EN

018-081/2021 DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d.

Številka: 018-081/2021-4
Datum: 1. 7. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zavarovanje premostitvenih objektov z ustreznim nivojem varnostne ograje na avtocesti A1 – 3. sklop« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Petrič, d. o. o., Goriška cesta 57, Ajdovščina (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 30. 6. 2021

odločila:


1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.


Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 22. 6. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003961/2020-B01) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2021-SNR/66-20 z dne 16. 4. 2021, ki je bil 16. 4. 2021 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003961/2020-ODL01, ponudnike obvestil, da ni oddal javnega naročila, saj obe prejeti ponudbi nista dopustni.

Vlagatelj je 29. 4. 2021 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 29. 4. 2021 in predlagal razveljavitev odločitve, da se ne odda javno naročilo, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- je naročnik sprejel izpodbijano odločitev v nasprotju s 6. in 8. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3),
- če bi naročnik v celoti preveril predloženo zahtevano dokumentacijo in ponudbo ter popolno ugotovil obstoj vsebine in podatkov v njej, bi ugotovil, da iz dokumentacije, ki jo je predložil na poziv z dne 26. 11. 2020, kot tudi ponudbe izhaja, da izpolnjuje vse naročnikove zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je ponudba dopustna,
- med dokumenti, ki jih je moral predložiti ob oddaji ponudbe, ni dokumentov, ki jih je naročnik zahteval z dopisom z dne 26. 11. 2020,
- je po prejemu dopisa z dne 26. 11. 2020 naročnika pozval za pojasnilo, ki mu ga je ta dal z dopisom z dne 4. 12. 2020, v katerem je pojasnil, da je pomotoma navedel napačno pravno podlago,
- zahtevana dokumentacija ni tista, ki jo je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato se 11. točka Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe ne nanaša in se niti ne more nanašati na dokumentacijo iz točke 5 Tehničnih pogojev za izvedbo del (poglavje 4), naročnik pa ne more po predložitvi ponudb (tudi glede na 6. člen ZJN-3 in drugi odstavek 67. člena ZJN-3) samovoljno odločati, v katerem jeziku mora biti predložena dokumentacija,
- je predložil dokumentacijo, ki je naročnik sicer ne bi smel zahtevati, v tujem (angleškem) jeziku in bi ga naročnik lahko skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 pozval, da jo prevede v slovenski jezik, če sam nima ustreznega znanja tujega jezika,
- niso relevantni naročnikovi pomisleki o prepovedi dopolnjevanja ali popravljanja dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, saj naročnik ni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ne dovolil ne prepovedal predložitev dokumentacije iz točke 5 Tehničnih pogojev za izvedbo del v tujem jeziku,
- se naročnik ne more sklicevati niti na šesti odstavek 89. člena ZJN-3 in ni omejen pri uporabi drugega odstavka 36. člena ZJN-3,
- naročnik pozna tuj jezik, saj je ocenil predložene dokumente z razumevanjem vsebine,
- je z zahtevanjem predložitve te dokumentacije v slovenskem jeziku ravnal v nasprotju z 8. členom ZJN-3, saj je ta dokumentacija obsežna in stroški prevodov bi bili nesorazmerni,
- naročnik do sedaj tudi ni nikoli zahteval predložitve tehnične dokumentacije za izvedbo varnostnih ograj, ki jo je moral izbrani ponudnik pred začetkom del predložiti v tehnološki elaborat, v slovenskem jeziku, kadar je bila ta izdelana v tujem jeziku, naročnik pa s to dokumentacijo tudi že razpolaga zaradi preteklih postopkov oddaje javnih naročil,
- se naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve ni opredelil do njegove ponudbe, temveč se je skliceval le na to, da vlagatelj ni predložil dokumentacije, ki jo je zahteval z dopisom z dne 26. 11. 2020,
- naročnik dopisa z dne 26. 11. 2020 ni poslal zaradi petega odstavka 89. člena ZJN-3 in zaradi drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ne more dopolniti ali spremeniti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kar je storil z opozorilom o izključitvi iz postopka javnega naročanja, ki je tudi v nasprotju z 89. členom ZJN-3,
- naročnik v Navodilih ponudniku za izdelavo ponudbe ni navedel, da bo ponudbo, ki ne bo vsebovala določenih dokumentov, avtomatično izključil, ne da bi predhodno pregledal to ponudbo, zato ne sme predložitve zahtevane dokumentacije pogojevati z opozorilom o izključitvi ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila in jo pregledovati le na podlagi tega opozorila,
- čeprav naročnik ne sme ponudnika pozvati na dopolnitev ali popravo dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, mora pregledati ponudbo in preveriti, ali ta izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3,
- se pri preveritvi ponudbe zahteva naročnikova aktivna vloga, pri čemer mora naročnik najprej sam preveriti dejstva iz ponudbe,
- je Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-014/2021 potrdila, da je mogoče obstoj in vsebino ponudbe in prejete dokumentacije preveriti na različne načine, tudi v npr. lastnem arhivu,
- je naročnik že razpolagal z vso dokumentacijo za varovalno ograjo nivoja H4bW4 Imeva, ki jo je ponudil za to javno naročilo, na kar je naročnika opozoril že v dopisu z dne 21. 12. 2020, pri čemer je takšno ograjo ponudil še vsaj v dveh primerih oddaje javnega naročila pri naročniku (ena izvedba v letu 2018 in ena izvedba v letih 2019 in 2020),
- enake ugotovitve, kot veljajo za izjavo o lastnostih za vse tipe varnostne ograje, veljajo za zahtevano dokumentacijo za dilatacijske elemente,
- naročnik v tehničnih specifikacijah ni dal podrobnih zahtev za predložitev dokumentacije za dilatacijske elemente in niti navodil, podatkov in drugih potrebnih informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče pripraviti dokumentacijo, tudi ne izdelati računalniške simulacije, za dilatacijski element jeklene varnostne ograje,
- drži, da ni predložil dokumentacije o modifikaciji proizvoda (SIST EN 1317-1,2), vendar je v dopisu z dne 21. 12. 2020 navedel, da takšnih modifikacij ni bilo,
- je glede odbojnika varnostne ograje v dopisu z dne 21. 12. 2020 pojasnil, da je v ponudbi za to javno naročilo ponudil tip jeklene varnostne ograje z nivojem zadrževanja H4bW4 Imeva, ki izpolnjuje vse naročnikove zahteve glede nivoja zadrževanja in je enak, kot ga je vgradil pri izvedbi dveh preteklih javnih naročil,
- je v dopisu z dne 21. 12. 2020 opozoril, da so zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v povezavi z Navodilom o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d. d. (v nadaljevanju: Navodila DARS) v delu, ki se nanaša na tehnične karakteristike in konstrukcijske elemente jeklenih varnostnih ograj (točka 5.0) in znotraj te točke na odbojnik, ki mora biti po obliki v prečnem prerezu identičen odbojniku na sliki 1 Navodila DARS, nejasne in nepopolne, saj naročnik razen za odbojnik ni dal ustreznega opisa po obliki ali glede tehničnih specifikacij za druge konstrukcijske elemente jeklene varnostne ograje,
- ni jasno, ali naj bi se odbojnik določene zahtevane oblike, kot je naveden v navodilih, nanašal na jekleno varnostno ograjo za traso ali objekt, saj je lahko nivo zadrževanja jeklene varnostne ograje različen za traso ali objekte, glede na to, da je predmet javnega naročila zavarovanje premostitvenih objektov, pa je edino logično, da se to po večini nanaša na objekte.

Naročnik je z dokumentom št. 3.1.3./2021-TŽJ-66/20 z dne 10. 5. 2021, ki ga je vložil 11. 5. 2021 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- je v točki 11 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe določil, da mora biti ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, napisana v slovenskem jeziku,
- je v točki 12 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe določil, kateri so sestavni deli ponudbe,
- je v točki 23 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe in tudi poglavju 4 Tehnični pogoji za izvedbo del določil, da si pridržuje pravico, da pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb od ponudnika naknadno zahteva predložitev dokumentacije, naveden v točki 5 v poglavju 4,
- je dokumentacija v točki 5 poglavja 4 taksativno našteta, navedeno pa je tudi, da mora ponudnik z njo razpolagati že ob oddaji ponudbe,
- je v točki 12.1 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe določil, da mora ponudba, ki jo predloži ponudnik, vsebovati vse dokumente, ki so našteti v nadaljevanju te točke, vendar dejstvo, da med to dokumentacijo ni našteta dokumentacija, kot je določena v točki 5 poglavja 4, še ne pomeni, da ta del dokumentacije ne predstavlja ponudbe oziroma dokumentacije, ki se nanaša na ponudbo, kar potrjuje točka 12.1 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe, to pa potrjuje tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-014/2021,
- je z dopisom z dne 16. 11. 2020 specificiral zahteve, ki izhajajo že iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato zahteva za predložitev dokumentacije v slovenskem jeziku ne pomeni določanje česa več ali drugače, kot je določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila,
- je točka 11 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe jasna, natančna in nedvoumna ter ni netransparentna saj je bila del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ki je bila objavljena na portalu javnih naročil,
- se je vlagatelj na dopis z dne 26. 11. 2020 odzval z dopisom z dne 1. 12. 2020, s katerim je od naročnika zahteval dodatna pojasnila in opozoril na napačno pravno podlago, na katero se je oprl naročnik, na kar je odgovoril z dopisom z dne 4. 12. 2020, vlagatelj pa je nato z dopisom z dne 21. 12. 2020 posredoval dokumentacijo in obširno predstavil svoja stališča v zvezi z dokumentacijo, pri čemer ni opozoril na spornost in nezakonitost zahteve za predložitev dokumentacije v slovenskem jeziku, niti ni navedel, zakaj ni zmožen predložiti zahtevane dokumentacije v slovenskem jeziku, niti ni uveljavljal, da so stroški nesorazmerni,
- je pri ocenjevanju ponudb upošteval načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je oba ponudnika pozval na predložitev dokumentacije iz točke 5 poglavja 4, pri čemer je ugotovil, da sta oba ponudnika predložila del dokumentacije v tujem jeziku, zato je za obe ponudbi ugotovil, da nista dopustni,
- je jezik postopka urejen v 36. in ne 35. členu ZJN-3, pri čemer ima naročnik diskrecijo, da se odloči, da je del dokumentacije v tujem jeziku, za to pa se ni odločil, enako pa je v njegovi diskreciji, da zahteva prevode dokumentacije, ki je predložena v tujem jeziku,
- vlagatelj ne more svojega neskladnega ravnanja z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila prevaliti na naročnika, da naročnik pozna tuj jezik, poleg tega pa je slovenski jezik uradni jezik v Republiki Sloveniji,
- obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila vsebuje le razloge za zavrnitev ponudb obeh ponudnikov, saj ni prejel nobene dopustne ponudbe,
- je v dopisih z dne 26. 11. 2020 in 4. 12. 2020 natančno specificiral, katero dokumentacijo mora vlagatelj posredovati, vlagatelj pa ni posredoval vse dokumentacije, del pa je v nasprotju z zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v tujem jeziku,
- ker vlagatelj ni predložil dokumentacije, naročnik ni mogel ugotoviti, ali je ta v času oddaje javnega naročila obstajala, in niti, ali je ponudba skladna s tehničnimi zahtevami, zato je logičen zaključek, da vlagateljeva ponudba ni dopustna in zato izključena,
- se v obrazložitvi odločitve, da ne odda javnega naročila, ni opredelil do razlogov za izključitev, izpolnjevanja pogojev in skladnosti ponudbe s tehničnimi specifikacijami, saj to niso bili razlogi, zaradi katerih je zavrnil obe ponudbi, način oblikovanja obrazložitve, kot jo predlaga vlagatelj, pa presega zakonsko določeno vsebino in tudi ni v praksi javnih naročnikov,
- so vlagateljeva stališča kontradiktorna,
- ne razume, kako bi lahko pregledal in ocenil dokumente, s katerimi ne razpolaga, saj mu jih vlagatelj ni posredoval, poleg tega pa ponudbe v delu, ki se nanaša na specifikacije predmeta javnega naročila, ni dopustno dopolnjevati,
- odsotnosti prevodov dokumentov ni mogoče šteti za očitno napako, ki jo je mogoče ugotoviti na prvi pogled brez dodatnega pojasnjevanja,
- je v petem odstavku 89. člena ZJN-3 določeno naročnikovo ravnanje s ponudbo, če ji ni predložen določen dokument, pri čemer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil drugače, zato veljajo zakonska določila,
- bi bilo šele na podlagi dokumentacije, ki jo je zahteval z dopisom z dne 26. 11. 2020, mogoče ugotoviti, kaj je vlagatelj ponudil, in ali so izpolnjene tehnične specifikacije, česar prej ni imel, zato tudi ni mogel pridobiti dokumentacije iz prejšnjih javnih naročil,
- je sklicevanje na prejšnja javna naročila irelevantno, saj je za eno izmed javnih naročil pripravil samostojne tehnične specifikacije, ki se vežejo na konkretne naročnikove potrebe, zato ne more iskati ustrezne dokumentacije, vezane na predhodna javna naročila, po svojih arhivih, saj niti javno naročilo niti dokumentacija nista medsebojno primerljiva, da bi bilo mogoče dokumente iz prejšnjih javnih naročil uporabiti pri tem javnem naročilu,
- je pregledal dokumentacijo,
- ni razumljivo, kako lahko gospodarski subjekt odda ponudbo za izvedbo javna naročila, če nima natančnih navodil, podatkov in drugih informacij o elementih, ki jih bo moral vgraditi (tu dilatacijske elemente),
- noben gospodarski subjekt ni zastavil vprašanja v zvezi z dilatacijskim elementom, zato meni, da so gospodarski subjekti pridobili potrebne podatke za pripravo ponudbe,
- je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da odbojnik ograje tipa JVO h4b IM ne ustreza tehničnim specifikacijam,
- je v skladu z Navodili DARS sicer dopustna uporaba tudi varnostnih ograj z drugim prečnim prerezom odbojnika, vendar le ob pogoju, da je med izdelavo projektne dokumentacije ali popisa del ugotovljeno, da lastnosti ograj ne ustrezajo konkretnim potrebam na lokaciji, za katero se izdeluje projektna dokumentacija ali popis del, in ob pogoju, da vključitev varnostnih ograj z drugim prečnim prerezom odbojnika potrdi naročnik,
- oblika odbojnika ni vezana ne na tip varnostne ograje ne na nivo zadrževanja, če pa bi zahteval različne prečne prereze odbojnika za traso ali objekt, bi v Navodilih DARS to tudi eksplicitno navedel,
- vprašanje predložitve dokumentacije o modifikaciji proizvoda ni relevantno ob ugotovitvi, da tip varnostne ograje s prečnim prerezom odbojnika, ki ga je nameraval vgrajevati, ne izpolnjuje zahtev iz tehničnih specifikacij.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 5. 2021, ki jo je vložil 14. 5. 2021 na portalu eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.

Naročnik je 14. 5. 2021 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu), do 14. 10. 2020 do 13. ure, ki je bil določen kot rok za prejem ponudb (točka VII.1.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objava 30. 9. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003961/2020-K05), prejel dve ponudbi (med njimi vlagateljevo) ter ju pregledal in ocenil, pri čemer je ugotovil, da nobena (in s tem niti vlagateljeva ponudba) ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Vlagatelj je navedel, da je predložil ponudbo, ki je dopustna, zato je naročnik ne bi smel zavrniti, čemur je naročnik nasprotoval.

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki med drugim vsebuje:
- poglavje 1 »Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe«, junij 2020, ki vključuje tudi:
• podpoglavje B Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, ki vključuje tudi:
 člen 8:
»Vsebina dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila«,
 podčlen 8.1:
»Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje naslednje dokumente:
Poglavje 1 Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe;
Poglavje 2 Splošni pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki
jih načrtuje naročnik, FIDIC prva izdaja 1999;
Poglavje 3 Posebni pogoji pogodbe;
Poglavje 4 Tehnični pogoji za izvedbo del;
Poglavje 5 Obrazec ponudbe, Dodatek “A” k ponudbi, Vzorec garancije za
resnost ponudbe;
Poglavje 6 Ponudbeni predračun (popis del s količinami);
Poglavje 7 Vzorec pogodbe in vzorec pooblastila vodilnemu partnerju za
sklenitev pogodbe;
Poglavje 8 Vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti,
Vzorec garancije za odpravo napak v garancijskem roku;
Poglavje 9 Izvleček iz PZI;
Poglavje 10 Obrazci za ugotavljanje sposobnosti ponudnika v skladu z zahtevami
Poglavja 1
ESPD obrazec
Sestavni del dokumentacije so tudi Pojasnila, izdana skladno s členom 9 teh Navodil ponudniku in Dodatki, izdani skladno s členom 10 teh Navodil ponudniku«,
 člen 10:
»Spremembe in dopolnitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila«,
 podčlen 10.1:
»Naročnik si pridržuje pravico, ob vsakem času pred skrajnim datumom za oddajo ponudbe, vendar ne pozneje kot šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, spremeniti ali dopolniti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Tovrstne spremembe in dopolnitve se izdajo v obliki Dodatkov, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil. V kolikor bodo spremembe vezane na dokumentacijo, ki ni dostopna preko portala javnih naročil, bo v Dodatku pojasnjen način, kako potencialni ponudnik lahko pridobi takšno dokumentacijo«,
 podčlen 10.2:
»Vsak tako izdan Dodatek postane del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila skladno s podčlenom 8.1 teh Navodil ponudniku.
Če bo naročnik spremenil ali dopolnil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila šest dni ali manj pred rokom, določenim za predložitev ponudb, bo glede na obseg in vsebino sprememb, ustrezno podaljšal rok za predložitev ponudb, o podaljšanju roka bo obvestil ponudnika preko portala javnih naročil in spremembo roka objavil na način, kot je bil objavljeno javno naročilo«,
• podpoglavje C Priprava ponudbe, ki vključuje tudi:
 člen 11 Jezik ponudbe:
»Ponudbe in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, mora biti napisana v slovenskem jeziku«,
 člen 12:
»Sestavni deli ponudbe«,
 podčlen 12.1:
»Ponudba, ki jo predloži ponudnik mora vsebovati naslednje dokumente:
1. Izpolnjen ter podpisan ESPD obrazec za vsakega od gospodarskih subjektov, ki nastopa v ponudbi.
Gospodarski subjekt naročnikov obrazec ESPD (datoteka XML) uvozi na spletni strani Portala javnih naročil/ESPD: http://www.enarocanje.si/_ESPD/ in v njega neposredno vnese zahtevane podatke.
Izpolnjen in podpisan ESPD mora biti v ponudbi priložen za vse gospodarske subjekte, ki v kakršni koli vlogi sodelujejo v ponudbi (ponudnik, sodelujoči ponudniki v primeru skupne ponudbe, gospodarski subjekti, na katerih kapacitete se sklicuje ponudnik in podizvajalci).
Ponudnik, ki v sistemu e-JN oddaja ponudbo, naloži svoj ESPD v razdelek "ESPD – ponudnik", ESPD ostalih sodelujočih pa naloži v razdelek "ESPD – ostali sodelujoči". Ponudnik, ki v sistemu e-JN oddaja ponudbo, naloži elektronsko podpisan ESPD v xml. obliki ali nepodpisan ESPD v xml. obliki, pri čemer se v slednjem primeru v skladu s Splošnimi pogoji uporabe informacijskega sistema e-JN šteje, da je oddan pravno zavezujoč dokument, ki ima enako veljavnost kot podpisan.
Za ostale sodelujoče ponudnik v razdelek »ESPD – ostali sodelujoči« priloži podpisane ESPD v pdf. obliki, ali v elektronski obliki podpisan xml.
2. Izpolnjeno in podpisano Poglavje 5 (Obrazec ponudbe, Dodatek “A” k ponudbi)
Ponudnik v informacijskem sistemu e-JN v razdelek "Predračun" naloži obrazec ponudbe v .pdf obliki. Podpisan Dodatek “A” k ponudbi ponudnik v informacijskem sistemu e-JN naloži v .pdf obliki v razdelek "Drugi dokumenti". Na javnem odpiranju ponudb so vidni dokumenti, ki so v informacijskem sistemu e-JN naloženi v razdelek "Predračun".
3. Garancijo za resnost ponudbe (po vzorcu iz Poglavja 5)
Ponudnik v informacijskem sistemu e-JN v razdelek "Drugi dokumenti" naloži garancijo za resnost ponudbe v .pdf obliki.
4. Ponudbeni predračun - Poglavje 6, v naslednji obliki:
Ponudnik pridobi Ponudbeni predračun v elektronski obliki, izdelani s sistemom PIS na spletnem naslovu https://pis.dars.si preko anonimnega dostopa za ponudnike pod šifro predračuna N00Z177. Datoteka N00Z177.md3 ponudniku služi kot osnova za pripravo Ponudbenega predračuna v tiskani in elektronski obliki.
Ponudnik mora na osnovi prejete dokumentacije izdelati Ponudbeni predračun (Poglavje 6).
Ponudnik mora kot sestavni del ponudbe oddati Ponudbeni predračun v elektronski obliki, izdelani s sistemom PIS (.md4 datoteka)Ponudbeni predračun v .pdf obliki.
Ponudbeni predračun v elektronski obliki in Ponudbeni predračun v .pdf obliki ponudnik v informacijskem sistemu e-JN naloži v razdelek "Drugi dokumenti.
V primeru razhajanj med podatki v Obrazcu ponudbe – naloženim v razdelek "Predračun", in Ponudbenim predračunom v .elektronski obliki ter Ponudbenim predračunom v .pdf obliki – naloženim v razdelek "Drugi dokumenti", kot veljavni štejejo podatki v Ponudbenem predračunu v .pdf obliki, naloženim v razdelku "Drugi dokumenti"«.
5. Izpolnjeno Poglavje 7 - Obrazec pogodbe, v primeru skupne ponudbe, ki jo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, mora ponudba vsebovati tudi pooblastilo/a vodilnemu partnerju za sklenitev pogodbe v skladu z vzorcem pooblastila, kot je podan v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (izpolnjeno in podpisano pooblastilo je potrebno ponudbi predložiti za vse partnerje).
Poglavje 7 v .pdf obliki (vključno s pooblastili) ponudnik v informacijskem sistemu e-JN naloži v razdelek "Drugi dokumenti".
6. Izpolnjeno in podpisano Poglavje 10 vključno z vsemi zahtevanimi dokazili.
Ponudnik v informacijskem sistemu e-JN v razdelek "Drugi dokumenti" naloži Poglavje 10 v .pdf obliki.
7. Sporazum o predložitvi skupne ponudbe.
Ponudnik v informacijskem sistemu e-JN v razdelek "Drugi dokumenti" naloži Sporazum o predložitvi skupne ponudbe v .pdf obliki«,
 podčlen 12.2 Merilo za izbiro ponudbe:
»Merilo za izbiro ponudbe je ekonomsko najugodnejša ponudba. Ekonomsko najugodnejšo ponudbo se izbere na podlagi merila najnižja ponudbena cena (v EUR brez DDV).
Če dva ali več ponudnika/ov ponudita/jo enako najnižjo ponudbeno ceno, bo o najugodnejši ponudbi odločil žreb. Žreb bo vodila strokovna komisija naročnika v prisotnosti ponudnikov, ki so oddali pravočasno ponudbo in se bodo odzvali vabilu naročnika, da prisostvujejo žrebu«,
 člen 18:
»Oblika ponudbe«,
 podčlen 18.1:
»Ponudnik mora ponudbo pripraviti v enem izvodu na način, kot je to opisano v podčlenu 12.1 teh Navodil ponudniku«,
• podpoglavje E Odpiranje, pregled in ocenjevanje ponudb, ki vključuje tudi:
 člen 23 Pregled in ocenjevanje ponudb:
»Naročnik bo pravočasne ponudbe, razen ponudb, ki bodo pred razvrstitvijo glede na merilo ocenjene kot nedopustne, ker presegajo najvišjo dopustno vrednost ponudb ali ker ne izpolnjujejo zahtev glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, razvrstil glede na merila in preveril ali je ponudba, ki je glede na merilo prvo uvrščena, dopustna. V kolikor bo ugotovil, da je prvo uvrščena ponudba glede na merila nedopustna, bo preveril dopustnost naslednje ponudbe v skladu z razvrstitvijo po merilih. Naročnik lahko preveri in oceni vse pravočasne ponudbe.
Naročnik si pridržuje pravico, da v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od ponudnika naknadno zahteva pojasnilo glede cen na enoto za posamezne postavke ponudbenega predračuna (kot npr. analize cen na enoto), za katere meni, da je to potrebno. Z analizami cen na enoto mora ponudnik izkazovati enake cene po enoti mere postavk, kot so navedene za te postavke v ponudbenem predračunu. Prav tako si naročnik pridržuje pravico, da v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od ponudnika naknadno zahteva predložitev dokumentacije, navedene v točki 5 v Poglavju 4 – Tehnični pogoji za izvedbo del«,
 člen 25:
»Dopustne dopolnitve, popravki, spremembe in pojasnila ponudbe«,
 podčlen 25.1:
»Če naročnik ugotovi, da so ali se zdijo informacije ali dokumentacija iz ponudbe nepopolna ali napačna oziroma če dokumenti manjkajo, lahko gospodarski subjekt pozove, da v ustreznem roku predloži manjkajoče dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacijo in sicer samo, če določenega dejstva ne bo mogel preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti.
Če gospodarski subjekt v roku, kot ga bo v zahtevi določil naročnik, ne bo posredoval manjkajočega dokumenta ali ne bo dopolnil, popravil ali pojasnil ustrezne informacije ali dokumentacije, bo naročnik tako ponudbo izključil«,
- poglavje 4 »Tehnični pogoji za izvedbo del«, junij 2020, ki vključuje tudi:
• točko 1 Splošno, ki vključuje tudi:
 točko 1.1 »Prioriteta dokumentov, ki sestavljajo tehnične pogoje za gradnjo«:
»Dokumenti, ki so navedeni v tem poglavju se tolmačijo po naslednjem vrstnem redu:
1. Del tehničnih specifikacij za javne ceste – TSC izdanih na osnovi 10. čl. Zakona o cestah (ZCes1; Uradni list RS, št. 109/10 z dopolnitvami), ki imajo status obveznih oz. katerih uporaba je predpisana s podzakonskimi akti ter skladno s točko 3 tega poglavja;
2. Posebne zahteve za izvedbo del (poglavje 4 tega dokumenta);
3. Splošni in posebni tehnični pogoji z dopolnitvami (dokumenti z zap. št. 1. – 14. točke 1.1. tega dokumenta);
4. Ostali dokumenti, ki jih navaja POGLAVJE 4, TEHNIČNI POGOJI ZA IZVEDBO DEL razpisa. V primeru
njihovega neskladja se tolmačijo po času nastanka na način, da imajo višjo prioriteto tolmačenja mlajši dokumenti«,
• točko 4 Posebne zahteve za izvedbo del, ki vključuje tudi:
 točko 4.4 »Izvedba del in oprema«,
 točko 4.4.1 »Navodila DARS«:
»Izvajalec del mora izvajati dela tudi v skladu s tehničnimi zahtevami, kot izhajajo iz navodil naročnika, objavljenih na spletni strani naročnika:
- Navodilo o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d..
- Navodilo za načrtovanje in izvedbo ukrepov za izboljšanje varnosti prometa in prepustnosti na avtocestah in hitrih cestah v upravljanju DARS d.d..
- Navodila za projektiranje sidranja ograj za pešce in dolžine zaščitnih ograj na premostitvenih objektih, junij 2019
- Navodila za vzdrževanje geotehničnih objektov, november 2019«,
• točko 5 Posebne tehnične zahteve povezane s postavitvijo varnostnih ograj:
»Varnostne ograje in drugi elementi, ki se pri tem uporabljajo (zaključnice, prehodni elementi, elementi, ki omogočajo prehod preko ograj) in njihova postavitev morajo biti skladni z naslednjimi določili in zahtevami:
˗ upoštevati je potrebno Navodila o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d.d. (objavljeno na spletni strani DARS d.d., v nadaljevanju Navodilo),
˗ pri postavitvi ograj je potrebno upoštevati poročila izvajalca preskusa testiranja varnostne ograje skladno s SIST EN 1317 (crash testa) in navodila proizvajalca,
˗ v primeru postavitve nove – samostojne ograje, za katero je z razpisno dokumentacijo predpisan nivo zadrževanja (dopustno le H1, H2 in H4b) in maksimalno dopustno delovno širino, izvajalec sam izbere tip ograje, ki pa mora izpolnjevati pogoje Navodil in razpisne dokumentacije,
˗ v primeru podaljšanja obstoječe ograje, ki se na drugi strani ne navezuje na drugo obstoječo ograjo, je potrebno upoštevati:
o obvezno se uporabi enak tip varnostne ograje kot je obstoječa;
o ne glede na določilo prejšnje alineje, v primeru, ko je na podaljšanem delu varnostne ograje zaradi ustreznega varovanja nevarnih objektov, potrebno uporabiti drugačen nivo zadrževanja ali drugo delovno širino, ki ju določi naročnik, izvajalec sam izbere tip ograje, ki pa mora izpolnjevati pogoje Navodil in razpisne dokumentacije; med staro in novo ograjo se uporabi ustrezen prehodni element;
o določilo prejšnje točke se uporabi tudi v primeru, ko dolžina nove varnostne ograje presega tisto iz točke 6.1.b. in se podaljšan del ograje izvede z nižjim nivojem zadrževanja;
˗ v primeru povezave dveh obstoječih varnostnih ograj različnih tipov:
o naročnik, v kolikor za to obstajajo utemeljeni razlogi, določi kateri tip obstoječe ograje je ustreznejši za vmesno območje (nivo zadrževanja, delovna širina); v kolikor taki razlogi ne obstajajo, izvajalec sam izbere katerega od obeh tipov bo uporabil na vmesnem območju; ob priključku na ograjo drugega tipa se uporabi ustrezen prehoden element;
˗ v primeru povezave dveh varnostnih ograj:
o katerih nivo zadrževanja se iz H1 spremeni na H4b ali obratno ali
o enakega nivoja zadrževanja in dveh različnih delovnih širin, ki sta za več kot 3 razrede narazen (npr.: iz W1 v W5),
mora biti med obema tipoma postavljena ograja z vmesnim nivojem zadrževanja (H2) ali delovne širine (W2, W3 ali W4) in sicer v dolžini, za katero je bil uspešno izveden crash test; prehod med različnimi tipi varnostnih ograj se izvede z ustreznim prehodnim elementom,
˗ v primeru povezave dveh betonskih varnostnih ograj različnega tipa ali jeklene varnostne ograje na betonsko, mora ponudnik predložiti dokumentacijo s katero bo na podlagi najmanj računalniške simulacije dokazal, da bodo v primeru trka karakterističnega vozila, ki se uporablja za testiranje trkov v ograjo z nižjim nivojem zadrževanja, posledice trka v okviru zahtev, ki jih določa SIST EN 1317;
˗ za postavitev ograj na objektih z vgrajenimi dilatacijami, mora proizvajalec ograje razpolagati s posebnimi elementi, ki omogočajo, da ograja prevzame pomike konstrukcije objekta, ki nastanejo v območju dilatacije; za take elemente mora biti z računalniškimi simulacijami dokazano, da zagotavljajo enak nivo zadrževanja vozil kot jih zagotavlja varnostna ograja, ki se na objektu postavlja;
˗ tehnična specifikacija TSC 02.210:2012 Varnostne ograje – Pogoji in način postavitve se uporablja, v kolikor ni v nasprotju z Navodili ali temi razpisnimi pogoji.
Ponudnik mora že ob oddaji ponudbe razpolagati:
˗ s Poročilom o uspešno opravljenem trku vozila skladno z določili standarda SIST EN 1317, CE certifikatom in Izjavo o lastnostih za vse tipe varnostnih ograj, ki so predmet javnega naročila in jih je vključil v svojo ponudbo,
˗ z dokumentacijo za posebne elemente, ki jih bo moral uporabiti pri izvedbi del (za prehodne elemente med različnimi tipi varnostnih ograj in za dilatacijske elemente), za katere je zahtevana vsaj računalniška simulacija),
˗ z dokumentacijo o modifikaciji proizvoda, v kolikor je zaradi sprememb pri izvedbi varnostnih ograj, ki jih bo ponudnik uporabil v primeru pridobitve tega naročila, skladno z določili standarda SIST EN 1317-1,2;
˗ z dokumentacijo o uspešno opravljenem preskusu (crash testu) skladno s standardom za preskušanje SIST EN 1317-4 za naletne zaključne elemente;
˗ s certifikatom akreditiranega laboratorija, ki je pridobljen po certifikacijskem postopku produktnega standarda SIST EN 1317-5 in sicer tako za osnovni proizvod kakor tudi za morebitne modifikacije.
Za druge elemente kot so lestve ali stopnice za prehajanje preko varnostnih ograj ponudnik ne potrebuje dokumentacije, ker morajo biti izvedeni skladno z detajli iz Navodil.
Naročnik si pridržuje pravico, da že v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od najugodnejšega ali od vseh ponudnikov zahteva, da mu v prejšnjem odstavku navedeno dokumentacijo predložijo. V vsakem primeru bo moral izbrani ponudnik po podpisu pogodbe vso dokumentacijo vključiti v tehnološki elaborat.
Tehnološki elaborat, ki ga bo izvajalec del predložil ponudniku v potrditev, mora poleg zahtevanih dokumentov vključevati tudi delavniške načrte prehodnih elementov, za katere ni zahtevana računalniška simulacija.
Izvajalec mora posebno pozornost nameniti stiku varnostne ograje na območju dilatacije. Stik varnostne ograje na območju dilatacije mora zagotoviti ustrezno varnost, pomičnost in funkcionalnost«.
- poglavje 6 »Ponudbeni predračun«, iz katerega so razvidne posamezne postavke, pri čemer se nekatere izmed njih sklicujejo na dilatacijske elemente in/ali standard SIST EN 1317 oziroma vsebujejo besedilo »Skladno s SIST EN 1317« (npr. postavke S 6 4 464, N 3 1 104, N 3 1 105 in N 3 1 106),
- poglavje 10 »Sposobnost«, junij 2020, ki vključuje tudi podatke za naslovom »Seznam dokumentacije, ki jo vsebuje ponudba«:
»1. Izpolnjen ter podpisan ESPD obrazec za vsakega od gospodarskih subjektov, ki
nastopa v ponudbi.
2. Poglavje 5, ki zajema:
• Obrazec ponudbe
• Dodatek “A” k ponudbi
• Garancijo za resnost ponudbe (v .pdf obliki)
3. Ponudbeni predračun - Poglavje 6, ki zajema:
• Ponudbeni predračun v elektronski obliki (v .pdf in .md4)
4. Poglavje 7 - Obrazec pogodbe in pooblastilo vodilnemu partnerju za sklenitev
(pooblastilo je potrebno ponudbi predložiti le v primeru nastopa skupine izvajalcev in
sicer za vsakega od partnerjev)
5. Poglavje 10, ki zajema:
• Obrazec 4.2 (d) –Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del
• Potrdila naročnikov del za referenčna dela skladno s podčlenom 4.2 (d) Navodil
(PRILOGA št. 1)
• Obrazec 4.2 (e) –Vodja del
• Potrdila o referenčnem delu za kader (PRILOGA št. 2)
• Izjava 4.2 e-1) za vodjo del
• Obrazci "PODATKI O PODIZVAJALCU" - za vse podizvajalce
• Zahteva in soglasje podizvajalca, da naročnik namesto glavnega izvajalca poravna
njegovo terjatev do glavnega izvajalca - za vse podizvajalce, navedene v obrazcu
"PODATKI O PODIZVAJALCU" (predložitev zahteve in soglasja je potrebna v
primeru, ko podizvajalec zahteva neposredno plačilo)
• Sporazum o predložitvi skupne ponudbe v skladu z zahtevo iz podčlena 5.2 Navodil«
- poglavje »Razpisni podatki«, ki vključuje tabelo z Navodili ponudniku, pri čemer je v tabeli za nekatere podčlene navedeno, na kaj se nanašajo, med drugim za:
• (pod)člen 11 »Jezik ponudbe«:
 »Ponudbe in ostala dokumentacija v zvezi s ponudbo mora biti napisana v slovenskem jeziku.«

Naročnik je v zvezi z javnim naročilom na portalu javnih naročil dal tudi dodatne informacije (kot dodatke k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, s katerimi je odgovarjal na vprašanja gospodarskih subjektov), ki so postale del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), na kar je opozoril tudi v poglavju 1, podpoglavje B, podčlen 8.1, zaključno besedilo. Nekatere informacije se nanašajo tudi na poglavje 6 [gl. npr. dodatka 4 (objava obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku 15. 9. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003961/2020-K04) in 5 (objava obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku 30. 9. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003961/2020-K05)].

Vlagatelj je glede na točko I.3 obvestila o javnem naročilu, predložil ponudbo v elektronski obliki. Vlagateljevo ponudbo sestavljajo posamezni dokumenti, ki so vključeni v priponke v različnih formatih, predvsem .pdf. Ena izmed priponk v formatu .pdf je poimenovana »03 POPIS«, v njej pa se nahaja dokument »Ponudbeni predračun« z dne 13. 10. 2020.

Naročnik je med pregledom ponudb vlagatelju poslal dopis z dne 26. 11. 2020 in mu sklicujoč se na poglavje 4, točka 5 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sporočil, da do 7. 12. 2020 na elektronskem naslovu določene osebe pričakuje dokumentacijo za tehnične specifikacije, ki jih je naštel, pri čemer »vsa dokumentacija mora biti predložena v slovenskem jeziku«, sicer ga bo »v skladu z 89. členom ZJN-3 in podčlenom 25.1 Navodil izključil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila«.

Vlagatelj je naročniku poslal dopis z dne 1. 12. 2020, iz katerega je razvidno, da je vlagatelj uveljavljal, da je prejel dopis z dne 26. 11. 2020, in ga zaprosil, da mu »na nedvoumen in razumljiv način odgovori[…], katero dokumentacijo in vezano na kaj, mora[…] predložiti«. Vlagatelj je tudi navedel, da je naročnik zahteval predložitev dokumentacije, ki je ni zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pa ni vsebovala niti določbe, da jo bo zahteval med preverjanjem ponudb. Vlagatelj je navedel, da je dopis z dne 1. 12. 2020 v nasprotju s poglavjem 1, podpoglavje E, člen 23, poglavjem 4, točka 5 in petim odstavkom 89. člena ZJN-3. Vlagatelj je zaključil, da pričakuje, da bo naročnik »odgovoril[…] na zastavljena vprašanja ter sporočil[…] in dodatno naved[el], katere informacije ali dokumentacija, ki smo jo predložili v ponudbi, so nepopolne ali napačne ter pravno podlago takšnih ugotovitev, izhajajoč iz vaše dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma kateri dokumenti, ki bi jih morali predložiti skladno s točno določeno zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila, manjkajo«.

Naročnik je na dopis z dne 1. 12. 2020 odgovoril z dopisom z dne 4. 12. 2020 in navedel, da pravna podlaga ni peti odstavek 89. člena ZJN-3, temveč drugi odstavek 89. člena ZJN-3. Naročnik je dal posamezna pojasnila, pri čemer je tudi navedel, da »je navedeni sklic na podčlen 25.1 Navodil napačen«, zato ga »poziva na predložitev dokumentacije, navedene v pozivu z dne 26. 12. 2020, na podlagi drugega odstavka 89. člena ZJN-3, podčlena 23. Navodil in točke 5 (Posebne tehnične zahteve povezane s postavitvijo varnostnih ograj) iz Poglavja 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (Tehnični pogoji za izvedbo del). V drugem odstavku podčlena 23. Navodil je bilo transparentno navedeno, da si naročnik pridržuje pravico, da v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od ponudnika naknadno zahteva predložitev dokumentacije, navedene v točki 5 poglavja 4 – Tehnični pogoji za izvedbo del«. Naročnik je spremenil rok za izpolnitev zahtev iz poziva, saj je vlagatelj to lahko storil do 21. 12. 2020. Naročnik je v dopisu z dne 4. 12. 2020 navedel tudi: »V primeru, da dokumentacije ne boste posredovali v zahtevanem roku, vas bo naročnik izključil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.«

Vlagatelj je naročniku poslal dopis z dne 21. 12. 2020 in navedel, katere dokumente mu je predložil, podal pa je tudi posamezna pojasnila in stališča.

Naročnik je po pregledu in ocenjevanju ponudb z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2021-SNR/66-20 z dne 16. 4. 2021 seznanil gospodarske subjekte, da ni oddal javnega naročila, saj obe prejeti ponudbi nista dopustni, pri čemer je za vlagateljevo ponudbo navedel, da vlagatelj »ni posredoval vse zahtevane dokumentacije« in da »del dokumentacije, v nasprotju z izrecno zahtevo naročnika v njegovem pozivu, ni bil predložen v slovenskem jeziku«. Naročnik je ta razloga utemeljil tako, da je navedel:
»Ponudnik Petrič d. o. o., Ajdovščina je bil v skladu z določili iz Poglavja 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (Tehnični pogoji za izvedbo del) pozvan, da predloži spodaj navedeno dokumentacijo, s katero je moral razpolagati že ob oddaji ponudbe.

V Poglavju 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (Tehnični pogoji za izvedbo del), je v točki 5 (Posebne tehnične zahteve povezane s postavitvijo varnostnih ograj) navedeno, da mora ponudnik že ob oddaji ponudbe razpolagati:
˗ s Poročilom o uspešno opravljenem trku vozila skladno z določili standarda SIST EN 1317, CE certifikatom in Izjavo o lastnostih za vse tipe varnostnih ograj, ki so predmet javnega naročila in jih je vključil v svojo ponudbo,
˗ z dokumentacijo za posebne elemente, ki jih bo moral uporabiti pri izvedbi del (za prehodne elemente med različnimi tipi varnostnih ograj in za dilatacijske elemente), za katere je zahtevana vsaj računalniška simulacija),
˗ z dokumentacijo o modifikaciji proizvoda, v kolikor je zaradi sprememb pri izvedbi varnostnih ograj, ki jih bo ponudnik uporabil v primeru pridobitve tega naročila, skladno z določili standarda SIST EN 1317-1,2,
˗ z dokumentacijo o uspešno opravljenem preskusu (crash testu) skladno s standardom za preskušanje SIST EN 1317-4 za naletne zaključne elemente;
˗ s certifikatom akreditiranega laboratorija, ki je pridobljen po certifikacijskem postopku produktnega standarda SIST EN 1317-5 in sicer tako za osnovni proizvod kakor tudi za morebitne modifikacije.
V pozivu je bilo zahtevano, da mora biti vsa dokumentacija predložena v slovenskem jeziku.
Nadalje je bilo tudi v podčlenu 23. Navodil navedeno, da si naročnik pridržuje pravico, da v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od ponudnika naknadno zahteva predložitev dokumentacije, navedene v točki 5 v Poglavju 4 – Tehnični pogoji za izvedbo del.

Ponudnik je v zahtevanem roku posredoval dokumentacijo. Po pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da ponudnik ni predložil dokumentacije v skladu s pozivom. Ugotovljeno je bilo:
- da je ponudnik predložil dve poročili o uspešno opravljenem trku (SIST EN 1317) za tip varnostne ograje JVO H2 W4, ki sta bili predloženi v nemškem in angleškem jeziku. V pozivu je bilo zahtevano, da mora biti vsa dokumentacija predložena v slovenskem jeziku;
- da je ponudnik predložil dve poročili o uspešno opravljenem trku (SIST EN 1317) za tip varnostne ograje JVO H4b W4 ali manjšo in W5, če je dejanska delovna širina <=1,4 m-trasa, ki sta bili predloženi v italijanskem in angleškem jeziku. V pozivu je bilo zahtevano, da mora biti vsa dokumentacija predložena v slovenskem jeziku;
- da je ponudnik predložil štiri poročila o uspešno opravljenem trku (SIST EN 1317) za tip varnostne ograje JVO H4b W4 ali manjšo in W5, če je dejanska delovna širina <=1,4 m-objekt, ki so bila predložena v italijanskem in angleškem jeziku. V pozivu je bilo zahtevano, da mora biti vsa dokumentacija predložena v slovenskem jeziku;
- da je ponudnik predložil certifikat o nespremenljivosti lastnosti proizvoda št. 2003-CPR-1180 za H4b BL400 v angleškem jeziku. V pozivu je bilo zahtevano, da mora biti vsa dokumentacija predložena v slovenskem jeziku;
- da je ponudnik predložil certifikat o nespremenljivosti lastnosti proizvoda št. 2003-CPR-1155 za H4b P600 in certifikat o nespremenljivosti lastnosti proizvoda št. 2003-CPR-1161 za H4b P700, oba v angleškem jeziku. V pozivu je bilo zahtevano, da mora biti vsa dokumentacija predložena v slovenskem jeziku;
- da ponudnik ni predložil izjav o lastnostih za vse tipe varnostnih ograj, ki so predmet javnega naročila in jih je ponudnik vključil v svojo ponudbo, kot je bilo zahtevano v pozivu;
- da ponudnik ni predložil računalniške simulacije za dilatacije, kot je bilo zahtevano v pozivu;
- da ponudnik ni predložil dokumentacije o modifikaciji proizvoda (SIST EN 1317-1,2) in da je ponudnik odbojnik, ki v prerezu ni identičen odbojniku na sliki 1 iz Navodila o tehničnih karakteristikah, pogojih in načinu postavitve varnostnih ograj na cestah v upravljanju DARS d. d. (odbojnik dimenzijsko ne ustreza), kot je bilo zahtevano v pozivu.
- da je ponudnik predložil certifikat o nespremenljivosti lastnosti proizvoda št. 2003-CPR-1180 za H4b BL400 v angleškem jeziku. V pozivu je bilo zahtevano, da mora biti vsa dokumentacija predložena v slovenskem jeziku;

V pozivu na predložitev dokumentacije je bilo navedeno, da bo naročnik ponudbo ponudnika izključil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v kolikor ne bo posredoval dokumentacije v zahtevanem roku.

Kot je ugotovljeno zgoraj, ponudnik ni posredoval vse zahtevane dokumentacije. Del dokumentacije, v nasprotju z izrecno zahtevo naročnika v njegovem pozivu, ni bil predložen v slovenskem jeziku.

V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 je prepovedano kakršnokoli dopolnjevanje ali popravljanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Zato kakršnokoli dopolnjevanje ponudbe v tem delu, tudi če bi bilo sicer ugotovljeno, da ponudnik izpolnjuje ostale zahteve naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne bi bilo dopustno.

V skladu z navedenim je bila ponudba ponudnika Petrič d. o. o., Ajdovščina ocenjena kot nedopustna in v skladu s točko 29. prvega odstavka 2. člena ZJN-3 izključena iz nadaljnjega postopka ocenjevanja in izbire.

Skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je "dopustna ponudba" ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve oprl na izhodišče, da vlagatelj na poziv ni posredoval vse zahtevane dokumentacije, nato pa je še ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zaradi česar jo je izključil. Ne glede na odgovor, ali se je naročnik oprl na dve različni podlagi, zaradi katerih je dejansko zavrnil vlagateljevo ponudbo (saj je ni izbral), je razvidno, da se je pri sprejemu izpodbijane odločitve oprl na to, da vlagatelj ni predložil vse zahtevane dokumentacije in da del dokumentacije, ki jo je vlagatelj predložil, ni bil napisan v slovenskem jeziku. Državna revizijska komisija je pri reševanju zahtevka za revizijo kot izhodišče upoštevala, da je naročnik utemeljil izpodbijano odločitev z dvema razlogoma (kar je tudi izhodišče, ki ga je vlagatelj upošteval v zahtevku za revizijo), zato bi moral vlagatelj izpodbiti oba razloga, da bi uspel z zahtevkom za revizijo (prim. sklepa št. 018-188/2020-6 z dne 15. 12. 2020 in 018-077/2021-14 z dne 7. 6. 2021). Že v primeru, če vlagatelj ne bi uspel izpodbiti enega izmed njiju, ne bi mogel uspeti izpodbiti naročnikove odločitve v delu, ki se nanaša na njegovo ponudbo (prim. sklep št. 018-188/2020-6 z dne 15. 12. 2020).

Naročnik mora pri izvajanju javnega naročanja upoštevati temeljna načela (gl. v tem smislu prvi odstavek 3. člena ZJN-3), med drugim načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

»Dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« skladno z 9. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim ali periodičnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti ter vključno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

»Dopustna ponudba« je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V 36. členu ZJN-3 so določena pravila o uporabi jezika v postopku javnega naročanja. Uporaba slovenskega jezika je v postopku javnega naročanja pravilo (gl. v tem smislu prvo poved iz prvega odstavka 36. člena ZJN-3, če ne gre sicer za uporabo italijanskega ali madžarskega jezika zaradi zagotavljanja pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti; četrti odstavek 36. člena ZJN-3) in je naročnik tisti, ki določi morebitna odstopanja (gl. v tem smislu preostali del prvega odstavka 36. člena ZJN-3). Naročnik je torej tisti, ki (že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila) določi, ali se v postopku oddaje javnega naročila uporabi (še) drug jezik namesto oziroma poleg slovenskega jezika.

Po izteku roka za prejem ponudb naročnik skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga (druga poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3) in se skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer naročnik za njihovo določitev upošteva zlasti posamezne odstavke iz 68. člena ZJN-3. V 23. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je določeno, kaj pomenijo tehnične specifikacije, in sicer v primeru javnih naročil gradenj v podtočki a, v primeru javnih naročil blaga ali storitev pa v podtočki b. Dokazovanje izpolnjevanja tehničnih specifikacij je izrecno urejeno že v 68. členu ZJN-3 (gl. v tem smislu sedmi in deveti odstavek), pa tudi v 69. in 70. členu ZJN-3. Pri tem je v sedmem in devetem odstavku 68. člena ZJN-3 tudi izrecno navedeno, da ponudnik že v svoji ponudbi dokazuje določena dejstva, ki so vezana na izpolnjevanje tehničnih specifikacij. V nekaterih primerih ponudniki dokazujejo določena dejstva, ki so vezana na izpolnjevanje tehničnih specifikacij, že v ponudbi, ker je tako treba tolmačiti šesti odstavek 68. člena ZJN-3 (gl. v tem smislu sklepa št. 018-139/2019-4 z dne 5. 9. 2019 in 018-139/2019-16 z dne 15. 11. 2019, ki se sklicujeta na tolmačenje iz sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi VAR Srl, Azienda Trasporti Milanesi SpA (ATM) proti Iveco Orecchia SpA, C-14/17 z dne 12. 7. 2018, ECLI:EU:C:2018:568). Sodišče Evropske unije je namreč v 11. točki obrazložitve sodbe v zadevi VAR Srl, Azienda Trasporti Milanesi SpA (ATM) proti Iveco Orecchia SpA, C-14/17 z dne 12. 7. 2018, ECLI:EU:C:2018:568 navedlo, da »[…] mora naročnik, kadar uporabi možnost iz člena 34(8), drugi stavek, [Direktive 2004/17], od ponudnika, ki želi izkoristiti možnost, da ponudi proizvode, ki so enakovredni tistim, ki so opredeljeni s sklicevanjem na neko znamko, vir ali določeno izdelavo, zahtevati, da že v svoji ponudbi predloži dokaz o enakovrednosti zadevnih proizvodov«, kar bi po analogiji položajev pomenilo, da se to nanaša na ureditev iz druge in tretje povedi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 (gl. v tem smislu sklepa št. 018-139/2019-4 z dne 5. 9. 2019 in 018-139/2019-16 z dne 15. 11. 2019).

Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji iz točk a (tj. ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3) in b (tj. ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena).

Naročnik skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Iz točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3 je razvidno, da vsebuje besedilo, ki je deloma enako kot besedilo iz opisa dopustne ponudbe iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Tehnične specifikacije so kot eden izmed dokumentov v zvezi z oddajo javna naročila (gl. 9. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3) del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. v tem smislu prvo poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3), zato je iz točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3 in 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 mogoče razbrati, da obe podlagi sporočata, da naročnik pri izbiri ponudbe upošteva, da je ta skladna z zahtevami, ki jih je določil, pri čemer mora tudi upoštevati, da je te zahteve določil pred potekom roka za prejem ponudb (gl. v tem smislu vsaj še 6. člen ZJN-3 in prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3).

Iz drugega odstavka 89. člena ZJN-3 je razvidno, da naročnik še pred oddajo javnega naročila, ne pa šele nato (torej po oddaji javnega naročila ali pred sklenitvijo pogodbe), preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe, pri čemer to ni ponudba kateregakoli ponudnika, temveč tistega, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Preveritev v smislu drugega odstavka 89. člena ZJN-3 implicira, da se v ponudbi tudi nahajajo podatki oziroma navedbe, ki so relevantni v smislu drugega odstavka 89. člena ZJN-3, saj v primeru, če teh ni (da ti torej manjkajo), naročnik ne more preveriti njihovega obstoja in vsebine, temveč lahko skladno z možnostjo iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 zahteva od gospodarskih subjektov, da v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo. Vendar gospodarski subjekti, če naročnik od njih zahteva predložitev manjkajočih dokumentov ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo ustrezne informacije ali dokumentacije, nimajo neomejenih možnosti poseganja v ponudbo, temveč morajo upoštevati omejitve iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ki določajo česa ne smejo dopolnjevati ali popravljati z izjemo očitnih napak, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba (uvodna poved iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3), in ob določenih pogojih tudi računskih napak (tudi v zvezi z napako v matematičnih operacijah in stopnji DDV) (sedmi odstavek 89. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija opozarja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo šele po seznanitvi z odločitvijo, da naročnik, ki je javno naročilo oddajal po odprtem postopku, ne odda javnega naročila. Vlagatelj je torej vložil zahtevek za revizijo (šele) po seznanitvi z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2021-SNR/66-20 z dne 16. 4. 2021. Iz tega (in neodvisno od tega, ali bi bil sicer izpolnjen pogoj iz prve povedi iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN o opozorilu na očitane kršitve), tako izhaja, da vlagatelj ne more v zahtevku za revizijo uspešno navajati kršitev, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot nestrinjanje z določitvijo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zahtevek za revizijo (oziroma njegov del), ki bi vseboval take kršitve, ne bi bil pravočasno vložen (gl. v tem smislu prvi odstavek 25. člena ZPVPJN) oziroma bi bile take kršitve prepozne (gl. v tem smislu tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). Če je zato treba vlagateljeve navedbe o nesorazmernosti, nepotrebnosti, nerazumljivosti in nekonsistentnosti (zahtevek za revizijo, str. 8) razumeti kot nestrinjanje z določitvijo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagatelj z njimi ne more uspeti (prim. prvi oziroma tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). Če pa je vlagateljeve navedbe o tem treba razumeti tako, da je vlagatelj z njimi uveljavljal, da je naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb tolmačil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila drugače, kot je določil do poteka roka za prejem ponudb, je torej naročniku očital, da je nepravilno uporabil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, s čimer je po vsebini očital kršitev vsaj 6. in 7. člena ZJN-3 ter prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Če bi bilo tako treba ugotoviti kršitev slednjih določb ZJN-3, bi bilo treba šteti, da naročnik ponudb ni pregledal in ocenjeval na zakonsko skladen način, vlagatelj pa bi lahko uspel z zahtevkom za revizijo, če bi te kršitve bistveno vplivale na oddajo javnega naročila (prim. 16.a člen ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj priznava, da je k dopisu z dne 21. 12. 2020 predložil dokumentacijo, ki ni bila samo v slovenskem jeziku (gl. zahtevek za revizijo, str. 7), pri čemer kot tuj jezik navaja le angleški, ne pa tudi italijanskega in nemškega, na katera se naročnik sklicuje v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2021-SNR/66-20 z dne 16. 4. 2021. Za vlagatelja sicer ne velja pravilo iz četrtega odstavka 36. člena ZJN-3 o uporabi italijanskega jezika. Čeprav je vlagatelj tudi opozoril (zahtevek za revizijo, str. 8), da je za dve pretekli javni naročili že predložil dokumente, kot so dokumenti iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek, pa niti zanje ni navedel, da jih je naročniku predložil v slovenskem jeziku, temveč je navedel, da so ti »bili[i] v celoti predložen[i] v tujem (angleškem) jeziku«. Iz tega je razvidno, da vlagatelj ni uveljavljal, da bi naročnik že razpolagal s takimi dokumenti v slovenskem jeziku. Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da vlagateljevo sklicevanje na zadevo št. 018-014/2021 spregleda, da se zadeva št. 018-014/2021 ni nanašala tudi na uporabo jezika, saj med tedanjim vlagateljem in tedanjim naročnikom (ki je sicer isti naročnik kot za to javno naročilo) ni bilo spora o uporabi (slovenskega) jezika. Stališča iz zadeve št. 018-014/2021 so bila sprejeta ob upoštevanju drugačnih dejstev, kot so relevantna dejstva, ki jih je zaradi spora med vlagateljem in naročnikom treba upoštevati pri oddaji tega javnega naročila. Slednje sicer ne pomeni, da posameznih pravnih stališč iz zadeve št. 018-014/2021 ni mogoče uporabiti tudi pri obravnavi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, vendar je treba upoštevati, katera pravna stališča so tista, ki so lahko enaka (oziroma uporabna) ne glede na upoštevanje drugačnih relevantnih dejstev. Kot eno izmed relevantnih dejstev, zaradi katerih se zadeva št. 018-014/2021 razlikuje od te zadeve (torej zadeve št. 018-081/2021), je tudi to, da je v zadevi št. 018-014/2021 naročnik izbral najugodnejšo (dopustno) ponudbo in je torej oddal javno naročilo, v zadevi št. 018-081/2021 pa naročnik ni izbral najugodnejše (dopustne) ponudbe, saj je ugotovil, da ne more izbrati nobene izmed prejetih ponudb.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 6), da je naročnik v poglavju 1, podpoglavje C, podčlen 12.1 (gl. tudi poglavje 1, podpoglavje C, podčlen 18.1) za namen obravnavanega javnega naročila določil sestavne dele ponudbe, med katerimi niso našteti dokumenti iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek, na katere je naročnik pozval vlagatelja z dopisoma z dne 26. 11. 2020 in 4. 12. 2020. Temu pritrjuje tudi naročnik (dokument št. 3.1.3./2021-TŽJ-66/20 z dne 10. 5. 2021, str. 5), ki pa je opozoril, da je glede na zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila treba upoštevati še dokumentacijo, s katero morajo ponudniki razpolagati že ob oddaji ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnik v poglavjih 1 in »Razpisni podatki« skliceval na (pod)člen 11, ki se nanaša na to, kaj »mora biti napisan[o] v slovenskem jeziku«. Naročnik je v obeh primerih sklicevanja na (pod)člen 11 določil, da je to ponudba, to pa je zahteval tudi za »ostal[o] dokumentacij[o], ki se nanaša na ponudbo« oziroma »ostal[o] dokumentacij[o] v zvezi s ponudbo«. Čeprav sta besedili »ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo« in »ostala dokumentacija v zvezi s ponudbo« zapisani različno, pa po vsebini nista različni, saj sporočata enako. Kot izhaja iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja: tiskana izdaja 2014, spletna izdaja 2014; Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), je pri glagolu »nanašati se« naveden opis »nanášati se v zvezi z na[:] biti v zvezi, povezanosti s čim«, pri pojmu »dokumentacija« pa je eden od opisov »dokumenti, listine«. Naročnik je tako torej zahteval, da mora biti dvoje v slovenskem jeziku: poleg ponudbe tudi »ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo« (oziroma, kot je to drugače zapisal, »ostala dokumentacija v zvezi s ponudbo«; zaradi poenostavitve Državna revizijska komisija v nadaljevanju uporablja le še besedilo iz poglavja 1). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da pojmov ponudba in »ostala dokumentacija v zvezi s ponudbo« ni mogoče enačiti formalno, saj nista zapisana enako. Kot bolj bistvo pa je, da ju ni mogoče enačiti niti po vsebini, saj ne sporočata enako. To stališče je mogoče utemeljiti z vsaj tremi razlogi: prvič, če bi se naročnik želel sklicevati le na pojem »ponudba«, ne bi imelo nobenega smisla, da je navedel še pojem »ostala dokumentacija v zvezi s ponudbo«, drugič, naročnik je med pojmoma »ponudba« in »ostala dokumentacija v zvezi s ponudbo« uporabil veznik »in«, kar kaže na to, da je naročnik navedel še nekaj poleg tega, kar obsega pojem »ponudba«, in, tretjič, naročnik je pred pojmom »dokumentacija« uporabil pojem »ostala«, ki v uporabljenem sobesedilu sporoča, da se pojem »dokumentacija« nanaša na nekaj drugega, kot se nanaša pojem »ponudba« (v tem smislu gl. tudi drugi opis v Slovarja slovenskega knjižnega jezika za pojem »ostali«: »drug, preostali« in prvi opis za pojem »drug«: »ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja«).

Državna revizijska komisija upoštevajoč predhodno navedeno ugotavlja, da je naročnik sicer določil, kaj sestavlja ponudbo v smislu dokumentacije iz poglavja 1, podpoglavje C, podčlen 12.1 (gl. tudi poglavje 1, podpoglavje C, podčlen 18.1, ki za obseg oziroma vsebino ponudbe napotuje le na poglavje 1, podpoglavje C, podčlen 12.1), vendar je treba tudi upoštevati, da je to določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kar še ne odgovori na vprašanje, kot kaj je treba glede na ZJN-3 kvalificirati dokumente iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek, s katerimi »ponudnik mora razpolagati že ob oddaji ponudbe«, oziroma ne odgovori na vprašanje, ali so ti dokumenti del ponudbe zaradi katerega pravila iz ZJN-3, če pa to ne bi bili, ali bi jih bilo treba šteti za »ostal[o] dokumentacij[o], ki se nanaša na ponudbo«. Vendar Državni revizijski komisiji za rešitev zadeve ni treba odgovoriti konkretno na ta vprašanja, saj ne glede na to, ali bi bilo treba dokumente iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek, s katerimi »ponudnik mora razpolagati že ob oddaji ponudbe«, obravnavati bodisi kot del ponudbe (zaradi katerega pravila iz ZJN-3) bodisi kot »ostal[o] dokumentacij[o], ki se nanaša na ponudbo«, bi morali biti glede na poglavji 1 in »Razpisni podatki«, sklic na (pod)člen 11, napisani v slovenskem jeziku. Četudi dokumentov iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek, s katerimi »ponudnik mora razpolagati že ob oddaji ponudbe«, le zaradi zapisa v poglavju 1, podpoglavje C, podčlen 12.1 (gl. tudi poglavje 1, podpoglavje C, podčlen 18.1, ki za obseg oziroma vsebino ponudbe napotuje le na poglavje 1, podpoglavje C, podčlen 12.1) ne bi bilo mogoče niti ob morebitnih drugačnih izhodiščih iz ZJN-3 obravnavati kot del ponudbe, bi bili ti dokumenti vsaj »ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo«. Vlagatelj je namreč v dokumentu »Ponudbeni predračun« z dne 13. 10. 2020, ki je predložen v priponki v formatu .pdf, navedel cene za postavke, ki se sklicujejo na dilatacijske elemente in/ali standard SIST EN 1317. V vlagateljevi ponudbi se torej že po sili razmer, ker se je že naročnik pri opisih postavk skliceval na dilatacijske elemente in/ali standard SIST EN 1317, nahajajo podatki, ki se nanašajo tudi na dilatacijske elemente in/ali standard SIST EN 1317. Ker se v vlagateljevi ponudbi nahajajo cene tudi pri npr. postavkah, ki vsebujejo besedilo »Skladno s SIST EN 1317«, je naročnik na podlagi dokumentov iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek vsaj v smislu drugega odstavka 89. člena ZJN-3 (in sicer neodvisno od vprašanja dokazovanja tehničnih specifikacij v smislu npr. sedmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 ali 70. člena ZJN-3) upravičen preveriti, ali je ponujeno blago tudi »[s]kladno s SIST EN 1317«. Če naj bi se naročnik torej odločil, da izbere vlagateljevo ponudbo, bi imel vsaj podlago za preveritev posameznih podatkov oziroma navedb iz vlagateljeve ponudbe. Dokumenti iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek, s katerimi »ponudnik mora razpolagati že ob oddaji ponudbe«, so vezani na podatke oziroma navedbe iz (vlagateljeve) ponudbe, zaradi česar se »nanaša[jo] na ponudbo«.

Državna revizijska komisija upoštevajoč navedeno v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa opozarja, da četudi bi bilo treba šteti, da naročnik zaradi manjkajoče »ostal[e] dokumentacij[e] v zvezi s ponudbo« ne bi mogel šteti, da ponudba vsebuje pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bilo mogoče posegati vanjo na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3, zaradi česar ponudbe zaradi manjkajoče »ostal[e] dokumentacij[e] v zvezi s ponudbo« ne bi bilo treba ne dopolniti ne popraviti v smislu prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, pa tudi ne bilo treba predložiti manjkajočih dokumentov v smislu prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, ker »ostala dokumentacija v zvezi s ponudbo« ne bi bila manjkajoča v smislu prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, ker bi s tem, ko bi ponudba vsebovala dokumentacijo iz poglavja 1, podpoglavje C, podčlen 12.1, vsebovala vso dokumentacijo, ki jo je zahteval naročnik, le predložitev vse dokumentacije iz poglavja 1, podpoglavje C, podčlen 12.1 ne bi omogočila ugotovitve, da je ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, če ta dokumentacija ne bi mogla dokazovati, da je ponudba tudi po vsebini skladna z zahtevami (npr. pogoji za priznanje sposobnosti, tehnične specifikacije), ki jih je naročnik določil do poteka roka za prejem ponudb. Za ugotovitev, da je ponudba dopustna, tako torej ne zadošča, če ponudnik predloži vsa zahtevana dokazila, temveč je pomembno, da so ta predložena zahtevana dokazila skladna tudi po vsebini.

Državna revizijska komisija v nasprotju z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 6–7) tudi ugotavlja, da se zahteva za uporabo slovenskega jezika, ki jo je naročnik določil v poglavjih 1 in »Razpisni podatki«, ko se je obakrat skliceval na (pod)člen 11, nanaša tudi na dokumente, ki jih je naštel v poglavju 4, točka 5, drugi odstavek, nanje pa je vlagatelja pozval z dopisoma z dne 26. 11. 2020 in 4. 12. 2020. Naročnik je zahtevo za uporabo slovenskega jezika tudi za te dokumente torej določil še pred potekom roka za prejem ponudb, zato vlagatelj ni utemeljeno uveljavljal (zahtevek za revizijo, str. 7), da je naročnik z dopisoma z dne 26. 11. 2020 in 4. 12. 2020 kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in drugi odstavek 67. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija tudi dodaja, da ni relevantno, da naročnik ni določil zahteve za uporabo slovenskega jezika tudi v poglavju 4, saj je treba upoštevati, da je uporaba slovenskega jezika v postopku javnega naročanja pravilo (gl. v tem smislu prvo poved iz prvega odstavka 36. člena ZJN-3, če ne gre sicer za uporabo italijanskega ali madžarskega jezika zaradi zagotavljanja pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti; četrti odstavek 36. člena ZJN-3) in je naročnik tisti, ki določi morebitna drugačna pravila (gl. v tem smislu preostali del prvega odstavka 36. člena ZJN-3). Tako se izkaže, da ni relevantno, če naročnik ni ne dovolil ne prepovedal predložitve dokumentacije iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek v tujem jeziku (zahtevek za revizijo, str. 7), saj to ne spremeni bistva ureditve pravil iz 36. člena ZJN-3 o uporabi jezika v postopku javnega naročanja. Tudi morebitno izhodišče, da je v posameznih odstavkih 36. člena ZJN-3 izrecno navedena »le« ponudba in bi se pojem »ponudba« iz teh odstavkov 36. člena ZJN-3 ne tolmačil tako, da se nanaša tudi na »ostal[o] dokumentacij[o], ki se nanaša na ponudbo«, to ne spremeni bistvenega izhodišča ureditve iz 36. člena ZJN-3, pri čemer to ne bi spremenilo dejstva, da v prvi povedi iz prvega odstavka 36. člena ZJN-3 ni uporabljen pojem »ponudba«, ne bi pa spremenilo niti tega, da je naročnik v poglavjih 1 in »Razpisni podatki«, ko se je obakrat skliceval na (pod)člen 11, v (pod)členu 11 določil pravilo o uporabi jezika, ki je v nasprotju z vlagateljevim stališčem (zahtevek za revizijo, str. 7) tudi upoštevajoč 6. člen ZJN-3 jasno, natančno in nedvoumno.

Naročnik je z dopisoma z dne 26. 11. 2020 in 4. 12. 2020 ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in tudi s 36. členom ZJN-3, zato je ne glede na obsežnost tehnične dokumentacije in s tem povezanimi stroški prevodov (gl. zahtevek za revizijo, str. 8) imel podlago, da zahteva, da mu vlagatelj predloži dokumentacijo iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek v slovenskem jeziku. Vlagatelj bi moral dejstva v zvezi z obsežnostjo tehnične dokumentacije in s tem povezanimi stroški prevodov, s čimer je v dejanskih okoliščinah opozoril na vprašanje skladnosti naročnikovih zahtev vsaj z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3), uveljavljati v času, ko bi bilo mogoče še vplivati na pripravo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, torej pred potekom roka za prejem ponudb. Naročnikova praksa glede uporabe jezika v drugih postopkih javnega naročanja (zahtevek za revizijo, str. 8) za rešitev te zadeve ni relevantna, saj je za rešitev te zadeve relevantno, ali je naročnik v zvezi z uporabo jezika v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za to javno naročilo določil kaj, da bi bilo mogoče ugotoviti, da se ne uporablja le slovenski jezik (v tem smislu prim. prvo poved iz prvega odstavka 36. člena ZJN-3). Naročnik pa je, kot že ugotovljeno, določil pravilo za uporabo le slovenskega jezika.

Na zaključek, da je imel naročnik podlago, da zahteva, da mu vlagatelj predloži zahtevano dokumentacijo v slovenskem jeziku, ne vpliva to, da je naročnik v poglavju 4, točka 5, drugi odstavek uporabil glagol »razpolagati«, ne pa tudi »predložiti«, in sicer vsaj iz dveh razlogov: prvič, čeprav je naročnik določil, da mora ponudnik razpolagati z določeno dokumentacijo, je to vezal že na trenutek oddaje ponudbe, ne pa šele na pregled in ocenjevanje ponudb, kar kaže na to, da ne glede na to, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno zapisana ponudnikova obveznost, da to dokumentacijo predloži že v ponudbi (v obsegu, ki je določen v poglavju 1, podpoglavje C, podčlen 12.1, gl. tudi poglavje 1, podpoglavje C, podčlen 18.1), je zapisana dolžnost ponudnika, da razpolaga s to dokumentacijo že v času predložitve ponudbe, in, drugič, je naročnik v poglavju 1, podpoglavje E, člen 23, zadnja poved seznanil ponudnike, da »si naročnik pridržuje pravico, da v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od ponudnika naknadno zahteva predložitev dokumentacije, navedene v točki 5 v Poglavju 4 – Tehnični pogoji za izvedbo del«, zaradi česar so bili ponudniki že v naprej (torej pred potekom roka za prejem ponudb) seznanjeni vsaj z možnostjo naročnikove preveritve ponudb na ta način. Državna revizijska komisija dodaja, da ne glede na napačno sklicevanje v poglavju 4, točka 5, četrti odstavek na »prejšnji odstavek« in torej poglavje 4, točka 5, tretji odstavek, čeprav je dokumentacija, s katero mora ponudnik razpolagati še ob oddaji ponudbe, navedena v poglavju 4, točka 5, drugi odstavek, ni nejasno, da se naročnikova preveritev ponudb nanaša na dokumentacijo, ki jo je naročnik naštel v poglavju 4, točka 5, drugi odstavek, saj vlagatelj niti ni uveljavljal, da bi mu to bilo nejasno, če pa bi to uveljavljal, je iz poglavja 4, točka 5, tretji odstavek razvidno, da je v njem izrecno navedeno, da ponudnik za določene elemente »ne potrebuje dokumentacije«, kar že logično sporoča, da je sklicevanje na »prejšnji odstavek« treba obravnavati kot sklicevanje na odstavek pred tem, v katerem je našteta dokumentacija, v poglavju 1, podpoglavje E, člen 23, zadnja poved pa tudi ni nič omejeno na kateri poseben odstavek iz poglavja 4, točka 5, zato je sklicevanje na poglavje 4, točka 5 treba razumeti tudi kot sklicevanje na poglavje 4, točka 5, drugi odstavek.

Neodvisno od odgovora, ali je prvo poved iz drugega odstavka 36. člen ZJN-3 v delu, ki se nanaša na prevod iz tujega jezika v slovenski jezik, treba tolmačiti tako, da se nanaša tudi na primer dokumentacije iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek, naročnik nima na podlagi prve povedi iz drugega odstavka 36. člena ZJN-3 dolžnosti pozvati ponudnika na prevod, saj je, kar je tudi vlagatelj (kljub očitno le pomotnemu sklicevanju na številko člena, namreč 35, saj se je pravilno skliceval na vsebino 36. člena ZJN-3) ugotovil (zahtevek za revizijo, str. 7), v tem odstavku naveden pojem »lahko«, zaradi česar je tako ravnanje le naročnikova možnost. Pri tem Državna revizijska komisija tudi ni posebej ugotavljala, ali se drugi odstavek 36. člena ZJN-3 v resnici nanaša le na tiste položaje, ko naročnik skladno z drugo, tretjo in četrto povedjo iz prvega odstavka 36. člena ZJN-3 določi uporabo tujega jezika. Če bi se namreč prvo poved iz drugega odstavka 36. člena ZJN-3 tolmačilo le v tem obsegu, bi za vlagateljev položaj bilo relevantno pravilo iz prve povedi iz prvega odstavka 36. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik imel podlago v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, da je od vlagatelja lahko zahteval, da ga v slovenskem jeziku seznani tudi z dokumenti iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da drugi odstavek 89. člena ZJN-3 sicer ne določa obveznosti ponudniku v zvezi s preveritvijo, saj jo določa naročniku, da preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe, vendar (neodvisno od tega, da naročnik javnega naročila sicer niti ni oddal, zaradi česar se ta zadeva v tem dejstvu tudi bistveno razlikuje od zadeve št. 018-014/2021) ob izhodišču, da postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku, naročnik pa v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil uporabe še kakšnega jezika, naročnik ne bi mogel niti v svojem arhivu (prim. zahtevek za revizijo, str. 11) pridobiti dokumentov v smislu tistih iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek v slovenskem jeziku, zato je bila vlagateljeva aktivna vloga za naročnikovo pridobivanje teh dokumentov v slovenskem jeziku bistvena. Za reševanje zadeve se tako kot nepomembno izkaže ugotavljanje, ali ima naročnik na razpolago osebe, ki poznajo tuje jezike, v katerih so sestavljeni dokumenti, ki jih je vlagatelj predložil k dopisu z dne 21. 12. 2020 (v tem smislu prim. zahtevek za revizijo, str. 8). Vlagatelj glede na prvo poved iz prvega odstavka 36. člena ZJN-3 tudi ne more prisiliti naročnika, da bi upošteval dokumentacijo v tujem jeziku (prim. zahtevek za revizijo, str. 7). Glede na ta dejstva je razvidno, da je zaradi določitve uporabe slovenskega jezika [poglavji 1 in »Razpisni podatki«, sklic na (pod)člen 11] in nezmožnosti, da bi naročnik preveril obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe drugače kot s pomočjo aktivne vloge ponudnika, treba poglavje 1, podpoglavje E, člen 23, zadnja poved tolmačiti tako, da ko naročnik zahteva od ponudnika, da predloži dokumente iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek v slovenskem jeziku, je ponudnik dolžan to zahtevo tudi izpolniti. Ponudnikova obveznost ravnati na določen način tako po vsebini izhaja že iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer je bila ta določena še pred potekom roka za prejem ponudb. Državna revizijska komisija pri tem še dodaja, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ne izhaja kakšna določba, ki bi jo bilo mogoče tolmačiti, da bi moral naročnik dvakrat ali večkrat pozvati ponudnika, da predloži dokumente iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek v slovenskem jeziku. Zahteve za dvakratno ali večkratno pozivanje na predložitev dokumentov iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek v slovenskem jeziku ni mogoče razbrati niti s tolmačenjem drugega odstavka 89. člena ZJN-3 (prim. zadevo št. 018-167/2016). Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da tudi morebitno napačno naročnikovo razumevanje (ne)dovoljenosti prevajanja dokumentov, ki se nanašajo na tehnične specifikacije, ji ne bi omogočilo ugotovitve kršitve ZJN-3, ki bi bila vlagatelju v korist (prim. zahtevek za revizijo, str. 7), saj:
˗ čeprav bi bilo določbe o uporabi jezika iz 36. člena ZJN-3 mogoče obravnavati kot specialne v razmerju do šestega odstavka 89. člena ZJN-3,
˗ ne glede na (ne)relevantnost (petega in) šestega odstavka 89. člena ZJN-3 za rešitev te zadeve,
˗ ne glede na to, da je iz drugega odstavka 36. člena ZJN-3 v povezavi z drugo povedjo iz prvega odstavka 36. člena ZJN-3 razvidno, da je dovoljeno tudi prevajanje dokumentov, ki se nanašajo na tehnične specifikacije,
iz 36. člena ZJN-3 ne izhaja dolžnost naročnika, da med pregledom in ocenjevanjem ponudb od ponudnika zahteva prevode. To pa tudi omogoča tolmačenje, da niti iz drugega odstavka 36. člena ZJN-3 ne izhaja, da bi moral naročnik dvakrat ali večkrat pozvati ponudnika, da predloži dokumente iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek v slovenskem jeziku.

Državna revizijska komisija tako povzema, da se je naročnik pri odločanju, da ne izbere ponudbe, smel opreti na dejstvo, da mu vlagatelj na poziv ni predložil nekaterih dokumentov iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek v slovenskem jeziku. Naročnik pri tem tudi ni ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), saj niti drugemu ponudniku, ki je predložil ponudbo, ni spregledal dejstva, da tudi ta na poziv med pregledom in ocenjevanjem ponudb ni predložil vseh zahtevanih dokumentov v slovenskem jeziku (gl. dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2021-SNR/66-20 z dne 16. 4. 2021, str. 5).

Čeprav je res, da se je naročnik pri sprejemu odločitve, da zavrne vlagateljevo ponudbo, oprl tudi na definicijo dopustne ponudbe (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), Državna revizijska komisija pa je ugotovila, da naročnik ni navedel, da vlagatelj ni predložil katerega izmed dokumentov, ki so našteti v poglavju 1, podpoglavje C, podčlen 12.1 (gl. tudi poglavje 1, podpoglavje C, podčlen 18.1), to ne spremeni dejstva, da naročnik brez dokumentov iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek v slovenskem jeziku, na katere je pozval vlagatelja, v mejah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more zaključiti, da je ponujeno blago tudi »[s]kladno s SIST EN 1317« (npr. postavke S 6 4 464, N 3 1 104, N 3 1 105 in N 3 1 106; gl. dokument »Ponudbeni predračun« z dne 13. 10. 2020). Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-014/2021 navedla vsebinsko enako, ko je opozorila, da »glede na dikcijo točke 5 poglavja 4, da morajo ponudniki z zahtevano dokumentacijo, iz katere izhajajo zahtevane tehnične lastnosti varnostnih ograj, razpolagati že ob oddaji ponudbe, ni mogoče sprejeti zaključka, da si je naročnik pridržal diskrecijsko pravico odločati o tem, v kateri fazi bo preverjal izpolnjevanje zahteve, saj brez ugotovitve, ali ponudnik ob oddaji ponudbe razpolaga z zahtevano dokumentacijo (in ali iz nje izhajajo predpisane tehnične zahteve) naročnik sploh ne more sprejeti odločitve o dopustnosti ponudbe«. Navedene ugotovitve vplivajo na to, da naročnik brez dokumentov iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek v slovenskem jeziku ne more niti zaključiti, da bi bil izpolnjen pogoj iz točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3, da bi lahko oddal javno naročilo. Slednje toliko bolj velja, če bi bilo zaradi pravil iz 68. in 70. člena ZJN-3 sicer treba šteti, da naročnik ne bi bil upravičen zahtevati dokumentov iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek v slovenskem jeziku šele med pregledom in ocenjevanjem ponudb oziroma pred sprejemom odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč bi moral dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pripraviti tako, da bi moral v njej zahtevati, da ponudniki predložijo dokumente iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek že v ponudbi sami in bi jih zato morali ponudniki predložiti že do poteka roka za prejem ponudb, zaradi česar bi bilo jasno, da so ti dokumenti lahko le del ponudbe. V takem primeru sicer naročnik zaradi zahtev in omejitev iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ne bi mogel omogočiti ponudnikom, da te dokumente predložijo šele med pregledom in ocenjevanjem ponudb oziroma pred sprejemom odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila.

Na podane ugotovitve ne more vplivati vlagateljevo opozorilo (vloga z dne 14. 5. 2021, str. 2–3), da »ima Poglavje 4 naslov Tehnični pogoji za izvedbo del, torej gre za poglavje, ki se nanaša na samo izvedbo del ne pa na predložitev ponudbe. Za vrsto dokumentacije, ki je navedena v tem poglavju (Poglavju 4) in se nanaša na izvedbo ni nikjer navedeno, da mora biti predložena v slovenskem jeziku.« Državna revizijska komisija najprej opozarja, da naslov poglavja ne more biti odločilen, temveč je pomembno, kaj je vsebina posameznih zahtev, ki so v njem navedene. Četudi bi bilo treba posamezne zahteve iz poglavja 4 razumeti, da se nanašajo na izvedbeno fazo, to ne spremeni dejstva, da je treba dokumente iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek obravnavati tudi v povezavi s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila (gl. tudi zadevo št. 018-014/2021), zaradi česar so ti dokumenti relevantni že med postopkom oddaje javnega naročila, ne pa šele po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila kot npr. del tehničnega elaborata, zato je zanje med postopkom javnega naročanja upoštevno pravilo iz prve povedi iz prvega odstavka 36. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija se tudi ne strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 8 in vloga z dne 14. 5. 2021, str. 3), da bi bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju 4 nekonsistentna in v nasprotju sama s sabo. Četudi bi bilo morebiti mogoče dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tolmačiti, da v izvedbeni fazi ni relevantno, v katerem jeziku morajo biti dokumenti iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek in da so zato lahko v tujem jeziku, to (niti zaradi pravil iz 36. člena ZJN-3) ne spremeni tega, da morajo biti dokumenti iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek med postopkom javnega naročanja v slovenskem jeziku. Vlagatelj tako brez osnove enači uporabo jezika med postopkom javnega naročanja in izvedbeno fazo. Ali bi vlagatelj v izvedbeni fazi predložil dokumentacijo v tujem jeziku in ne v slovenskem, čeprav bi z njo razpolagal v slovenskem jeziku, bi bilo prepuščeno njemu.

Državna revizijska komisija povzema, da vlagatelj ni uspel izpodbiti enega izmed razlogov, ki ju je naročnik uveljavljal v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2021-SNR/66-20 z dne 16. 4. 2021, da zavrne njegovo ponudbo, zaradi česar vlagatelj ne glede na ugotovitve v zvezi z drugim izmed razlogov ne more več uspeti z zahtevkom za revizijo. Državna revizijska komisija je zato zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila, ne da bi ugotavljala, ali bi vlagatelj lahko uspel izpodbiti drugi razlog.

Državna revizijska komisija k navedenemu dodaja, da bi zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila, ne da bi ugotavljala, ali bi vlagatelj lahko uspel izpodbiti drugi razlog, tudi ob izhodišču, če bi tolmačila, da so dokumenti iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek (glede na pravila iz vsaj 68. in 70. člena ZJN-3 o dokazovanju tehničnih specifikacij) po vsebini v resnici del ponudbe, niso pa našteti med dokumenti iz poglavja 1, podpoglavje C, podčlen 12.1 (in tudi upoštevaje poglavje 1, podpoglavje C, podčlen 18.1) le zato, ker je treba ugotoviti, da je naročnik s tem le razlikoval med dokumenti, ki jih ponudnikom ni bilo treba predložiti v ponudbi že do poteka roka za prejem ponudb, temveč so jih predložili neposredno po poteku tega roka na njegov poziv, vendar še vedno kot del ponudbe. Naročnik bi torej s tem le časovno zamaknil predložitev nekaterih dokumentov, ki pa so sestavni del ponudbe, zanje pa ravno tako velja, da so napisani v slovenskem jeziku [gl. poglavji 1 in »Razpisni podatki«, sklice na (pod)člen 11]. Državna revizijska komisija dodaja, da v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko je rok za prejem ponudb že potekel, zaradi pravil iz prvega in tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN ne more ugotavljati, ali bi bil tak časovni zamik predložitve dokazil sicer skladen z npr. 6., 68. in 70. členom ZJN-3, vendar četudi to ne bi bil, ker bi moral naročnik zahtevati, da ponudniki vsa dokazila, ki se nanašajo na tehnične specifikacije, predložijo do poteka roka za prejem ponudb (prim. tudi omejitev iz druge alinee šestega odstavka 89. člena ZJN-3), pravilo za časovni zamik, kot ga je določil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagateljevega položaja ne poslabšuje, saj je naročnik glede na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tudi vlagatelju omogočil, da na poziv predloži dokumente iz poglavja 4, točka 5, drugi odstavek.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 30. 6. 2021

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






























Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran