EN

018-087/2021 Splošna bolnišnica Dr. Jožeta Potrča Ptuj

Številka: 018-087/2021-8
Datum: 30. 6. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Uvedba novega IS za podporo zdravstvu«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika TELEKOM SLOVENIJE, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika
SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, Potrčeva cesta 23, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 6. 2021

odločila:



1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Uvedba novega IS za podporo zdravstvu«, in sicer od vključno vabila obema kandidatoma k oddaji prve ponudbe z dne 14. 12. 2020 dalje.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po konkurenčnem postopku s pogajanji, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 12. 10. 2020, pod št. objave JN006293/2020-B01, in v Uradnem listu EU dne 13. 10. 2021, pod št. objave 2020/S 199-481921.

Naročnik je dne 21. 4. 2021 sprejel Odločitev o izidu javnega naročila, št. 01.6-120/2-20, s katero je odločil, da se javno naročilo odda ponudniku SRC Infonet d.o.o., podjetje za informacijsko svetovanje, inženiring in trgovino, Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljeva ponudba pa se je glede na merilo uvrstila na drugo mesto. Navedena odločitev je bila istega dne objavljena na Portalu javnih naročil pod št. objave JN006293/2020-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3) z navedenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.
Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je vlagatelj dne 4. 5. 2021 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo Odločitev o izidu naročila z dne 21. 4. 2021. Vlagatelj od naročnika zahteva tudi povračilo stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma navaja, da taksa za predmetni postopek znaša 1.000,00 EUR in ne 25.000,00 EUR, kot je določil naročnik. Pri tem se sklicuje na Navodila ponudnikom ter na Odločitev o izidu naročila, kjer naročnik uporablja pojem »skupna ocenjena vrednost brez DDV« in ne končna ponudbena vrednost. Ta vrednost je namreč spremenljiva zaradi posameznih določil pogodbe, ki omogočajo spremembo vrednosti zaradi spremenjenega obsega vzdrževanja (3. člen) in zaradi nadgradenj (7. člen) ali drugih razlogov na strani naročnika. Vlagatelj dalje navaja, da naročnik predmetni postopek izvaja po konkurenčnem postopku s pogajanji skladno s 44. členom ZJN-3, v katerem ni izdal odločitve o priznanju sposobnosti, ampak je o dopustnosti prijav in ponudb odločil v izpodbijani odločitvi.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, in sicer zaradi naslednjih razlogov:
- neizpolnjevanje referenčnega pogoja za sodelovanje: naročnik je namreč vsaj preuranjeno zaključil, da referenčni projekt za naročnika referenčnega posla Bolnišnico Topolšica izpolnjuje pogoj za sodelovanje, ki ga je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila;
- neizpolnjevanje pogoja glede registracije dejavnosti za gospodarski subjekt LOGITUS d.o.o., Cesta v Gorice 1, 1000 Ljubljana, ki nastopa v vlogi podizvajalca: naročnik je namreč brez kakršnega koli podatka o vrsti in obsegu prevzetih del zaključil, da je podizvajalec registriran za opravljanje dejavnosti za del posla, ki ga prevzema, brez da bi navedeno sploh lahko objektivno presojal, saj nima podatkov o tem, katere storitve bo podizvajalec dejansko izvajal;
- neustrezen ESPD obrazec v ponudbi izbranega ponudnika: ne izbrani ponudnik ne njegov podizvajalec namreč nista izpolnila ESPD obrazca v zadnjem delu, kjer se je od gospodarskega subjekta zahtevala navedba kraja, datuma in podpisa gospodarskega subjekta; predložitev nepodpisanega ESPD obrazca ima z vidika obstoja izjave volje popolnoma enake pravne posledice, kot če ESPD obrazca v ponudbi sploh ne bi bilo;
- nekaznovanost ni bila preverjena na datum roka za prejem ponudb: v kolikor neobstoj razloga za izključitev ni bil ugotovljen s pridobitvijo potrdil iz kazenske evidence ali s pridobitvijo overjenih izjav o nekaznovanosti, ki bi izkazovala stanje na dan roka za oddajo ponudb, je zaključek naročnika o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika preuranjen in je torej izpodbijana odločitev izdana v nasprotju z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3;
- neustrezna dodelitev točk izbranemu ponudniku glede merila »skladnost z IHE profili«: izbrani ponudnik je v obrazcu ePRO-Merila (v prvi ponudbi) navedel 2 profila (za kar bi moral prejeti 5 točk), medtem ko je naročnik očitno na podlagi lastnega angažmaja in podatka, pridobljenega iz uradne strani IHE Chonnecthaton, izjavo izbranega ponudnika spremenil in ugotovil, da je profilov več kot 5, na podlagi česar mu je dodeli 15 točk; naročnik ne more samovoljno spreminjati izjave izbranega ponudnika, saj lahko za nižje število profilov obstojijo tehtni razlogi; ker naročnik ni izdajal nobene vmesne odločitve o prvem krogu pogajanj, iz katere bi izbrani ponudnik lahko izvedel za stališče naročnika, da mu priznava več profilov, je očitno moralo priti do formalne ali neformalne uskladitve stališča med naročnikom in izbranim ponudnikom glede števila profilov, ki naj jih izbrani ponudnik navede v končni ponudbi;
- neustrezna dodelitev točk vlagatelju v delu podmerila M 5.2: naročnik je v izpodbijani odločitvi navedel, da naj bi bilo iz pregleda podatkov na strani Arhiva RS razvidno, da je samo dokumentarni del ponujene rešitve akreditiran pri Arhivu RS; naročnik ni nikjer vsebinsko opredelil, kateri deli rešitve morajo biti akreditirani, ampak je podal zgolj splošno definicijo, da mora biti celoten proces ponujene rešitve akreditiran pri Arhivu RS; kaj točno predstavlja »proces ponujene rešitve« pa ne izhaja iz nobenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 7. 5. 2021 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik se opredeljuje do posameznih vlagateljevih navedb in predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je z Odločitvijo, št. 01.6-120/6K-21 z dne 18. 5. 2021, zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik uvodoma navaja, da je v predmetnem postopku od ponudnikov zahteval, da podajo ceno, skladno s ponudbenim predračunom, ki predstavlja skupno ponudbeno ceno, od katere se odmeri taksa, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN. Morebitne spremembe ponudbene cene, ki so določene v 3. in 7. členu pogodbe, ki lahko nastanejo tekom izvajanja pogodbe, niso v nikakršni povezavi z odmero takse, saj je za izračun takse relevantna cena, kot so jo ponudniki podali v ponudbi. Naročnik se v nadaljevanju opredeljuje do posameznih vlagateljevih očitkov, in sicer navaja:
- glede domnevnega neizpolnjevanja referenčnega pogoja za sodelovanje: izbrani ponudnik je v prijavi navedel seznam opravljenih storitev, s katerimi izkazuje izpolnjevanje zahtevanega referenčnega pogoja, ter na zahtevo naročnika v dopolnitvi prijave pojasnil, kateri v prijavi navedeni referenci v celoti ustrezata zahtevam; naročnik je na podlagi podatkov, kot izhajajo iz prijave in dodatnega pojasnila, lahko zaključil, da izbrani ponudnik v celoti izpolnjuje referenčni pogoj;
- glede domnevnega neizpolnjevanja pogoja glede registracije dejavnosti podizvajalca: izbrani ponudnik je v Prilogi 1 v zvezi z merilom »Akreditacija pri Arhivu RS« v točki 3 navedel predmetnega podizvajalca v povezavi z »eHramba Logitus«, tj. zajem in e-hramba ter s tem povezane spremljevalne storitve, in torej ne držijo navedbe vlagatelja, da ni mogoče ugotoviti, kateri del posla prevzema podizvajalec v podizvajanje; iz uradnih evidenc izhaja, da sta tako izbrani ponudnik, kot tudi podizvajalec registrirana za dejavnost, ki je predmet tega javnega naročila, in sicer je podizvajalec registriran za opravljanje dejavnosti 62.202, ki vključuje tudi načrtovanje računalniških sistemov, ki združujejo računalniške naprave, programsko opremo in komunikacijsko tehnologijo;
- glede domnevno neustreznega ESPD obrazca v ponudbi izbranega ponudnika: že izpolnjen ESPD obrazec v XML obliki zadostuje kot izjava volje, saj skladno z drugim odstavkom 3. člena Splošnih pogojev informacijskega sistema ePonudbe.si velja, da vsak podatek, povezan z objavo javnega naročila ali drugega povpraševanja ali s ponudbo, dopolnitvami in spremembami in poslan v IS šteje, kot da je lastnoročno podpisan s strani pošiljatelja;
- glede domnevnega nepreverjanja nekaznovanosti na datum roka za prejem ponudb: naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da bo kot ustrezna štel dokazila o nekaznovanosti znotraj obdobja, ki ni starejše ali mlajše od treh mesecev od roka za prejem ponudb; na podlagi v ponudbi predloženih pooblastil je naročnik pridobil potrdila o nekaznovanosti znotraj omenjenega časovnega obdobja; v kolikor vlagatelj meni, da bi moral naročnik kot ustrezna šteti le dokazila, ki izkazujejo stanje točno na dan roka za oddajo ponudb, bi moral vložiti zahtevek za revizijo zoper navedeno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila;
- glede domnevne neustrezne dodelitve točk izbranemu ponudniku glede merila »skladnost z IHE profili«: za presojo in ocenjevanje v okviru meril je relevantna le končna ponudba, na podlagi katere je bilo izbranemu ponudniku oddano predmetno javno naročilo in v okviru katere je izbrani ponudnik navedel 8 profilov za merilo »skladnost z IHE profili«, zato je prejel maksimalno število točk; izbrani ponudnik je v prvi ponudbi glede »skladnosti z IHE profili« v obrazcu ePRO – Merila res navedel število 2, vendar je poleg obrazca v ponudbi predložil tudi dokazilo glede IHE profilov, iz katerega izhaja izpolnjevanje 8 profilov, ta podatek pa je skladen tudi s podatki iz uradne strani IHE Chonnethaton, na katero se sklicuje naročnik v odločitvi; v primeru napačnega števila profilov, kot je naveden v obrazcu ePRO – Merila, je nesporno prišlo do očitne napake; naročnik še dodaja, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in povabilih na pogajanja ni bilo nikjer navedeno, da se podatki v okviru meril ne smejo spreminjati, kot to skuša prikazati vlagatelj;
- glede domnevne neustrezne dodelitve točk vlagatelju v delu podmerila M 5.2: naročnik meni, da je pojem »celoten proces ponujene rešitve« jasen in se ne nanaša samo na del ponujene rešitve; iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da glavnino predstavlja SAP in Cerner Clinical Care, medtem ko delo z dokumenti (GovernmentConnect), za katerega je vlagatelj predložil dokazila o akreditaciji pri Arhivu RS, predstavlja le del ponujene rešitve.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 21. 5. 2021 odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 5. 2021 opredelil do naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Naročnik se je s pripravljalno vlogo z dne 25. 5. 2021 opredelil do vlagateljevih navedb v vlogi z dne 21. 5. 2021.

Vlagatelj se je s pripravljalno vlogo z dne 31. 5. 2021 opredelil do naročnikovih navedb v vlogi z dne 25. 5. 2021.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.
Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Kot je razvidno iz obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil, ter iz Navodil ponudnikom/kandidatom, naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila izvaja po konkurenčnem postopku s pogajanji skladno s 44. členom ZJN-3.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo opozarja, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni izdal odločitve o priznanju sposobnosti, ampak je o dopustnosti prijav in ponudb odločil v izpodbijani odločitvi, je Državna revizijska komisija najprej preverila, ali je takšno postopanje naročnika skladno z ZJN-3.

Prvi odstavek 44. člena ZJN-3 določa, da naročnik lahko uporabi konkurenčni postopek s pogajanji le za javno naročanje na splošnem področju, in sicer zgolj za naslednja javna naročila:
a) za gradnje, blago ali storitve, pri katerih je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:
- potreb naročnika ni mogoče zadovoljiti brez prilagoditve zlahka dostopnih rešitev;
- vključujejo zasnovne ali inovativne rešitve;
- zaradi posebnih okoliščin, povezanih z vrsto, kompleksnostjo ali pravno in finančno strukturo ali zaradi z njimi povezanih tveganj, javnega naročila ni mogoče oddati brez predhodnih pogajanj;
- naročnik ne more dovolj natančno določiti tehničnih specifikacij s sklicevanjem na standard, evropsko tehnično oceno, skupno tehnično specifikacijo ali tehnično referenco v smislu 24. do 27. točke prvega odstavka 2. člena tega zakona;
b) […]
c) […].

Izvedba konkurenčnega postopka s pogajanji je strukturirana in poteka v več korakih (prim. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2016, str. 229):
- objava obvestila o naročilu,
- sprejem prijav potencialnih ponudnikov/kandidatov,
- izbira (določitev) usposobljenih ponudnikov,
- povabilo kvalificiranim ponudnikom k predložitvi »prve« ponudbe,
- predložitev »prvih« ponudb,
- pogajanja (lahko si sledijo v več fazah oz. podfazah),
- poziv k predložitvi »končnih« ponudb,
- izbira najugodnejše ponudbe.

Značilnost konkurenčnega postopka s pogajanji je torej, da je razdeljen v dve (med seboj ločeni) fazi, tj. »fazo kvalifikacije« in »ponudbeno fazo«. V prvi fazi naročnik na podlagi informacij za ugotavljanje sposobnosti, ki jih predloži kandidat, ugotovi njegovo usposobljenost za izvedbo predmeta naročila. V drugi fazi pa naročnik »kvalificirane« kandidate povabi k oddaji ponudb. S slednjimi se lahko naročnik tudi pogaja.

V tem se konkurenčni postopek s pogajanji tudi razlikuje od odprtega postopka. Medtem ko je za odprti postopek značilno, da lahko v njem predložijo ponudbo vsi zainteresirani ponudniki, je v konkurenčnem postopku s pogajanji število kandidatov, ki jih bo naročnik povabil k oddaji ponudb, odvisno od tega, ali je bilo na podlagi informacij, predloženih v njihovi prijavi, predhodno ugotovljeno, da so sposobni izvesti javno naročilo. Razlika med odprtim postopkom in konkurenčnim postopkom s pogajanji je torej v tem, da je slednji (precej bolj) strukturiran.

Vsaka od faz konkurenčnega postopka s pogajanji se zaključi z izdajo samostojne odločitve, tj. odločitve o priznanju sposobnosti ter odločitve o oddaji naročila. Zoper vsako od navedenih odločitev pa mora obstajati možnost pravnega varstva. S takšnim postopanjem se namreč onemogoči, da bi se šele po izdaji odločitve o oddaji javnega naročila ugotovilo, da je bil v drugo fazo postopka povabljen kandidat, ki ne bi smel biti povabljen, oziroma da v drugo fazo postopka ni bil povabljen kandidat, ki pa bi moral biti povabljen.

Stališče, da se druga (»ponudbena«) faza konkurenčnega postopka s pogajanji nadaljuje (šele) po pravnomočnosti odločitve o priznanju sposobnosti, potrjuje tudi shema konkurenčnega postopka s pogajanji, dostopna na spletni strani e-JN (https://ejn.gov.si/sistem/usmeritve-in-navodila/sheme-postokov.html).

Ker je naročnik v obravnavani zadevi o priznanju sposobnosti ter oddaji javnega naročila odločil v eni (tj. izpodbijani) odločitvi oziroma je v drugo fazo konkurenčnega postopka s pogajanji povabil kandidata, za katera ni bilo predhodno pravnomočno ugotovljeno, da sta za izvedbo javnega naročila usposobljena, je s svojim ravnanjem kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Navedena kršitev pomeni hujšo kršitev v smislu 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, zato je Državna revizijska komisija – kljub dejstvu, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo predlagal razveljavitev Odločitve o izidu javnega naročila z dne 21. 4. 2021 – skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila postopek oddaje javnega naročila »Uvedba novega IS za podporo zdravstvu«, in sicer od vključno vabila obema kandidatoma k oddaji prve ponudbe z dne 14. 12. 2020 dalje.

Državna revizijska komisija, upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZPVPJN, naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila, le tega izvede skladno z določili ZJN-3 in z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN, kot potreben priznala priglašen strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR, ki mu ga je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija na tem mestu samo še dodaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zmotno zatrjuje, da bi taksa za predmetni postopek morala znašati 1.000,00 EUR. Vlagatelj je namreč po vsebini izpodbijal odločitev o oddaji javnega naročila, zato je za odmero višine takse potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, ki določa, da znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo. Zgolj dejstvo, da se ponudbena cena tekom izvajanja pogodbe lahko spremeni zaradi spremenjenega obsega vzdrževanja ali zaradi morebitnih nadgradenj, pa na drugačen izračun višine taksne obveznosti ne more vplivati. Kot pravilno navaja naročnik, je namreč v obravnavani zadevi ponudbena cena podana in predstavlja zadostno podlago za izračun takse po drugem odstavku 71. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 30. 6. 2021




Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
– vlagatelj,
– naročnik,
– izbrani ponudnik,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran