skladne z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na opremo za zaklonišča, gre najprej ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo konkretno ne pojasni, katere zahteve relevantnih predpisov (oz. katerih zahtev relevantnih predpisov) oprema izbranega ponudnika naj ne bi izpolnjevala, saj zgolj navaja, s katerimi pravnimi predpisi mora biti skladna ponujena oprema, ne da bi pri tem konkretiziral posamezne zahteve. Poleg tega vlagatelj očitke o neustreznosti ponujene opreme izbranega ponudnika utemeljuje z navedbami, da edini gospodarski subjekt v Republiki Sloveniji, ki lahko zagotovi ustrezno opremo za zaklonišča oz. opremo skladno z vsemi zahtevami relevantnih predpisov, izbranemu ponudniku ni podal ponudbe za opremo, kar pa še ne omogoča zaključka, da izbrani ponudnik ne ponuja opreme, skladne z vsemi zahtevami, saj naročnik utemeljeno opozarja, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da mora biti ponujena oprema dobavljena s strani subjekta s sedežem v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da lahko izbrani ponudnik pridobi sporno opremo, skladno z vsemi zahtevami področnih predpisov, tudi na drugem trgu.

Ne glede na navedeno pa je v obravnavani zadevi ključno, da mora naročnik, skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, pri pregledu in ocenjevanju ponudb pa mora naročnik ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročil (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-107/2017, 018-219/2017, 018-28/2020). Za presojo skladnosti ponudbe z zahtevami naročnika in posledično za opredelitev ponudbe za dopustno, so zato relevantne zgolj zahteve naročnika, ki jih naročnik jasno in nedvoumno vnaprej prestavi ponudnikom v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Za presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika zato ni relevantno, ali je ponujena oprema skladna z zahtevami področnih predpisov, ampak je relevantno, ali je ponujena oprema skladna z zahtevami, ki jih je naročnik opredelil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je sicer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da tehnične specifikacije predstavljajo (tudi) veljavni standardi in druga pravila dobre prakse ter da mora ponudnik oziroma izvajalec pri gradnji (torej v izvedbeni fazi) upoštevati veljavne standarde in predpise, vendar pa navedenega ni mogoče razumeti na način, da je naročnik s tem (jasno in nedvoumno) zahteval, da ponudniki že ob oddaji ponudbe izkažejo skladnost ponujene opreme z naročnikovimi zahtevami. Da bi bilo mogoče od ponudnikov zahtevati izkazovanje skladnosti ponujene opreme z zahtevami relevantnih predpisov, bi moral naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključiti te konkretne (posamične) zahteve, ki izhajajo iz področnih predpisov. Vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da bi naročnik zahteve, ki izhajajo iz relevantnih predpisov, vključil v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, pač pa zatrjuje, da so veljavne predpise dolžni upoštevati tako naročnik kot ponudniki. V zvezi s temi navedbami gre poudariti, da Državna revizijska komisija v okviru svojih pristojnosti ugotavlja le, ali je naročnik pri oceni dopustnosti ponudb upošteval pravila ZJN-3 in določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Če naročnik zahtev, ki jih področni predpisi določajo za določeno opremo, ne prenese (oz. vključi) v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudbe ponudnika, ki ne ponudi ali izkaže izpolnjevanja teh (v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila nezapisanih) zahtev, izpolni pa vse zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni mogoče označiti za nedopustno. To pa seveda ne pomeni, da lahko tak ponudnik javno naročilo izvede, ne da bi pri izvedbi upošteval vsa določila relevantnih predpisov – pomeni le, da morebitne kršitve v fazi izvrševanja predmeta javnega naročila ne morejo vplivati na presojo dopustnosti ponudb. Izbrani ponudnik oz. izvajalec predmetnega naročila pa bo moral izvesti predmet javnega naročila v skladu z veljavnimi predpisi (s tega vidika je zato mogoče sicer splošno in nekonkretizirano zahtevo glede upoštevanja veljavnih standardov in predpisov obravnavati kot izvedbeni pogoj v smislu prvega odstavka 93. člena ZJN-3), za nadzor nad ustrezno izvedbo predmeta javnega naročila pa bo, poleg pristojnih državnih organov, v okviru nadzora nad izvajanjem pogodbe odgovoren tudi naročnik.

Kot že navedeno, za presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika so relevantne le zahteve, ki jih je naročnik opredelil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Konkretne zahteve za sporno opremo (ki se nanaša na zaklonišči) je naročnik določil v ponudbenem predračunu. Med vlagateljem in naročnikom ni spora glede vprašanja, ali je izbrani ponudnik predložil dokazila, povezana s ponujeno opremo za zaklonišča. Tako vlagatelj kot naročnik se namreč strinjata (temu pa ne nasprotuje niti izbrani ponudnik), da izbrani ponudnik teh dokazil v ponudbeno dokumentacijo ni predložil. Vendar pa pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila potrjuje naročnikove navedbe, da naročnik predložitve takšnih dokazil ni zahteval, zato v obravnavanem primeru, ko naročnik za dokazovanje skladnosti ponujene opreme z njegovimi zahtevami ni zahteval predložitve nobenih dokazil, naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko je ponudbo izbranega ponudnika, kljub umanjkanju dokazil, ocenil za dopustno. Navedenega ne spreminja vlagateljevo sklicevanje na 68. člen ZJN-3, saj mora biti način dokazovanja naročnikovih zahtev opredeljen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Sedmi, osmi in deveti odstavek 68. člena ZJN-3 (v povezavi s 70. členom ZJN-3) zgolj dajejo možnost ponudnikom, da kadar ne morejo izkazati izpolnjevanja tehničnih zahtev na vnaprej predviden način, le te izkažejo z drugimi ustreznimi sredstvi.

V zvezi z navedbami vlagatelja v vlogi z dne 15. 6. 2021, da družba Marton, d.o.o., pri izvedbi pogodbe o javnem naročilu naj ne bi zagotovila ustrezne opreme za zaklonišče, gre pojasniti, da za presojo, ali je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami naročnika, določenimi v temu postopku oddaje javnega naročila, ne more biti relevantno ravnanje drugega gospodarskega subjekta (ki tudi sicer v nasprotju z mnenjem vlagatelja ne nastopa v ponudbi izbranega ponudnika) pri izpolnjevanju njegovih pogodbenih obveznosti. Državna revizijska komisija je zato dokazni predlog vlagatelja z vpogledom v postopek javnega naročila JN-G0167 in JN-G0195, zavrnila kot nerelevantnega. Državna revizijska komisija je tudi zavrnila dokazni predlog vlagatelja za postavitev izvedenca gradbene stroke oz. izvedenca za opremo za zaklonišče in predlog vlagatelja, da se od izbranega ponudnika zahteva predložitev izjave o skladnosti za ponujeno opremo. Tudi če bi bilo v predmetnem postopku pravnega varstva treba ugotoviti, da oprema, ki jo ponuja izbrani ponudnik, ni skladna z zahtevami, ki izhajajo iz relevantnih predpisov, in da izbrani ponudnik ne razpolaga z izjavo o skladnosti za ponujeno opremo, to, upoštevaje, da naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni vključil zahtev področnih predpisov in ni zahteval predložitve izjave o skladnosti za ponujeno opremo, ne bi moglo pripeljati do zaključka, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in da je naročnik neutemeljeno označil ponudbo izbranega ponudnika za dopustno.

Ker torej naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni vključil zahtev, ki izhajajo iz področnih predpisov za ponujeno opremo in ker naročnik ni zahteval, da ponudniki predložijo kakršnakoli dokazila, povezana s tehničnimi specifikacijami, naročniku ni mogoče očitati kršitev pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika, ko je ponudbo izbranega ponudnika kljub umanjkanju dokazil, povezanih s tehničnimi specifikacijami, štel za skladno z njegovimi zahtevami.

Vlagatelj v vlogi z dne 15. 6. 2021 naročniku očita še kršitev 35. člena ZJN-3 in zatrjuje, da bi mu moral omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v večjem obsegu kot mu ga je omogočil. V zvezi s temi navedbami gre opozoriti na določbo šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, ki določa, da se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika, vendar v opredelitvi ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Ugotoviti gre, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku ni očital kršitve 35. člena ZJN-3 in v zahtevku za revizijo ni navedel nobenih dejstev, povezanih z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, v ta namen (posledično) tudi ni predlagal nobenih dokazov. Vlagateljevi očitki v vlogi z 15. 6. 2021, povezani z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, tako predstavljajo nove kršitve. Ker vlagatelj niti ne zatrjuje (in ne dokazuje), da kršitev naročnika, povezanih z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku, jih v postopku pravnega varstva ni mogoče upoštevati, zato se Državna revizijska komisija do njih ni vsebinsko opredeljevala.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 9. 7. 2021


Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije





Vročiti (po e-Reviziji):
– naročnik,
– pooblaščenec vlagatelja,
– izbrani ponudnik,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran