EN

018-094/2021 Občina Jesenice

Številka: 018-094/2021-7
Datum: 17. 6. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, Tadeje Pušnar in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Poslovna cona Jesenice, širitev: rekonstrukcija prometne infrastrukture faza 2«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik INKAING, gradnje, posredovanje, prodaja, d.o.o., Letališka cesta 27, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Glušič o.p., d.o.o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod javorji 6, Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 6. 2021

odločila:


1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-14/2021.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 5.946,38 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 8. 3. 2021, št. objave JN001313/2021-W01.

Naročnik je sprejel Odločitev o oddaji naročila št. 430-14/2021 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku GRADBENIŠTVO PRESTOR gradbena dela in projektiranje d.o.o., Cesta na Rupo 85, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za ponudbo katerega je ugotovil, da je dopustna in glede na merilo tudi najugodnejša.

Odločitev o oddaji naročila je bila dne 28. 4. 2021 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN001313/2021-ODL01, v posledici česar se, na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3), z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 5. 5. 2021, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo).

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno, saj izbrani ponudnik
- v dokumentu Predračun cesta ni izpolnil vrednosti postavke 7.0. Nepredvidena dela in stroški in
- v dokumentu Popis del – vodovod ni vpisal vseh cen/enoto na dve decimalni mesti natančno.
Naročnik ga je v obeh primerih pozval k podaji soglasja za odpravo računskih napak, s čemer je nedopustno posegel v ponudbo izbranega ponudnika in ravnal v nasprotju z ZJN-3 in določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je izbranega ponudnika dne 7. 5. 2021 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasnitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je po pooblaščencu, Odvetniški pisarni Jereb d.o.o., Kranj, izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo z vlogo z dne 12. 5. 2021 (v nadaljevanju: izjasnitev). Navedbam vlagatelja nasprotuje in zahteva povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je dne 31. 5. 2021 sprejel Sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in zavrnil vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 4. 6. 2021 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in dodatno opisuje očitane kršitve. Zahteva povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 1. 6. 2021 in dne 8. 6. 2021, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe v zvezi s cenami na enoto, ki jih je izbrani ponudnik vnesel v dokument Popis del – vodovod in navedbe v zvezi z vprašanjem obstoja računske napake v ponudbi izbranega ponudnika.

Ob zatrjevanju, da je popis del eden najpomembnejših delov ponudbe (s čemer v zvezi se sklicuje na več odločitev Državne revizijske komisije), vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik v dokumentu Popis del – vodovod cene na enoto v stolpcu G ni v vseh postavkah montažnih del vpisal na dve decimalni mesti natančno, kot je zahteval naročnik v poglavju G dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pač pa na tri decimalna mesta natančno (postavke P2-20/03, P2-20/11, P2-20/12, P2-20/13), kar je bilo upoštevano tudi pri izračunu vrednosti posamezne postavke.

Naročnik je napako izbranega ponudnka pri vpisovanju cene na enoto opredelil kot računsko napako, čeprav to ni (kaj je računska napaka vlagatelj zatrjuje ob sklicevanju na pretekle odločitve Državne revizijske komisije) in s strani izbranega ponudnika vpisano ceno na enoto na tri decimalna mesta sam spremenil v številko na dve decimalni mesti, na podlagi te številke pa nato ponovno izračunal vrednost posameznih postavk in skupno vrednost montažnih del. S svojim ravnanjem je naročnik nezakonito spremenil ponujeno ceno na enoto izbranega ponudnika, izbranega ponudnika nato nezakonito pozval k odpravi računske napake, izbrani ponudnik pa se je s spremembo cene na enoto nezakonito strinjal. Nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče odpraviti, naročnik je kršil tudi načelo transparentnosti javnega naročanja.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi navaja, da gre pri zaokroževanju decimalnih mest iz treh na dve mesti za očitno zanemarljive razlike, skupaj visoke približno 0,20 EUR. Opozarja, da zaokroževanje številk nima nobene odločilne zveze s samim predmetom javnega naročila – bistveno je, da je bila ponudba izbranega ponudnika v primerjavi s ponudbo vlagatelja ugodnejša za kar 16,45%. Zatrjuje, da je bil Excel dokument pripravljen tako, da je tiste postavke, ki jih je izbrani ponudnik mestoma res vpisal na tri decimalna mesta, samodejno zaokrožil na dve decimalni mesti, kar je razvidno iz Excel dokumenta in rekapitulacije. Do razlike v izračunu je prišlo, ker je program napačno upošteval skrita (nevidna) števila iz vnosne vrstice Excel dokumenta, namesto vidnih in oddanih dvomestnih števil. V Excel dokumentu je npr. izbrani ponudnik v postavki G120 vnesel število »4,635«, ki ga je program samodejno zaokrožil na »4,64«, taka številka pa je bila v dokumentu dejansko vidna in v pisni obliki tudi oddana. Do računskega popravka nekaterih postavk, vnesenih na tri decimalna mesta, zaokrožena pa na dve, je prišlo zgolj zato, ker program pri izračunavanju ni upošteval pravih, tj. zaokroženih številk, ki po fizičnem tiskanju dokumenta dejansko ne obstajajo. V konkretnem primeru torej ni šlo za napako ponudnika, temveč za programsko napako pri samodejnem preračunavanju vpisanih podatkov. Gre za objektivno preverljivo matematično operacijo in nikakor za spremembo ponudbe.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo odgovarja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ponudnike res opozoril, naj v predračun cene na enoto vpišejo na dve decimalni mesti natančno, vendar tega ni navedel kot izločitveni pogoj. Excelova tabela je omogočala vnos cene na enoto na več decimalnih mest, celice pa so ceno avtomatično prikazovale zaokroženo le na dve decimalni mesti. Ker se zmnožek s tremi decimalnimi mesti v predračunu izbranega ponudnika ni ujemal s pregledom dokumenta Popis del – vodovod, je naročnik ponudbo pregledal na podlagi lastnega navodila in upošteval cene na enoto na dve decimalni mesti, izbranega ponudnika pa zato dopustno pozval k podaji soglasja za odpravo očitne računske napake (s tem v zvezi se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-147/2019). Pri tem se nista spremenili cena na enoto in količina, skupna ponudbena vrednost pa se je po odpravi računske napake povišala za 0,21 EUR. Vrstni red ponudnikov se tudi ni spremenil.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in opozarja, da naročnik priznava, da je s pozivom na odpravo računske napake v ponudbi izbranega ponudnika spremenil cene na enoto tako, da jih je upošteval zgolj na dve decimalni mesti, čeprav sprememba cene na enoto ni dopustna. Odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-147/2019 je bila sprejeta ob bistveno drugačnem dejanskem stanju, saj je program »samodejno odpravil« pomanjkljivost vpisa cene na enoto na več decimalnih mest, v konkretnem primeru pa ni tako. Ker je izbrani ponudnik kršil svojo dolžno skrbnost pri pripravi predračuna, njegova ponudba vsebuje pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti.

Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 gospodarski subjekt ne sme dopolnjevati ali popravljati
- svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja,
razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, v delu, ki se nanaša na ponudbeno ceno, pa tudi v primeru, če gre za dopustno odpravo računske napake, kot to določa sedmi odstavek 89. člena ZJN-3. V slednjem je tako določeno, da sme izključno naročnik – ne glede na šesti odstavek 89. člena ZJN-3 – ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Naročnik lahko ob pisnem soglasju ponudnika popravi tudi napačno zapisano stopnjo DDV v pravilno.

V obravnavanem primeru je bil del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi obrazec predračuna (dokument Popis – vodovod), ki ga je pripravil naročnik sam.

V zavihku Vodovod 2. faza je bil predračun razdeljen na več delov (Cevni material, Montažna dela, Gradbena dela), znotraj posameznega dela pa so bile opredeljene postavke glede na zahtevana dela in blago. Ponudniki so morali v predračun vnesti zgolj cene na enoto, po katerih so bili pripravljeni dobaviti blago ali opraviti storitve, zahtevane pod posameznimi postavkami, medtem ko je naročnik v predračun pri posameznih postavkah pred tem že vnesel ustrezne količine in vnaprej določil tudi matematične formule za izračun zmnožkov cen na enoto ter količin (tj. vrednosti pozicij skupaj). Tako dobljeni zmnožki so se v okviru posameznega dela predračuna (Cevni material, Montažna dela, Gradbena dela) med seboj samodejno (po vnaprej določeni formuli naročnika) sešteli, seštevki posameznih del pa so se v zavihku Rekapiulacija upoštevali pri samodejnem izračunu skupne vrednosti ponudbe (brez DDV).

V zvezi s predračunom je naročnik v dokumentu Razpisna dokumentacija, marec 2021 v poglavju B. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb v točki 1. Splošna določila v podtočki 1.4 Cena določil:

»[…] Ponudnik mora ponuditi cene za vse postavke (cena na enoto in skupna vrednost postavke) v popisih del. V primeru, da pri posamezni postavki ne bo navedena cena (prazno polje), bo naročnik štel, da ponudnik postavko ponuja brezplačno (po ceni 0,00 EUR). […].«

V istem poglavju v točki 2. Oddaja ponudbe v podtočki 2.7 Oblika ponudbe je naročnik določil

»[…]

Ponudnik odda svojo ponudbo na obrazcih, ki so določeni v D., G. in H. delih te razpisne dokumentacije. Pred oddajo ponudbe v sistemu e-JN ponudnik ponudbeno dokumentacijo skenira, zaželena je PDF oblika, specifikacijo predračuna ponudnik odda tudi v dokumentu Excel.

[…]

Ponudnik v obrazcih in izjavah, ki so sestavni del te dokumentacije, ne sme spreminjati ali popravljati besedila, ki je pripravljeno s strani naročnika in je že vpisano v obrazce in izjave. […] V kolikor bo naročnik ugotovil, da je ponudnik spreminjal besedilo v obrazcih, ki ga je določil naročnik, bo ponudbo takega ponudnika izključil.

[…]«.

Dalje, je naročnik v poglavju G. Navodila za izpolnitev obrazcev ponudbenega predračuna istega dokumenta določil:

»[…] Ponudnik sestavi ponudbeni predračun tako, da v obrazec v prilogi vnese cene posameznih del na enoto ter s pomočjo potrebnih računskih operacij, brez korektur posameznih popisov in količin, vnese izračunano skupno vrednost. Formule v popisih so prednastavljene, kljub temu naročnik ne odgovarja za morebitne napake v formulah in ponudnikom predlaga preverjanje le-teh.

Ponudniki cene na enoto vpisujejo na dve decimalni mesti, saj bodo ponudbe tudi v fazi pregleda preverjane na nivoju dveh decimalnih mest. […]«.

Glede na navedbe strank je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v predračun iz ponudbe izbranega ponudnika, in sicer tako v dokument Popis – vodovod v excelovi datoteki kot tudi v skeniran dokument POPIS – VODOVOD.PDF v PDF datoteki.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v vnosnih vrsticah spornih postavk P2-20/03, P2-20/11, P2-20/12 in P2-20/13 (montažna dela) v stolpcu G predračuna v excelovi datoteki (dokument Popis – vodovod) cene na enoto vnesel na tri decimalna mesta, torej v nasprotju z jasno naročnikovo zahtevo glede vpisa cen na enoto na dve decimalni mesti iz poglavja G dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Navedena ugotovitev med strankama ni sporna, vpis nekaterih postavk v predračunu na tri decimalna mesta pa v izjasnitvi priznava tudi izbrani ponudnik sam.

Čeprav so se cene posameznih postavk iz vnosne vrstice v celicah stolpca G prikazale v obliki števil z dvema decimalnima mestoma (kar je razvidno iz obeh datotek predračuna izbranega ponudnika), Državna revizijska komisija ugotavlja, da prikaz števil z dvema decimalnima mestoma ni bil posledica ravnanja izbranega ponudnika, ki je cene na enoto v excelovo tabelo vpisal na več kot dve decimalni mesti, pač pa posledica ravnanja naročnika, ki je v excelovi tabeli nastavil obliko prikaza celic – na slednje ponudniki niso imeli vpliva, lastnosti celic predračuna pa tudi niso smeli spreminjati (prim. podtočka 2.7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Cene na enoto, kot so prikazane v celicah (tj. na dve decimalni mesti), v primerih, ko se te razlikujejo od cen na enoto, kot so razvidne iz vnosne vrstice (tj. v spornih postavkah na tri decimalna mesta), ne odražajo volje ponudnika. Ker so ponudniki cene na enoto določili s tem, da so jih vnesli v predračun (poglavje G dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), so cene na enoto, kot jih je s svojim ravnanjem določil izbrani ponudnik in so kot take odraz njegove volje, lahko v excelovi tabeli zgolj tiste, ki jih je vanjo vpisal sam, to pa so cene na enoto, kot so razvidne iz vnosne vrstice (v primeru spornih postavk torej cene na enoto s tremi decimalnimi mesti).

Da je potrebno v primeru razlike med ceno na enoto, kot izhaja iz vnosne vrstice predračuna v excelovi datoteki, in ceno na enoto, kot izhaja iz celice, v zvezi s katero je naročnik nastavil obliko prikaza števil, kot relevantno upoštevati (zgolj) ceno na enoto, kot izhaja iz vnosne vrstice (tj. ceno na enoto, ki jo je ponudnik vnesel v predračun, in sicer z vsemi decimalnimi mesti, kar je (naročniku) razvidno iz vnosne vrstice posamezne postavke v elektronski verziji ponudbenega predračuna), je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah (npr. 018-210/2017, 018-222/2017, 018-181/2020, 018-029/2021). Poleg tega je Državna revizijska komisija v zadevah št. 018-181/2020 in 018-029/2021 opozorila tudi, da bi nasprotno stališče, po katerem bi bilo treba kot cene na enoto, ki jih je določil ponudnik, šteti cene na enoto, zapisane na dve decimalni mesti natančno, kot so (zaradi nastavitev naročnika) razvidne iz celic, v zvezi s katerimi je naročnik nastavil obliko prikaza števil, pomenilo poseg v sfero ponudnika oz. v njegovo upravičenje po določanju ponudbenih cen. V skrajnem primeru bi takšno stališče (tudi v konkretnem primeru) povzročilo, da bi se v položaju, ko bi ponudnik v excelovo tabelo pri določeni postavki vpisal ceno na enoto 0,004 EUR, tabela pa bi (zaradi nastavitev naročnika) vpisano ceno v celici, v zvezi s katero je naročnik nastavil obliko prikaza števil, prikazala v obliki zapisa 0,00 EUR štelo, da ponudnik storitev ali opremo pod to postavko ponuja brezplačno (točka 1.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da so matematične formule, ki so bile v excelovi tabeli določene za izračun zmnožkov cen na enoto in količin (tj. vrednosti posameznih pozicij v stolpcu G tabele), pri izračunu upoštevale cene na enoto, kot so jih ponudniki dejansko vpisali v predračun, v primeru izbranega ponudnika torej cene na enoto z vsemi tremi decimalnimi mesti, razvidnimi iz vnosne vrstice. To pa pomeni, da so zmnožki pri teh postavkah drugačni, kot bi bili v primeru, ko bi se pri izračunu upoštevale cene na enoto na dve decimalni mesti, a ne hkrati tudi napačni - matematična operacija množenja je bila namreč, kot pokaže preračun, izvedena pravilno. Neujemanje zmnožkov v predračunu izbranega ponudnika, kot so bili izračunani ob upoštevanju cen na enoto z vsemi vpisanimi decimalnimi mesti in so razvidni iz obeh obravnavanih različic predračuna (v excel in pdf datoteki), z zmnožki, kakršni bi bili v primeru upoštevanja cen z zgolj dvema decimalnima mestoma, torej ni niti posledica napake pri množenju niti posledica delovanja »programa«, ki je »pri samodejnem izračunu namesto vidnih in oddanih dvomestnih števil, napačno upošteval skrita (nevidna) števila iz vnosne vrstice Excel dokumenta« niti posledica okoliščine, da program »ni upošteval pravih, tj. zaokroženih številk, temveč (napačna) števila iz vnosne vrstice, ki so predmet samodejnega zaokroževanja in ki po fizičnem tiskanju dokumenta dejansko ne obstajajo« in niti ne »programska[a] napak[a] pri samodejnem preračunavanju vpisanih podatkov«, kot zatrjuje izbrani ponudnik, pač pa posledica njegovega neupoštevanja naročnikove zahteve po vpisu cen na enoto na dve decimalni mesti. Ker torej neujemanje zmnožkov ni posledica napake pri množenju, v konkretnem primeru o računski napaki ni mogoče govoriti. Kot pravilno opozarja vlagatelj, je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da so računske napake le tiste, ki nastanejo pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, deljenju, ni pa mogoče kot računske napake obravnavati npr. dvojno obračunanega davka na dodano vrednost, ponujenega, a v končno ponudbeno ceno nevračunanega rabata, neskladja v ponudbenih cenah v rekapitulaciji in seznamu skupne vrednosti blaga, ki nima vzroka v napaki pri osnovnih računskih operacijah (npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-210/2017, 018-222/2017, 018-169/2020).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da pomanjkljivosti v predračunu izbranega ponudnika, za katere tudi sam priznava, da obstajajo, ni mogoče opredeliti kot računske napake, še manj kot napake, ki so očitne (slednjega izbrani ponudnik niti ne zatrjuje), saj so posledica ravnanja izbranega ponudnika, ki je v nasprotju z naročnikovo zahtevo po vpisu oz. zaokroževanju cen na enoto na dve decimalni mesti. Da bi izbrani ponudnik ugotovljene pomanjkljivosti v svoji ponudbi lahko odpravil, bi moral v predračunu spremeniti vse tiste cene na enoto, ki jih je vpisal na več kot dve decimalni mesti, kar pa, skladno s šestim ter sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, ni dovoljeno.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeru ni ravnal pravilno, ko je pomanjkljivost v ponudbi (predračunu) izbranega ponudnika opredelil kot računsko napako in izbranega ponudnika pozval k podaji soglasja za odpravo računske napake z dopisom Odprava računske napake z dne 15. 4. 2021 »zaradi zaokroževanja na dve decimalni mesti«, pa tudi ne, ko je njegovo ponudbo označil za dopustno ob pomanjkljivostih, ki se v njej nahajajo. Kako velika je bila sicer razlika v izračunu ob odpravi napake, kot jo je izvedel naročnik (oz. da je ta zanemarljiva, kot zatrjuje izbrani ponudnik) in okoliščina, da je bila ponudba izbranega ponudnika ugodnejša od ponudbe vlagatelja, glede na predstavljene ugotovitve Državne revizijske komisije, ni relevantno.

Na predstavljene ugotovitve Državne revizijske komisije ne vpliva naročnikovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-147/2019, v kateri je Državna revizijska komisija, glede na takratne revizijske navedbe in dokaze, ki sta jih predlagali stranki zaključila, da je (tisto) obravnavano napako pri ceni na enoto, povezano z zaokroževanjem decimalnih mest, dopustno odpraviti. Kot že navedeno, je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (npr. št. 018-210/2017, 018-222/2017, 018-181/2020, 018-029/2021) zapisala, da so pravilne (in edine) cene na enoto v predračunu (le) tiste, ki jih ponudnik (sam) vnese v predračun, z vsemi vpisanimi decimalnimi mesti in ki so razvidne iz vnosne vrstice v excelovi tabeli; v primeru, ko zaradi ponudnikovega ravnanja v nasprotju z jasnimi zahtevami naročnika glede vnosa cen na enoto na določeno število decimalnih mest zmnožki vnesenih cen na enoto in količin oz. prikazanih cen na enoto in količin, niso enaki, zato ni mogoče govoriti o računskih napakah, katerih odprava bi bila mogoča na podlagi sedmega odstavka 89. člena ZJN-3.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter prvim in drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno in mu oddal javno naročilo, je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 430-14/2021.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ugotovila, da je vlagatelj uspel izkazati naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonita oddaja javnega naročila izbranemu ponudniku) in razveljavila izpodbijano odločitev, (preostalih) zatrjevanih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika v zvezi s postavko nepredvidenih del v dokumentu Predračun cesta ni obravnavala. Usmerjene so namreč v zatrjevanje neskladnosti ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in v zatrjevanje iste kršitve naročnika, tj. oddajo javnega naročila ponudniku, čigar ponudba ni dopustna, morebitna ugotovitev njihove utemeljenosti pa ne bi v ničemer vplivala na presojo že ugotovljene kršitve in na položaj vlagatelja v predmetnem postopku.

Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN pojasnjuje, da se z razveljavitvijo izpodbijane odločitve postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. V nadaljevanju naj naročnik sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. V kolikor bo s postopkom oddaje javnega naročila nadaljeval, naj ponudbe pregleda ter oceni v skladu s pravili, kot jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pri tem pa upošteva določbe ZJN-3 in ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 4.682,22 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.244,40 EUR (1.700 točk, ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV);
- materialne stroške v višini 19,76 EUR (27 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV).

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala v zahtevku za revizijo priglašenih stroškov za posvet s stranko in za pregled dokumentacije, saj so v tar. št. 39 OT opredeljene storitve, ki niso že zajete v drugih tarifnih številkah (gre torej za samostojne storitve). Ker sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez posveta s stranko in pregleda dokumentacije, gre šteti, da so navedeni stroški posveta s stranko ter pregleda dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, zaradi česar ne gre za samostojne storitve. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ni priznala priglašenih stroškov, kot izhajajo iz stroškovnika v opredelitvi vlagatelja do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, in sicer nagrade za izjasnitev, materialnih stroškov in stroška DDV, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v tej vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 5.946,38 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven (navedbe v njegovi vlogi namreč niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve), zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.

V Ljubljani, 16. 6. 2021



Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- naročnik,
- pooblaščenec vlagatelja,
- pooblaščenec izbranega ponudnika,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran