018-111/2021 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh ter dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Priprava prostorov in nakup angiografskega rentgenskega aparata na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana«, v zvezi s predlogom družbe GH Holding, d.o.o., Letališka cesta 27, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Cukrov, o.p., d.o.o., Linhartova 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 7. 2021

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 6. 4. 2021, pod št. objave JN002089/2021, in v Uradnem listu EU dne 7. 4. 2021, pod št. objave 2021/S 067-172955.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8. 6. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije. Hkrati vlagatelj predlaga zadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V utemeljitev slednjega vlagatelj navaja, da bi mu nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila pod nezakonitimi »pogoji« lahko povzročilo veliko škodo, saj ne more oddati dopustne ponudbe, ki bi izpolnjevala vse nedopustne naročnikove zahteve oz. zaradi spornih zahtev naročnika ne more oddati dopustne konkurenčne ponudbe. Ker je predmetna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila neustrezna in v nasprotju z veljavnimi predpisi, jo je po mnenju vlagatelja potrebno korigirati oz. razveljaviti.

Naročnik je dne 16. 6. 2021 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, in sicer je zahtevek za revizijo zavrnil. V omenjeni odločitvi je tudi navedel, da nasprotuje predlogu za zadržanje postopku, saj obstoji razlog precejšnje nujnosti nabave predmetnega javnega naročila, ker na predmetni lokaciji (tj. Nevrološka klinika) obstoji star medicinski aparat, ki je v statusu EOS (end of supply; konec dobave rezervnih delov). Če naročnik ne bo pridobil novega aparata, lahko ostane brez ustreznega aparata med samim medicinskim posegom. Takšna situacija predstavlja velik logističen problem, tj. transport bolnika na lokacijo Glavne stavbe UKC , kar je v nasprotju z veljavno medicinsko doktrino in ima lahko hude posledice za zdravje in življenje konkretnega pacienta. Naročnik zato predlaga, da Državna revizijska komisija postopka oddaje javnega naročila ne zadrži.

Vlagatelj v vlogi z dne 23. 6. 2021 (s katero se je opredelil do navedb naročnika) med drugim navaja, da naročnik ni dokazal, da obstoji razlog precejšnje nujnosti nabave predmetnega javnega naročila, saj naročnik še vedno razpolaga z medicinskim aparatom.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 29. 6. 2021 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka, vključno s predlogom vlagatelja za zadržanje postopka.

Po preučitvi spisovne dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija, na podlagi 19. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila (drugi odstavek 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V konkretnem primeru je tako potrebno presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na pravni položaj vlagatelja zahtevka za revizijo

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, razen če so podani razlogi, ki jih ZPVPJN v nadaljevanju te določbe našteva.

Iz citirane določbe izhaja temeljno pravilo predrevizijskega in revizijskega postopka, in sicer, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo niso potrebne. To pravilo zagotavlja, da po vloženem zahtevku za revizijo (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) ne more priti do sklenitve pogodbe in da so zato lahko vsa naročnikova ravnanja, za katera se izkaže njihova nezakonitost, razveljavljena. ZPVPJN naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) izrecno prepoveduje tudi ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali isti predmet naročila oddal v drugem postopku, še preden bi bil postopek pravnega varstva končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da okoliščine, s katerimi vlagatelj utemeljuje predlog za zadržanje postopka, ne predstavljajo tehtnih razlogov za zadržanje postopka, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija. Vlagatelj niti ne zatrjuje, da bi lahko nadaljevanje postopka vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva, pač pa zatrjuje, da bi mu nadaljevanje postopka lahko povzročilo »veliko poslovno škodo«, ker glede na naročnikove zahteve (ki jih kot nezakonite izpostavlja v zahtevku za revizijo) ne more oddati dopustne konkurenčne ponudbe. Vlagatelj z ekonomskim interesom praviloma ne more izkazovati utemeljenosti predloga za zadržanje postopka oddaje javnega naročila, za ugoditev kateremu bi bilo potrebno ugotoviti obstoj okoliščin, ki bi lahko bistveno vplivale na učinkovitost pravnega varstva.

Poudariti gre, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Če bo Državna revizijska komisija (naročnik je namreč zahtevek za revizijo (že) zavrnil in ga odstopil v reševanje Državni revizijski komisiji) v postopku vsebinske presoje zahtevka za revizijo ugotovila naročnikove kršitve določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.), bo zahtevku za revizijo ugodila, zaradi česar bo delno ali v celoti razveljavila postopek javnega naročanja ali naročniku naložila odpravo kršitev (2. alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pomeni, da bo moral naročnik v primeru, če bo vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, uskladiti svoja ravnanja že v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb, t. i. razpisni fazi (npr. spremeniti posamezne sporne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali začeti postopek oddaje javnega naročila znova), vlagatelj pa bo imel možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji. Učinkovitost pravnega varstva tako vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena. Le-to bo vlagatelju zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se vlagateljev položaj v postopku pravnega varstva zaradi nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila ne more poslabšati, četudi do poteka roka za predložitev ponudb ne bi predložil ponudbe. ZPVPJN namreč ne zahteva, da bi moral vlagatelj, ki pred potekom roka za predložitev ponudb vloži zahtevek za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, predložiti tudi ponudbo, da bi se mu priznala aktivna legitimacija.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija, zato predlogu vlagatelja za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 1. 7. 2021


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije













Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj,
- pooblaščenec vlagatelja,
- RS MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran