EN

018-069/2021 Mestna občina Ptuj

Številka: 018-069/2021-11
Datum sprejema: 15. 6. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata, Nine Velkavrh kot članice senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije DGD in PZI za projekt Celovita obnova vodovodnega sistema Spodnje Podravje«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja LINEAL biro za projektiranje, inženiring, storitve in gradbeništvo, d. o. o., Jezdarska ulica 3, Maribor, ki ga zastopa odvetnica Tina Šoster, Mladinska ulica 54, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (v nadaljevanju: pooblaščeni naročnik), dne 15. 6. 2021

odločila:


1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 11 in 16, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev« št. 430-9/2020-71 z dne 22. 3. 2021.

V preostalih sklopih št. 3, 4, 5, 7, 10, 14 in 15 se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 496,40 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 12. 10. 2020 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN006288/2020-B01, dne 13. 10. 2020 pa še v Uradnem listu EU, pod številko objave 2020/S 199-482779. Pooblaščeni naročnik izvaja javno naročanje v svojem imenu in za svoj račun ter v imenu in za račun 18 naročnikov, in sicer občin Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Starše, Sv. Andraž, Sv. Trojica, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale (v nadaljevanju: naročnik). Dne 22. 3. 2021 je pooblaščeni naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji naročila v sklopih 2 (Mestna občina Ptuj), 3 (Občina Cirkulane), 4 (Občina Dornava), 5 (Občina Gorišnica), 7 (Občina Juršinci), 10 (Občina Markovci), 11 (Občina Podlehnik), 14 (Občina Zavrč), 15 (Občina Destrnik) in 16 (Občina Trnovska vas), iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo v sklopu 2 oddal ponudniku PROINFRA inženirski biro, d. o. o., Gosposvetska cesta 84, Maribor, v sklopih 3, 4, 5, 7, 10, 11, 14, 15 in 16 pa ponudniku DR. DUHOVNIK mednarodno podjetje za industrijski inženiring in kooperacije, d. o. o., Seničica 17B, Medvode (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 3, 4, 5, 7, 10, 11, 14, 15 in 16 z dne 22. 3. 2021 je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 1. 4. 2021, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v navedenih sklopih nedopustna, in sicer zaradi naslednjih razlogov:

- Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) določil, da mora predmet ponudbe izpolnjevati najmanj tehnične zahteve, navedene v tehnični specifikaciji. Predvidena dokumentacija se mora izdelati za 14 projektov na način, da bo mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje za vsak sklop. V sklopu projektne dokumentacije mora ponudnik izdelati geodetski načrt na osnovi geodetskega posnetka, ki ne sme biti starejši od objave predmetnega razpisa. Naročnik je tudi zahteval, da mora geodetski načrt izdelati pooblaščeno podjetje. Vlagatelj navaja, da morajo biti geodetski načrti izdelani po določenih pravilih in skladno s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04; v nadaljevanju: Pravilnik). Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 16/17; v nadaljevanju: ZAID) določa, da mora gospodarski subjekt, ki lahko opravlja dejavnost na področju poklicnih nalog pooblaščenih inženirjev geodezije, izpolnjevati pogoje za opravljanje geodetske dejavnosti. V Poslovnem registru Slovenije mora imeti vpisano dejavnost 71.121 (Geofizikalne meritve, kartiranje), poleg tega pa mora imeti zaposlenega vsaj enega pooblaščenega inženirja geodezije oz. mora izpolnjevati druge pogoje. Izbrani ponudnik ne izpolnjuje zakonsko predpisanih pogojev za opravljanje geodetske inženirske dejavnosti in sam ni sposoben izdelati geodetskega načrta, saj njegovo podjetje za to ni pooblaščeno in tudi ne izpolnjuje pogojev glede pooblaščenega inženirja geodezije. Med dejavnostmi izbranega ponudnika ni navedene geodetske dejavnosti, vpisan je le kot projektivno podjetje, ne pa tudi geodetsko. Kot pooblaščena inženirja strojništva in gradbeništva sta vpisani dve osebi, pooblaščenega inženirja geodezije pa izbrani ponudnik nima vpisanega. Glede na to izbrani ponudnik sam ne sme izdelati geodetskega posnetka in načrta, kar je predmet naročila. Izbrani ponudnik je predložil samostojno ponudbo brez partnerjev, podizvajalcev in sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov, kar pomeni, da mora vse pogoje izpolnjevati sam, če bi nastopal s podizvajalcem, pa bi zanj moral predložiti vso zahtevano dokumentacijo, česar ni storil. V zvezi s tem je naročnik na portalu javnih naročil podal tudi odgovor, da ponudnik ponudbo predloži sam, s partnerji ali s podizvajalci, naknadna nominacija podizvajalca pa je mogoča na način, kot ga predvideva zakon. Vlagatelj navaja, da bi moral biti izdelovalec geodetskega načrta in posnetka izbrani ponudnik sam (ki za to ne izpolnjuje pogojev) ali podizvajalec, ki v trenutku oddaje ponudbe ni bil nominiran, naknadna nominacija podizvajalca pa ni dopustna.
- Naročnik je med merili za izbor najugodnejšega ponudnika določil tudi dodatne reference vodje projekta. Vlagatelj opozarja, da je izbrani ponudnik predložil enake reference, s katerimi je dokazoval izpolnjevanje kadrovskega pogoja, in s katerimi je želel pridobiti dodatne točke za strokovni kader. Pri tem ni pojasnil, katere reference so osnovne in katere so dodatne. Na ESPD obrazcu je navedel enake reference kot na izjavi ponudnika o dodatnih referencah kadra. Izbrani ponudnik je v obrazcu ESPD in izjavi ponudnika o dodatnih referencah navedel naslednje reference:

1. Povečanje in izgradnja medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec, cca 30 km, 17 objektov, od tega (1 x zajetje, 1 x priprava pitne vode, 1 x vodohran, 14 odcepni/razvodni jašek), PGD, Naročilo št. 430-22/2008-53 z dne 15. 7. 2009, Sep 2009 – december 2013
2. Povečanje in izgradnja medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec, cca 30 km, 17 objektov, od tega (1 x zajetje, 1 x priprava pitne vode, 1 x vodohran, 14 odcepni/razvodni jašek), PZI, Naročilo št. 430-22/2008-53 z dne 15. 7. 2009, Sep 2009 – december 2013
3. Vodovod Krvavec, Trasa omrežja 9540m, Vodohran Taber, PGD, naročilo št. 430-22/2008-53 z dne 9. 4. 2010, 2010-2013
4. Vodovod Krvavec, Trasa omrežja 9540m, Vodohran Taber, PZI, naročilo št. 430-22/2008-53 z dne 9. 4. 2010, 2010-2013
5. Izdelava projekta odseka A6-A8 sprememba dolžine trase 3819m, PGD, Naročilo št. 0105/2013 z dne 8. 5. 2013, leto 2013
6. Primarni in sekundarni vodovod v naselju, Dragomer, PZI, dolžina 3259m.

Iz tega izhaja, da je izbrani ponudnik pod točko 1 in 2 referenco razdelil na dva dela (PGD in PZI), čeprav gre le za eno referenco oz. isti referenčni posel. Za reference pod točkami 3, 4 in 5 je izbrani ponudnik v ESPD obrazcu in izjavi ponudnika o dodatnih referencah navedel drugačen naziv projekta – Vodovod Krvavec (PGD, PZI) in Izdelava projekta odseka A6 – A8, iz predloženih referenčnih potrdil pa izhaja, da gre za eno in isto naročilo oz. projekt – Povečanje zmogljivosti medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec. Glede na to bi moral naročnik vse reference pod točkami 1, 2, 3, 4 in 5 obravnavati kot eno referenco. Tudi če bi bil referenčni projekt pod točkama 3 in 4 dejansko drug projekt kot pod točkama 1 in 2, vlagatelj poudarja, da gre kvečjemu za eno referenco, saj gre za isti referenčni posel. Iz referenc pod točko 5 in 6 pa ni razvidno, ali je kader izvedel projektiranje vodovodnega sistema vključno z objekti in hidromehansko opremo faze PGD ali DGD ali PZI v skupni dolžini vsaj 20 % od skupne dolžine cevovoda v posameznem sklopu, vendar ne manj kot 1 km. Ta podatek tudi ne izhaja iz referenčnih potrdil. Če bi referenca pod točko 5 predstavljala samostojni referenčni projekt, ne pa samo projektiranja v okviru projekta Povečanje zmogljivosti medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec, bi moral izbrani ponudnik dokazati, da je v okviru tega izvedel tudi projektiranje objektov in hidromehanske opreme, pa tega ni storil. Reference pod točko 6 naročnik ne bi smel upoštevati, saj izbrani ponudnik ni izkazal, da je pri njej izvedel tudi projektiranje objektov in hidromehanske opreme. Iz navedenega izhaja, da je naročnik izbranemu ponudniku pri sklopu 7 napačno priznal kot ustrezno eno dodatno referenco, pri ostalih sklopih 3, 4, 5, 10, 11, 14 in 15 pa mu je napačno priznal tri dodatne reference, zaradi česar je napačno izračunal skupno doseženo število točk.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopih 3, 4, 5, 7, 10, 11, 14, 15 in 16, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 12. 4. 2021 opredelil do zahtevka za revizijo. Izbrani ponudnik se opredeljuje do posameznih vlagateljevih navedb in predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 22. 4. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne revizijske očitke:

- Naročnik je v okviru pogojev za opravljanje poklicne dejavnosti zahteval, da ima ponudnik vpisano dejavnost 71.129 Druge inženirske dejavnosti in svetovanje, kar izbrani ponudnik izpolnjuje. Določil je tudi kadrovske pogoje za vodjo projekta in tudi te pogoje izbrani ponudnik izpolnjuje. Razpisna dokumentacija ni vsebovala nobenih drugih pogojev glede druge registracije ali zaposlitve dodatnega kadra. Navedbe, da bi izbrani ponudnik moral izpolnjevati pogoje po ZAID, so neutemeljene, saj naročnik tega ni zahteval. Vlagatelj zgolj predvideva, da bo izbrani ponudnik nastopal s podizvajalcem, saj to ne izhaja iz njegove ponudbe. Naročnik je dopustil, da se lahko ponudniki naknadno odločijo, na kakšen način bodo izvedli naročilo, dokler s predloženo ponudbo izpolnjujejo vse pogoje iz razpisne dokumentacije. Ponudnik ima možnost, da naknadno zaposli ustrezen kader, lahko pa naknadno angažira tudi podizvajalca, česar naročnik ni prepovedal in tudi ne bi bilo v nasprotju z zakonom. Iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da bo pri izvedbi naročila nastopal s podizvajalcem in tega tudi ne zatrjuje v izjasnitvi, temveč nastopa sam in samostojno izpolnjuje tudi vse pogoje. Tehnične specifikacije ne opredeljujejo pogojev za ugotavljanje sposobnosti. Naročnik je res v točki 10.2.1 določil, da mora predmet ponudbe izpolnjevati najmanj tehnične zahteve, navedene v tehnični specifikaciji, vendar pa se to ne nanaša na osebo ponudnika in njegovo izpolnjevanje pogojev, temveč na predmet naročila.
- Naročnik je pregledal predložene reference izbranega ponudnika in jih ocenil kot ustrezne, za opredelitev do njihove ustreznosti pa je prosil tudi Komunalno podjetje Ptuj, d. d., ki je sodelovalo pri pripravi tehničnih specifikacij. Slednje je potrdilo ustreznost referenc. Naročnik ugotavlja, da je za vlagatelja sporno vrednotenje ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila, ne pa razpolaganje z vsaj eno ustrezno referenco oz. priznanje sposobnosti. Naročnik navaja, da tudi če referenc izbranega ponudnika pri ocenjevanju ne bi upošteval, izbrani ponudnik ne bi bil več najugodnejši v sklopih 11 in 16, vlagatelj pa bi bil najugodnejši le v sklopu 11, v ostalih sklopih pa to ne bi imelo nobenega vpliva, zaradi česar naročnik v sklopih 3, 4, 5, 7, 10, 14 in 15 ne bi sprejel drugačne odločitve. Ne glede na to pa naročnik tudi sicer zavrača navedbe vlagatelja glede neustreznosti dodatnih referenc. Naročnik se strinja, da je izbrani ponudnik v obrazcu ESPD pri izobrazbi in strokovni usposobljenosti ter izjavi ponudnika o dodatnih referencah kadra navedel iste reference, vendar to ne vpliva na dopustnost njegove ponudbe. Naročnik citira kadrovski pogoj iz točke 8.1.5 razpisne dokumentacije in našteva reference, ki jih je predložil izbrani ponudnik in jih je pod enakimi zaporednimi številkami navedel tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo, ter navaja, da je pri pregledu referenc ugotovil, da gre pri referenčnih poslih iz točk 1 in 2 za isti posel, ki ga je upošteval kot eno osnovno referenco za priznanje sposobnosti. Preostale reference je naročnik presojal v okviru merila, pri čemer je tudi referenci iz točk 3 in 4 upošteval kot eno dodatno referenco, saj je bil ta posel oddan z enotnim aneksom k pogodbi. Nadaljnji referenci iz točk 5 in 6 sta bili upoštevani kot samostojni, pri čemer pa slednji ni upošteval pri točkovanju za sklop 7, saj po dolžini nista zadoščali zahtevi iz razpisne dokumentacije. Naročnik je za določitev reference uporabil kriterij oddaje posla oz. naročila, takšni razlagi pa sledijo tudi referenčna potrdila, ki jih je naročnik še dodatno preveril. Pri pregledu referenc je naročnik ugotovil, da gre pri referencah iz točk 1, 2, 3, 4 in 5 za izvedbo projekta istega naročnika, ki se sicer navezuje oz. nadaljuje, v okviru katerega pa je bilo oddanih več naročil, in sicer s pogodbo, aneksom ter naročilnico. S pogodbo, aneksom in naročilnico je bila izbranemu ponudniku oddana različna vsebina del, navaja naročnik, in dodaja, da tudi v razpisni dokumentaciji ni podlage za drugačno razlago. Predložena referenčna potrdila tudi potrjujejo, da je izbrani ponudnik oz. pooblaščeni inženir uspešno izvedel projektiranje vodovodnega sistema, vključno z objekti in hidromehansko opremo, to pa je potrdilo tudi Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Ker v razpisni dokumentaciji ni bilo natančnejše opredelitve, je naročnik vsak opis reference, pri kateri gre za projektiranje vodovoda, ki mu je bila pripisana ustrezna dolžina cevovodov, upošteval kot ustreznega, s hidromehansko opremo pa so bila mišljena vozlišča, hidranti, zračniki, izpusti, blatniki in jaški – elementi, ki so nujni sestavni deli tovrstnih projektov. Naročnik je iz opisov obeh referenc ugotovil, da gre za projektiranje vodovoda, bodisi primarnega bodisi sekundarnega, ki vključuje tudi objekte in hidromehansko opremo, kar sta potrdila tudi referenčna naročnika, od katerih je naročnik tudi naknadno pridobil dodatna potrdila.

Naročnik je z dopisom z dne 28. 4. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 28. 4. 2021 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb. Zahteva tudi povračilo stroškov za pripravo vloge.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 5. 2021, po prejemu vloge z dne 12. 4. 2021, s katero se je izbrani ponudnik opredelil do revizijskih navedb, ter potrdil, v katerih referenčni naročniki in Komunalno podjetje Ptuj, d. d., potrjujejo ustreznost referenc, opredelil do posredovane dokumentacije. Zahteva tudi povračilo stroškov za pripravo vloge.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo. Ob tem Državna revizijska komisija glede na pomisleke naročnika, da se vlagateljeva ponudba v sklopih 5, 7 in 16 ni uvrstila na drugo mesto in da se je v sklopih 5 in 7 na drugo mesto uvrstila ponudba ponudnika, ki je bila kot dopustna in najugodnejša izbrana v sklopu 2, zaradi česar bi bila kot dopustna označena tudi v sklopih 5 in 7, pojasnjuje, da ob upoštevanju dejstva, da naročnik v sklopih 5, 7 in 16 ni preverjal dopustnosti ponudb ponudnikov, ki se niso uvrstili na prvo mesto, vlagateljeva aktivna legitimacija v teh sklopih ne more biti sporna. Dejstvo, da je naročnik ponudbo ponudnika, ki se je v sklopih 5 in 7 uvrstila na drugo mesto, označil kot dopustno v sklopu 2 in jo izbral kot najugodnejšo, namreč še ne pomeni, da ta ponudba tudi v sklopih 5 in 7 izpolnjuje vse naročnikove zahteve, saj je naročnik posamezne pogoje vezal na specifike posameznih sklopov, kot npr. na dolžino vodovodnih omrežij.

Med vlagateljem in naročnikom je najprej spor glede vprašanja, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje v zvezi z opravljanjem dejavnosti oz. tehnične in kadrovske pogoje, kot so bili določeni v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja, da bo moral izvajalec pri izvedbi naročila izdelati tudi geodetski načrt na osnovi geodetskega posnetka, ZAID pa za izvajanje geodetske dejavnosti določa pogoje, ki jih izbrani ponudnik ne izpolnjuje.

Te revizijske navedbe je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), skladno s katero je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in 2) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Kot zahtevo za sodelovanje lahko naročnik gospodarskim subjektom naloži le pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3, pri čemer lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Naročnik torej v vsakem posameznem postopku oddaje javnega naročila določi pogoje za priznanje poklicne sposobnosti, ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in kadrovske sposobnosti. Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti lahko naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež (tretji odstavek 76. člena ZJN-3). Če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, lahko naročnik v postopku za oddajo javnega naročila storitev od njih zahteva, da predložijo dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu (četrti odstavek 76. člena ZJN-3). Glede ekonomskega in finančnega položaja lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Naročnik lahko v ta namen zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti določen najnižji letni promet, vključno z določenim najnižjim prometom na področju, zajetem v javnem naročilu. Naročnik lahko poleg tega zahteva, da mu gospodarski subjekti predložijo informacije o svojih letnih računovodskih izkazih, ki izkazujejo na primer razmerje med sredstvi in obveznostmi. Naročnik lahko prav tako zahteva ustrezno raven zavarovanja poklicnega tveganja (peti odstavek 76. člena ZJN-3). Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3).

Katere pogoje za priznanje sposobnosti bo naročnik določil v konkretnem postopku oddaje javnega naročila je odvisno od predmeta naročila in od njegove presoje, kakšne zahteve (ki morajo seveda biti znotraj okvirov 76. člena ZJN-3) naj določi, da bo zagotovil ustrezno raven usposobljenosti izvajalca za uspešno izvedbo predmeta naročila. Pri tem mora ravnati v skladu z načelom preglednosti, ki med drugim zahteva, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni, strokovno usposobljeni in skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, Komisija proti Nizozemski, točka 109). Pri presoji dopustnosti ponudb mora naročnik zato upoštevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane. Posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne sme dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj to po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Nasprotno ravnanje pomeni kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Vlagatelj svoje navedbe o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika zaradi neizpolnjevanja pogojev za opravljanje geodetske inženirske dejavnosti utemeljuje s sklicevanjem na tehnične specifikacije oz. na dokument »Projektna naloga s Prilogo – Ocenjene dolžine za projektiranje, Tehnično poročilo iz IZP projekta št. 1512 Februar 2019« (v nadaljevanju: Projektna naloga), v katerem je naročnik opisal podrobnejšo specifikacijo naročila po posameznih sklopih. V točki 3 Projektne naloge z naslovom »Splošno« je tako naročnik določil, da mora ponudnik v sklopu projektne dokumentacije izdelati geodetski načrt – na osnovi geodetskega posnetka, ki ne sme biti starejši od objave predmetnega razpisa, v točki 3.6 Projektne naloge pa je določil, da mora geodetski načrt izdelati pooblaščeno podjetje, in sicer v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Vlagatelj zatrjuje, da opravljanje geodetske dejavnosti ureja ZAID, ki določa posebne pogoje, med katerimi so vpisana dejavnost 71.121 – geofizikalne meritve, kartiranje, ter razpolaganje s pooblaščenim inženirjem geodezije, česar izbrani ponudnik ne izpolnjuje.

Kot je bilo že pojasnjeno, mora naročnik pogoje za priznanje sposobnosti določiti v razpisni dokumentaciji ob upoštevanju predmeta naročila in okvirja, ki ga določa 76. člen ZJN-3, pri ocenjevanju ponudb oz. priznavanju sposobnosti pa lahko upošteva le tiste pogoje oz. le tiste zahteve, ki so bile določene v razpisni dokumentaciji. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik pogoje za priznanje sposobnosti določil v 8. poglavju razpisne dokumentacije, v katerem je v točki 8.1.2 določil pogoj za sodelovanje glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti:

»Ponudnik ima v poslovni register Slovenije vpisano dejavnost: Druge inženirske dejavnosti in
svetovanje (71.129).«

V točki 8.1.3 je naročnik določil pogoj za sodelovanje glede ekonomskega in finančnega položaja (ustrezen povprečni letni prihodek), v točki 8.1.4 pa pogoje za sodelovanje glede tehnične in strokovne sposobnosti (reference). Kadrovske pogoje je naročnik določil v točki 8.1.5, v kateri je zahteval, da ponudnik razpolaga z delovno skupino, ki jo sestavljajo vodja projekta, pooblaščeni inženir gradbeništva za vodovodni sistem, pooblaščeni inženir za elektro instalacije, pooblaščeni inženir za strojne instalacije in opremo ter pooblaščeni inženir za gradbeništvo ali pooblaščeni inženir s področja geotehnologije in rudarstva za načrt globinskega vodnjaka. Za vse navedene kadre je naročnik predpisal zahteve, ki jih morajo izpolnjevati, vsebinske kriterije za kadrovske reference ter dokazila, ki jih morajo predložiti ponudniki za izkazovanje kadrovske usposobljenosti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da izbrani ponudnik ne bi izpolnil pogoja za priznanje poklicne sposobnosti, kot je bil določen v točki 8.1.2, niti ne zatrjuje, da izbrani ponudnik ne bi izpolnil kadrovskih pogojev, kot so bili določeni v točki 8.1.5 (razen v delu, ki se nanaša na ocenjevanje kadrovskih referenc za vodjo projekta, kar bo predmet presoje v nadaljevanju). Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni registriran za dejavnost 71.121 – geofizikalne meritve, kartiranje, in da ne razpolaga s pooblaščenim inženirjem geodezije. Vendar je treba pojasniti, da naročnik navedenih pogojev ni določil med pogoji za priznanje sposobnosti, zato tudi ni imel podlage, da ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ne bi ocenil kot dopustne. Naročniku torej ni mogoče očitati, da je ponudbo izbranega ponudnika ocenjeval v nasprotju z določili lastne razpisne dokumentacije – kot je bilo že pojasnjeno, mora naročnik pri ugotavljanju usposobljenosti ponudnikov upoštevati le tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane.

Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje na poglavje, v katerem so določene tehnične specifikacije, te pa se nanašajo na opredelitev predmeta naročila. Gre za zahteve, ki jih bo moral izbrani izvajalec upoštevati ob izvedbi naročila oz. izdelavi projektne dokumentacije, ki je predmet tega naročila. Ker naročnik dejavnosti 71.121 – geofizikalne meritve, kartiranje, ni specificiral med tistimi, ki jih mora izkazati ponudnik, da bi izkazal poklicno sposobnost, in ker med zahtevanimi kadri ni določil pooblaščenega inženirja geodezije, da bi ponudnik izkazal kadrovsko usposobljenost, je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, glede na umeščenost točk 3 oz. 3.6 Projektne naloge, določbo glede izdelave geodetskega načrta in določbo, da bo tega moralo izdelati pooblaščeno podjetje, obravnavati kot izvedbeni pogoj, ne pa kot pogoj za priznanje sposobnosti, na podlagi katerega se ugotavlja dopustnost ponudb. V skladu s prvim odstavkom 93. člena ZJN-3 (posebni pogoji za izvedbo javnega naročila in zavarovanje tveganj pri javnem naročanju) lahko namreč naročnik določi posebne pogoje v zvezi z izvedbo javnega naročila, ki jih vključi v pogodbo o izvedbi javnega naročila, če so ti pogoji povezani s predmetom javnega naročila v skladu s petim odstavkom 84. člena ZJN-3 in navedeni v povabilu k sodelovanju ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da ZAID za opravljanje geodetske dejavnosti predpisuje posebne pogoje, vendar bi jih naročnik moral, če bi želel na njihovi podlagi priznavati usposobljenost, vključiti med pogoje za priznanje sposobnosti, česar pa ni storil. Zahteva po izkazovanju dejavnosti 71.121 – geofizikalne meritve, kartiranje, ki v točki 8.1.2 ni bila določena kot pogoj za priznanje poklicne sposobnosti, in zahteva po razpolaganju s pooblaščenim inženirjem geodezije, bi presegali zahteve, ki jih je naročnik določil kot pogoje za priznanje sposobnosti, in bi pomenili določanje novih pogojev, kar, kot je bilo že pojasnjeno, ne bi bilo skladno z določili ZJN-3. V tem smislu je mogoče vlagateljeve revizijske navedbe obravnavati tudi kot ugovor zoper vsebino razpisne dokumentacije, vendar tovrstni ugovori v tej fazi postopka, po poteku roka za predložitev ponudb, niso več dopustni (prvi oz. tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). Naročnik mora pri presoji dopustnosti ponudb upoštevati tiste izrecne in jasne zahteve, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji, in ponudnikom naknadno ne sme nalagati pogojev, ki jih ni vnaprej jasno in določno opredelil. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila opisa predmeta v Projektni nalogi in določbe, da bo moral ponudnik v okviru izvedbe naročila zagotoviti izdelavo geodetskega načrta po pooblaščenem podjetju, ni mogoče obravnavati kot pogoja za priznanje sposobnosti, temveč le kot izvedbeni pogoj, ki bo moral biti izpolnjen v fazi izvajanja naročila. Naročnik je s tem ponudnikom dopustil, da pogoj izpolnijo neposredno pred izvedbo naročila, pri čemer sodelovanje s pooblaščenim podjetjem ni edini možni način, kot to prikazuje vlagatelj, saj lahko pogoje, ki jih določa ZAID, naknadno izpolni tudi sam izvajalec. Revizijske navedbe, da izbrani ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne nastopa s podizvajalcem in da bo zato do tega prišlo v nadaljevanju, kar naj ne bi bilo v skladu z določbami ZJN-3, zato predstavljajo zgolj hipotetična predvidevanja, ki ne morejo biti predmet presoje v tem postopku pravnega varstva. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3 in lastno razpisno dokumentacijo, ko je izbranemu ponudniku priznal sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila, čeprav ni izkazal dejavnosti 71.121 – geofizikalne meritve, kartiranje, in čeprav v svoji delovni skupini v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni predstavil pooblaščenega inženirja geodezije.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala revizijske navedbe, ki se nanašajo na ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila«. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil enake reference za izkazovanje kadrovske usposobljenosti in ocenjevanje po kadrovskem merilu, poleg tega pa zatrjuje, da naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel priznati tolikšnega števila referenc, saj naj bi šlo kvečjemu za dva referenčna posla, pri čemer naj tudi ne bi bilo izkazano, da so vsi referenčni posli obsegali projektiranje vodovodnega sistema vključno z objekti in hidromehansko opremo.

Vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu je treba presojati z vidika prvega odstavka 89. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3, po tem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. V skladu s prvim in drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, ta pa se v skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Takšna merila lahko na primer vključujejo: a) kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in pogoje v zvezi z njim; b) organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila; in c) poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del, postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del.

Naročnik je v poglavju 8.1.5 razpisne dokumentacije z naslovom »Kadrovski pogoji oziroma sposobnost« v 1. točki določil, da mora ponudnik za izkazovanje kadrovske sposobnosti razpolagati tudi z vodjo projekta. Ob tem je (med drugim) zahteval, da mora imeti vodja projekta vsaj desetletne izkušnje na področju projektiranja vodovodnih sistemov, kar ponudnik izkaže s predložitvijo dokazil, da je vodja projekta za sklope od 3 do vključno 17 (ki so tudi predmet zahtevka za revizijo) uspešno izvedel »projektiranje vodovodnega sistema vključno z objekti in hidromehansko opremo, faze PGD ali DGD ali PZI, skupne dolžine vsaj 20 % od skupne dolžine cevovoda v posameznem sklopu, vendar ne manj kot 1 km«. V poglavju 8.1.5 razpisne dokumentacije je naročnik določil, da mora ponudnik za izkazovanje referenčnih kadrovskih zahtev predložiti izpolnjen obrazec ESPD, v katerem mora navesti naziv referenčnega naročnika in kontaktno osebo, opis projekta, datum sklenitve oz. zaključka projekta, številko pogodbe, naročilnice oz. dogovora ali druge podlage za projekt ter vrednost projekta. Ob tem je naročnik določil še, da mora ESPD vsebovati vse potrebne podatke, da bo lahko v uradni evidenci preveril izpolnjevanje pogoja, če takšna preveritev ne bi bila mogoča, pa si je naročnik pridržal pravico od ponudnika zahtevati predložitev referenčnega potrdila naročnika storitev.

Nadalje je naročnik v poglavju 9 razpisne dokumentacije z naslovom »Merila« določil, da je merilo za izbor najugodnejšega ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba, ki se izračuna za vsak sklop posebej, pri čemer se pri oceni ponudb po vnaprej določeni formuli upoštevata dve merili, ponudbena cena ter strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila. V okviru merila »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila« je naročnik določil, da bo za zahtevanega vodjo projekta iz 1. točke kadrovskih pogojev (poglavje 8.1.5 razpisne dokumentacije) iz naslova dodatnih referenc vrednotil največ po tri dodatne reference, ki ustrezajo referenčnim pogojem za vodjo projekta ter presegajo število zahtevanih referenc za izpolnitev pogoja, pri čemer bo za eno dodatno referenco priznal 5 točk, za dve dodatni referenci 10 točk, za tri dodatne reference pa 15 točk. Za tako dodeljene točke je naročnik predvidel, da jih bo delil s številom 15, količnik pa bo vstavil v formulo za skupni izračun točk, kjer ga bo množil s številom 20, ki predstavlja tudi najvišje možno število točk pri merilu kadrovskih referenc. Ob tem je določil še, da mora ponudnik kot dokazilo za dodatne reference pri vrednotenju merila »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila« izpolniti in predložiti obrazec »Izjava ponudnika o dodatnih referencah kadra«.

Iz citiranih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v okviru priznavanja tehnične in kadrovske sposobnosti predvidel, da mora vodja projekta za sklope od 3 do 17 za izkazovanje kadrovske usposobljenosti izkazati vsaj eno uspešno izvedbo projektiranja vodovodnega sistema, vključno z objekti in hidromehansko opremo, ki vključuje faze PGD ali DGD ali PZI, v skupni dolžini vsaj 20 % od skupne dolžine cevovoda v posameznem sklopu, vendar ne manj kot 1 km. Nadalje je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je naročnik predvidel, da bo vse morebitno dodatno navedene kadrovske reference za vodjo projekta vrednotil v okviru ocenjevanja ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri čemer bo ponudnik v primeru ene dodatne reference prejel 5 točk (oz. preračunano po formuli 6,67 točke), v primeru dveh dodatnih referenc bo prejel 10 točk (oz. preračunano po formuli 13,33 točke), v primeru treh dodatnih referenc pa bo prejel 15 točk (oz. preračunano po formuli 20 točk).

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je ta v razdelku C: Tehnična in strokovna sposobnost v obrazcu ESPD za vodjo projekta navedel naslednje referenčne posle:

1. Povečanje in izgradnja medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec, trasa omrežja cca 30 km cevovoda, 17 objektov, od tega (1 x zajetje, 1 x priprava pitne vode, 1 x vodohran, 14 x odcepni/razvodni jašek), PGD, 2009 - 2013, Naročilo št. 430-22/2008-53 z dne 15. 7. 2009 (v nadaljevanju: referenca št. 1),
2. Povečanje in izgradnja medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec, trasa omrežja cca 30 km cevovoda, 17 objektov, od tega (1 x zajetje, 1 x priprava pitne vode, 1 x vodohran, 14 x odcepni/razvodni jašek), PZI, 2009 – 2013, Naročilo št. 430-22/2008-53 z dne 15. 7. 2009 (v nadaljevanju: referenca št. 2),
3. Vodovod Krvavec, Trasa omrežja 9540m, Vodohran Taber, PGD, Naročilo št. 430-22/2008-53 z dne 9. 4. 2010, 2010-2013 (v nadaljevanju: referenca št. 3),
4. Vodovod Krvavec, Trasa omrežja 9540m, Vodohran Taber, PZI, naročilo št. 430-22/2008-53 z dne 9. 4. 2010, 2010-2013 (v nadaljevanju: referenca št. 4),
5. Izdelava projekta odseka A6-A8 sprememba dolžine trase 3819m, PGD Naročilo št. 0105/2013 z dne 8. 5. 2013, leto 2013 (v nadaljevanju: referenca št. 5),
6. Primarni in sekundarni vodovod v naselju, Dragomer, PZI, dolžina 3259m, 2019 – 2020, Naročilo št. 430-21/19-25 z dne 18. 10. 2019 (v nadaljevanju: referenca št. 6).

V obrazcu »Predračun« je izbrani ponudnik navedel, da v okviru merila uveljavlja tri dodatne reference, v obrazcu »Izjava ponudnika o dodatnih referencah kadra« pa je izbrani ponudnik v tabeli navedel iste reference, ki jih je navedel že v razdelku C: Tehnična in strokovna sposobnost v obrazcu ESPD in ki so povzete tudi v prejšnjem odstavku v točkah od 1 do 6.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na kadrovske reference, najprej navaja, da je izbrani ponudnik navedel enake reference za dokazovanje kadrovskega pogoja in točkovanje pri merilu »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila«, pri čemer ni pojasnil, s katero referenco izpolnjuje kadrovski pogoj in katere so dodatne reference kadra. Po mnenju vlagatelja je zato ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj bi ga moral naročnik pozvati, da to napako odpravi, vendar tega ni storil.

V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik res v obrazcu ESPD v razdelku C: Tehnična in strokovna sposobnost navedel iste reference kot v obrazcu »Izjava ponudnika o dodatnih referencah kadra«, ki je bil namenjen za navajanje dodatnih kadrovskih referenc za ocenjevanje v okviru meril. Vendar pa navedeno samo po sebi ne predstavlja kršitve, zaradi katere bi bilo treba ponudbo izbranega ponudnika označiti kot nedopustno. Bistveno je namreč vprašanje, katere reference je naročnik upošteval pri izpolnjevanju kadrovskega pogoja in katere pri ocenjevanju kadrovskega merila. Z drugimi besedami – glede na dejstvo, da je naročnik za reference, ki jih je ocenjeval v okviru meril, predpisal popolnoma iste vsebinske kriterije kot za kadrovsko referenco (prim. poglavje 9 razpisne dokumentacije), je bistveno vprašanje, ali je morebiti naročnik isto referenco, ki jo je priznal izbranemu ponudniku pri ugotavljanju kadrovske usposobljenosti, priznal tudi pri ocenjevanju merila »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila«.

Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila z dne 22. 3. 2021, je naročnik izbranemu ponudniku v sklopih 3, 4, 5,10, 11, 14, 15 in 16 priznal tri dodatne reference, v sklopu 7 pa eno dodatno referenco. V sklepu z dne 22. 4. 2021, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, naročnik pojasnjuje, da je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da gre pri referenčnih poslih iz točke 1 in 2 za isti posel, oddan s pogodbo št. 430-22/2008-53 z dne 15. 7. 2009, zato je ta posel upošteval kot eno referenco, ki jo je priznal kot osnovno referenco za priznanje kadrovske sposobnosti. Preostale reference je naročnik upošteval v okviru merila, pri čemer je na podlagi enakega kriterija referenci iz točk 3 in 4 združil in obravnaval kot prvo dodatno referenco, saj je bil posel oddan z enotnim aneksom z dne 9. 4. 2009 k pogodbi št. 430-22/2008-53, referenci iz točk 5 in 6 pa je upošteval kot samostojni referenci (razen v sklopu 7, v katerem slednji nista ustrezali kriteriju dolžine). Iz navedenega je razvidno, da naročnik pri ugotavljanju kadrovske usposobljenosti izbranega ponudnika in ocenjevanju ponudbe v okviru merila »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila« ni upošteval iste reference, temveč je v ponudbi navedene reference razvrstil ter prvo navedeni referenci zaradi enotne pogodbe združil v en referenčni posel, ki ga je priznal v okviru kadrovskega pogoja, ostale reference pa je upošteval kot dodatne reference, ki jih je ocenjeval v okviru kadrovskega merila. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitev v delu, ki se nanaša na ugotavljanje izpolnjevanja kadrovskega pogoja iz poglavja 8.1.5 razpisne dokumentacije, saj je reference razvrstil in jih ločeno upošteval pri kadrovskem pogoju in kadrovskem merilu.

Z vidika revizijske navedbe, da je izbrani ponudnik navedel iste reference v obrazcu ESPD in obrazcu »Izjava ponudnika o dodatnih referencah kadra«, je torej bistvena ugotovitev, da je naročnik reference izbranega ponudnika razvrstil in jih upošteval ločeno, prvi dve navedeni referenci kot enotno referenco za izpolnjevanje kadrovskega pogoja, ostale pa v okviru ocenjevanja meril. Vendar pa navedeno še ne pomeni, da je naročnik ravnal pravilno, ko je po priznanju kadrovske sposobnosti na podlagi referenčnega posla, ki izhaja iz pogodbe, preostale navedene referenčne posle na podlagi kriterija aneksa in naročilnice priznal kot samostojne referenčne posle in jih upošteval pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika. Zato je treba v nadaljevanju odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila« upošteval pravilno število referenc in posledično ali je izbranemu ponudniku dodelil pravilno število točk v skladu z vnaprej določenimi pravili iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik izbranemu ponudniku ne bi smel priznati tolikšnega števila dodatnih referenc, saj naj bi bili referenčni posli št. 3, 4 in 5 del istega referenčnega projekta oz. celo del referenčnih poslov št. 1 in 2, ki ju je naročnik obravnaval v okviru izpolnjevanja kadrovskega pogoja, prav tako pa naj tudi ne bi bilo izkazano, da so referenčni posli obsegali projektiranje vodovodnega sistema vključno z objekti in hidromehansko opremo, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Pri obravnavi teh revizijskih navedb je treba najprej ugotoviti, da vlagatelj (na kar opozarja že naročnik) zatrjuje le kršitve v delu, ki se nanaša na točkovanje ponudb, ne zatrjuje pa, da izbrani ponudnik s predloženimi referencami ne bi izpolnil kadrovskega pogoja za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti iz poglavja 8.1.5 razpisne dokumentacije (vlagatelj zatrjuje le, da je izbrani ponudnik navedel iste reference pri kadrovskem pogoju in merilu, kar naj bi po njegovem mnenju kazalo na nedopustnost ponudbe, čemur pa, kot je bilo zgoraj že obrazloženo, ni mogoče slediti). Vlagatelj torej v zahtevku za revizijo izpodbija le pravilnost ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na dodatne reference. V zvezi s tem pa je treba upoštevati ugotovitev naročnika, da bi bila ponudba izbranega ponudnika tudi v primeru, če bi bile revizijske navedbe v tem delu utemeljene in mu pri ocenjevanju ponudbe v okviru merila »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila« ne bi priznal nobene dodatne reference in mu posledično pri tem merilu ne bi dodelil točk, še vedno najugodnejša v sklopih 3, 4, 5, 7, 10, 14 in 15, ne pa tudi v sklopu 11, kjer bi bila najugodnejša ponudba vlagatelja, in sklopu 16, kjer bi bila najugodnejša ponudba drugega ponudnika. Naročnik je navedeno ugotovitev prikazal tudi v posebni tabeli, v kateri je izvedel simulacijo ocenjevanja ponudb v primeru, če izbranemu ponudniku ne bi priznal nobene dodatne kadrovske reference. Iz tabele je razvidno, da bi ponudba izbranega ponudnika tudi v tem primeru ostala najugodnejša v vseh izpodbijanih sklopih, razen v sklopu 11, kjer bi bila najugodnejša vlagateljeva ponudba, in v sklopu 16, kjer bi bila najugodnejša ponudba ponudnika AGI, d. o. o., Lenart.

V skladu s 16.a členom ZPVPJN naročnik v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija pa v revizijskem postopku, zahtevku za revizijo ugodi, če pri presoji očitanih kršitev ugotovi, da je ravnanje naročnika kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve ali da naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva na oddajo javnega naročila. Navedeno pomeni, da ob takšnem položaju, ko bi se revizijske navedbe vlagatelja v tem delu izkazale za utemeljene in se vrstni red ponudb tudi v primeru neupoštevanja vseh spornih dodatnih kadrovskih referenc, ki jih je predložil izbrani ponudnik, ne bi spremenil, zahtevku za revizijo ne more biti ugodeno v sklopih 3, 4, 5, 7, 10, 14 in 15, saj zatrjevane napake naročnika pri ocenjevanju ponudb v navedenih sklopih ne vplivajo na oddajo javnega naročila oz. naročnik tudi v primeru drugačnega ocenjevanja v navedenih sklopih ne bi sprejel drugačne odločitve o oddaji naročila. S tem, da bi bila vlagateljeva ponudba v primeru neupoštevanja dodatnih referenc, ki jih je predložil izbrani ponudnik, najugodnejša le v sklopu 11, se sicer strinja tudi vlagatelj, ko v vlogi z dne 28. 4. 2021, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, navaja, da bi v primeru, ko naročnik izbranemu ponudniku ne bi priznal nobenih dodatnih referenc, njegova ponudba postala najugodnejša v 11. sklopu in da bi moral naročnik vsaj za ta sklop sprejeti drugačno odločitev o oddaji naročila. Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju vsebinsko obravnavala revizijske navedbe glede točkovanja kadrovskih referenc v okviru merila »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila« le v delu, ki se nanaša na sklop 11, v katerem bi ponudba vlagatelja, če bi se revizijske navedbe v tem delu izkazale za utemeljene, prejela najvišje število točk, ter v delu, ki se nanaša na sklop 16, kjer bi najvišje število točk sicer prejela ponudba ponudnika AGI, d. o. o., Lenart, dopustnosti katere pa naročnik, kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila z dne 22. 3. 2021, še ni ugotavljal.

Kot je bilo že ugotovljeno, je izbrani ponudnik v razdelku C: Tehnična in strokovna sposobnost v obrazcu ESPD in v obrazcu »Izjava ponudnika o dodatnih referencah kadra« za vodjo projekta navedel referenčne posle od št. 1 do 6. Referenčni posli od št. 1 do 5 so posli istega referenčnega naročnika, občine Cerklje na Gorenjskem, in se nanašajo na projektiranje vodovodnega sistema Krvavec, referenčni posel št. 6 pa je posel občine Log Dragomer in se nanaša na primarni in sekundarni vodovod v naselju Dragomer. Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 22. 2. 2021 med drugim pozval, naj za v ponudbi navedene kadrovske reference predloži referenčna potrdila naročnikov, iz katerih mora izhajati kratek opis referenčnega posla, obdobje izvajanja in izjava naročnika, da je bil referenčni posel uspešno zaključen. Na podlagi navedenega poziva je izbrani ponudnik predložil naslednja referenčna potrdila za kadrovske reference:

1. potrdilo referenčnega naročnika občine Cerklje na Gorenjskem, da je izbrani ponudnik izvedel naročilo »Povečanje zmogljivosti medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec«, na podlagi pogodbe št. 430-22/2008-53 z dne 15. 7. 2009, ki je obsegalo približno 30 km cevovoda, 18 objektov, od tega 1 x zajetje, 1 x priprava pitne vode, 1 x raztežilnik, 1 x vodohran, 14 x odcepni / razvodni jašek (izdelava PGD in PZI),
2. potrdilo referenčnega naročnika občine Cerklje na Gorenjskem, da je izbrani ponudnik izvedel naročilo »Povečanje zmogljivosti medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec«, na podlagi aneksa št. 1 k pogodbi št. 430-22/2008-53 z dne 9. 4. 2010, ki je obsegalo spremembo vodovodnega omrežja v dolžini 10.474 m (od trasa omrežja v dolžini 9540 m in sprememba celotnega omrežja v dolžini 934 m) ter spremembo lokacije VH Poženik v VH Taber (izdelava PGD in PZI),
3. potrdilo referenčnega naročnika občine Cerklje na Gorenjskem, da je izbrani ponudnik izvedel naročilo »Povečanje zmogljivosti medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec«, na podlagi naročilnice št. 0105/2013 z dne 8. 5. 2013, ki je obsegalo izdelavo oz. spremembo projekta PGD Velesovo – Praprotna Polica – Brnik za dopolnitev projekta »Povečanje zmogljivosti medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec« (izdelava projekta odseka A6-A8, sprememba dolžine trase 3819 m),
4. potrdilo referenčnega naročnika občina Log Dragomer, da je izbrani ponudnik izvedel naročilo »Primarni in sekundarni vodovod v naselju Dragomer« na podlagi naročila št. 430-21/19-25 z dne 18. 10. 2019 v dolžini 3295 m (izdelava PZI).

Iz predložene dokumentacije je nadalje razvidno, da je naročnik tudi naknadno, po prejemu poziva za spremembo odločitve o oddaji naročila oz. po vložitvi zahtevka za revizijo, pri referenčnih naročnikih po elektronski pošti preverjal vsebino predloženih referenc, in sicer glede vprašanja vloge vodje projekta v referenčnih poslih ter glede vprašanja, ali so bili predmet referenčnih poslov tudi objekti in hidromehanska oprema.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagatelju, ki v vlogi z dne 28. 4. 2021, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, zatrjuje, da je naročnik ustreznost referenc preverjal šele v fazi po izdaji odločitve o oddaji naročila oz. v fazi postopka pravnega varstva. Naročnik je izvedel postopek preverjanja in ocenjevanja ponudb in je v njegovem okviru izbranega ponudnika pozval k predložitvi referenčnih potrdil, za kar je imel podlago v razpisni dokumentaciji in tudi v petem odstavku 89. člena ZJN-3. Res je, da je naročnik tudi naknadno, po vložitvi zahtevka za revizijo, ko je bil seznanjen s konkretnimi vlagateljevimi očitki v zvezi z neustreznostjo referenc, od referenčnih naročnikov pridobival dodatna pojasnila, vendar takšno preverjanje ne more biti nezakonito, saj ima naročnik zanj podlago v drugem odstavku 28. člena ZPVPJN. Ta določa, da mora naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral. Naročnik je bil navsezadnje s konkretnimi očitki o neustreznosti referenc seznanjen šele po prejemu zahtevka za revizijo, zato je razumljivo, da je v zahtevku za revizijo izpostavljene pomanjkljivosti, ki zanj prej niso bile sporne, preverjal še naknadno.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vprašanje, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila« upošteval pravilno število referenc. Kot je bilo že zapisano, je naročnik izbranemu ponudniku v sklopih 11 in 16 priznal tri dodatne reference, pri čemer je referenci št. 1 in 2 obravnaval kot en referenčni posel, oddan s pogodbo št. 430-22/2008-53 z dne 15. 7. 2009, ki ga je upošteval kot osnovno referenco za priznanje kadrovske sposobnosti. Preostale reference je naročnik upošteval v okviru merila, pri čemer je združil referenci št. 3 in 4 in ju obravnaval kot prvo dodatno referenco, saj je bil posel oddan z aneksom z dne 9. 4. 2009 k pogodbi št. 430-22/2008-53, referenci št. 5 in 6 pa je v sklopih 11 in 16 upošteval kot samostojni referenci in ju priznal kot drugo oz. tretjo kadrovsko referenco za ocenjevanje po merilu »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila«. Referenco št. 5 je obravnaval kot samostojni referenčni posel na podlagi ugotovitve, da je bila za izvedbo tega posla izdana posebna naročilnica.

Kot je razvidno iz navedenega, je izbrani ponudnik reference, ki jih je navedel pod številkami od 1 do 5 obrazca »Izjava ponudnika o dodatnih referencah kadra«, pridobil v okviru izvedbe istega projekta, »Povečanje zmogljivosti medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec«, ki ga je naročil referenčni naročnik občina Cerklje na Gorenjskem. Izbrani ponudnik je ta referenčni projekt razdelil na pet referenc, pri čemer je kot kriterij delitve na eni strani upošteval izdelavo PGD in izdelavo PZI, na drugi strani pa pogodbeno pravno podlago za izvedbo posla, saj je del istega projekta izvedel na podlagi pogodbe, del na podlagi aneksa k tej pogodbi, del pa na podlagi naročilnice. Iz obrazca »Predračun« je nadalje razvidno, da izbrani ponudnik za ocenjevanje po merilu »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila« uveljavlja tri dodatne reference, čemur je naročnik očitno sledil. Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik združil ločeno navedene posle izdelave PGD in PZI (kar je očitno tudi izbrani ponudnik obravnaval kot en referenčni posel, saj je v obrazcu »Predračun« uveljavljal tri dodatne reference in ne pet), sledil pa je delitvi izbranega ponudnika po kriteriju pogodbene pravne podlage in je kot ločene oz. samostojne referenčne posle obravnaval storitve projektiranja medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec, ki so bile deloma izvedene na podlagi pogodbe, deloma na podlagi aneksa in deloma na podlagi naročilnice.

Pri presoji, ali je upoštevanje zgolj kriterija pogodbene pravne podlage pri ugotavljanju števila referenc skladno z določili ZJN-3, je treba izhajati iz narave in namena referenc. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila (deseti odstavek 76. člena ZJN-3), na podlagi dejstva, da je primerljiva dela izvajalo ponudnikovo osebje, pa je mogoče sklepati na organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja in s tem na njihovo kakovost, kar lahko bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila (točka b drugega odstavka 84. člena ZJN-3). Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oz. primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od ponudnika in njegovega osebja, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisana dela izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri mora naročnik upoštevati zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno.

Kot je bilo že pojasnjeno lahko naročnik v okviru ekonomsko najugodnejše ponudbe v skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 upošteva najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost, ta merila pa lahko vključujejo tudi organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila. Zlasti v primeru, ko gre za storitve, kot so razpisane, je njihova kakovost lahko odvisna od usposobljenosti in izkušenosti osebja oz., z drugimi besedami, tudi od vprašanja, koliko poslov je osebje že uspešno izvedlo. Pri presoji, ali pretekli izvedeni posli kažejo na usposobljenost in izkušenost osebja, je treba upoštevati več elementov. V prvi vrsti mora biti referenčni posel primerljiv s predmetom naročila – kriterije primerljivosti naročnik opredeli v razpisni dokumentaciji s tem, ko vsebinsko določi obseg referenčnega posla. Samo referenčni posel, ki je primerljiv s predmetom naročila, lahko kaže na ustrezno usposobljenost ponudnika in njegovega osebja za izvedbo naročila. Na ustreznost referenčnega posla, zlasti ko gre za ocenjevanje ponudnikovega osebja, kaže tudi njegova kompleksnost – bolj kot so referenčne storitve zahtevne, večjo usposobljenost in izkušenost izkazujejo. O usposobljenosti in izkušenosti osebja pa je mogoče sklepati tudi na podlagi števila primerljivih referenčnih poslov – več uspešno in kakovostno izvedenih primerljivih poslov kaže na večjo usposobljenost in izkušenost osebja.

Iz navedenega izhaja, da pri vprašanju, koliko referenčnih poslov so izvedli ponudnik in njegovo osebje, ni mogoče upoštevati le kriterija pogodbene pravne podlage, ki ga je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila uporabil naročnik. Kriterij pravne podlage izvedbe storitev ne upošteva niti primerljivosti niti kompleksnosti posla, saj je formalen, ne pa vsebinski. Morebitna različna pogodbena pravna podlaga oz. dejstvo, da je ponudnik določen referenčni projekt izvedel na različnih pravnih podlagah, še ne pove ničesar o kompleksnosti izvedenih storitev in ne odgovori na vprašanje, ali so bile posamezne storitve, ki so bile izvedene v okviru istega referenčnega projekta na različnih pogodbenih pravnih podlagah, vsaka zase tako kompleksne, da je mogoče osebju priznati večje število referenc in s tem večjo raven usposobljenosti in izkušenosti. Slednjo bi bilo mogoče oceniti šele iz vsebine storitev, ne pa zgolj ob upoštevanju različne pogodbene podlage. Upoštevanje zgolj kriterija pogodbene podlage bi pripeljalo tudi do povsem absurdnega položaja, ko bi ponudnik, ki bi izvedel zelo kompleksne in obsežne referenčne storitve, a na podlagi zgolj ene pogodbe, izkazoval manjšo stopnjo usposobljenosti od ponudnika, ki bi izvedel manj zahtevne oz. obsežne storitve, a na podlagi ene pogodbe, h kateri bi bili nato sklenjeni še številni aneksi oz. bi bile naknadno izdane še številne naročilnice. Iz navedenega izhaja, da pri presoji organiziranosti, usposobljenosti in izkušenosti osebja in s tem pri presoji njihove kakovosti, ki lahko kaže na raven izvedbe naročila, ni bistveno, koliko pogodb, aneksov in naročilnic je bilo sklenjenih oz. izdanih pri izvedbi določenega referenčnega projekta, temveč je bistvena njegova zahtevnost in obsežnost.

Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da naročnik s tem, ko je pri ugotavljanju števila referenc upošteval le različno pravno podlago, na kateri se je izvajal referenčni projekt »Povečanje zmogljivosti medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec«, ni ravnal v skladu z namenom referenc oz. v skladu z namenom ocenjevanja usposobljenosti in izkušenosti osebja, kot izhaja iz točke b) drugega odstavka 84. člena ZJN-3. Merilo, ki naj izkazuje ekonomsko najugodnejšo ponudbo, mora biti dejansko povezano s predmetom naročila in mora izkazovati neko dodano vrednost, ki bo nastala naročniku pri izvedbi naročila. Organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, lahko bistveno vpliva na kakovost in s tem na višjo raven izvedbe javnega naročila, ki predstavlja dodano vrednost za naročnika, le v primeru, če izkušnje osebja izhajajo iz obsežnosti in kompleksnosti uspešno izvedenih primerljivih poslov, ne pa iz okoliščine, koliko aneksov in naročilnic je bilo sklenjenih pri izvedbi določenega projekta. Naročnik torej s tem, ko je kot osnovno referenco upošteval izvedbo storitev projektiranja vodovodnega sistema Krvavec, ki so bile izvedene na podlagi pogodbe (referenci št. 1 in 2), storitve projektiranja istega sistema, ki so bile izvedene na podlagi aneksa in naročilnice (reference št. 3, 4 in 5), pa kot dodatne reference, ki jih je upošteval pri merilu, ni ravnal v skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3, saj je upošteval le formalni kriterij in ni opravil vsebinske presoje kompleksnosti storitev, ki bi edini lahko utemeljil dodelitev dodatnih točk pri merilu »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila«. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni opravil vsebinske presoje referenc št. 1, 2, 3, 4 in 5, na podlagi katere bi lahko utemeljil ocenjevanje dodatnih kadrovskih referenc pri merilu, se ni ukvarjala z revizijskimi navedbami, ali referenčni posel št. 5 vsebuje tudi projektiranje objektov in hidromehanske opreme, saj so glede na zgornje ugotovitve te navedbe brezpredmetne.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala še revizijske navedbe, ki se nanašajo na referenco št. 6 (Primarni in sekundarni vodovod v naselju Dragomer). Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik navedene reference ne bi smel priznati in je upoštevati pri ocenjevanju merila »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila«, saj naj izbrani ponudnik ne bi izkazal, da je v okviru tega dela izvedel tudi projektiranje objektov in hidromehanske opreme.

V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik referenco št. 6 na obrazcu ESPD in obrazcu »Izjava ponudnika o dodatnih referencah kadra« opisal kot »Primarni in sekundarni vodovod v naselju Dragomer, dolžina 3259 m«. V referenčnem potrdilu, ki ga je izbrani ponudnik predložil na podlagi naročnikovega poziva, je referenčni posel št. 6 v nazivu opisan kot »Primarni in sekundarni vodovod v naselju Dragomer«, v opisu je opisan kot »dolžina 3259 m«, pri vrsti projektne dokumentacije pa kot »PZI (projektna dokumentacija, uspešno predano januar 2020)«.

Kot je nadalje razvidno iz dokumentacije, je naročnik od referenčnega naročnika pridobil še dodatno pojasnilo. Na vprašanje, ali so bili predmet referenčnega posla »Primarni in sekundarni vodovod v naselju Dragomer« objekti in hidromehanska oprema v smislu montažnih elementov, kot so npr. vozlišča, hidranti, zračniki, izpusti, blatniki oz. kakršnikoli drugi elementi poleg cevovodov, je predstavnik referenčnega naročnika, občine Log – Dragomer, odgovoril:

»V kolikor se vozlišča, hidranti, blatniki …, štejejo pod hidromehansko opremo, je odgovor DA, g. Duhovnik oz. njegovo podjetje je izvedel PZI v količini, ki je izkazana v referenčnem potrdilu.«

Glede na navedeno je treba pritrditi vlagatelju, ki navaja, da potrdilo referenčnega naročnika občine Log – Dragomer ne izkazuje projektiranja objektov vodovodnega sistema, temveč le hidromehansko opremo. Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik v poglavju 8.1.5 razpisne dokumentacije v 1. točki (med drugim) zahteval, da mora imeti vodja projekta vsaj desetletne izkušnje na področju projektiranja vodovodnih sistemov, kar ponudnik izkaže s predložitvijo dokazil, da je vodja projekta za sklope od 3 do vključno 17 uspešno izvedel »projektiranje vodovodnega sistema vključno z objekti in hidromehansko opremo, faze PGD ali DGD ali PZI, skupne dolžine vsaj 20 % od skupne dolžine cevovoda v posameznem sklopu, vendar ne manj kot 1 km«. Vsebinska opredelitev kadrovskih referenc torej, na kar utemeljeno opozarja vlagatelj, ne vsebuje le projektiranja vodovodnega sistema, temveč tudi projektiranje objektov in hidromehanske opreme, zaradi česar mora referenčni projekt, da ga je možno upoštevati kot primerljivega, izkazovati vse navedene elemente. Iz skopega opisa referenčnega projekta »Primarni in sekundarni vodovod v naselju Dragomer« v ESPD obrazcu in obrazcu »Izjava ponudnika o dodatnih referencah kadra« ni razvidno, ali ta vsebuje tudi projektiranje objektov in hidromehanske opreme, to pa ni razvidno niti iz referenčnega potrdila, ki ga je izbrani ponudnik predložil na podlagi naročnikovega poziva. Šele iz naknadnega preverjanja po elektronski pošti je mogoče sklepati, da je referenčni projekt vseboval tudi projektiranje hidromehanske opreme, ni pa (kljub izrecnemu vprašanju) potrjeno, da bi vseboval tudi projektiranje objektov vodovodnega sistema, kar je bil eden izmed vsebinskih kriterijev kadrovske reference. Naročnik zato ni imel podlage, ko je izbranemu ponudniku referenco št. 6 priznal kot tretjo kadrovsko referenco pri ocenjevanju merila »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila«, saj tudi pri njej ni opravil vsebinske presoje, ki bi pokazala, ali izpolnjuje vse kriterije primerljivosti.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da vodja projekta, ki ga je predlagal izbrani ponudnik, pri referenčnem projektu »Povečanje zmogljivosti medobčinskega vodovodnega sistema Krvavec« ni sodeloval pri izdelavi PGD dokumentacije, temveč le pri izdelavi PZI dokumentacije, in da ni bil odgovorni projektant za izdelavo PGD dokumentacije, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dikcije referenčnega kadrovskega pogoja ne izhaja, da bi moral vodja projekta sodelovati pri izdelavi PGD dokumentacije, saj iz uporabljene besede »ali« izhaja, da zadostuje katerakoli faza izdelave projektne dokumentacije.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter drugim odstavkom 84. člena ZJN-3, ko je ponudbi izbranega ponudnika v sklopih 11 in 16 na podlagi treh dodatnih kadrovskih referenc dodelil točke pri merilu »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila«, zato je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo v sklopu 11 in 16 ugodila in v teh dveh sklopih razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev« št. 430-9/2020-71 z dne 22. 3. 2021. Ob tem Državna revizijska komisija ponovno pojasnjuje, da je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na ocenjevanje po merilu »Strokovni kader, odgovoren za izvedbo javnega naročila«, obravnavala le v sklopih 11 in 16, v katerih ugotovljene kršitve bistveno vplivajo na odločitev o oddaji naročila oz. v katerih bi moral naročnik sprejeti drugačno odločitev, ni pa obravnavala teh kršitev v sklopih 3, 4, 5, 7, 10, 14 in 15, v katerih ugotovljene kršitve ne vplivajo na odločitev o oddaji naročila oz. v katerih naročnik kljub kršitvam ne bi sprejel drugačne odločitve.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. V kolikor bo naročnik nadaljeval s postopkom oddaje predmetnega javne naročila, naj pri pregledu in ocenjevanju ponudb v sklopih 11 in 16 upošteva drugi odstavek 84. člena ZJN-3 in ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo ter v vlogah z dne 28. 4. 2021 in 10. 5. 2021 zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo. Drugi odstavek 71. člena ZJPVPJN določa, da znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. V obravnavanem primeru se zahtevek za revizijo nanaša na naročnikove odločitve o oddaji naročila za sklope 3, 4, 5, 7, 10, 11, 14, 15 in 16. Ker vlagatelj z eno vlogo izpodbija odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopih 3, 4, 5, 7, 10, 11, 14, 15 in 16 in ker znaša seštevek ponudbenih cen z DDV izbranega ponudnika za te sklope 378.104,42 EUR, znaša taksa za te sklope 7.562,09 EUR. Vlagatelj je bil tako za predmetni zahtevek za revizijo dolžan vplačati takso v višini 7.562,09 EUR in ne 8.433,88 EUR, kot je dejansko plačal, zaradi česar bo v skladu z 2. alinejo četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 871,79 EUR.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:

- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.300 točk (prva točka Tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 1.380,00 EUR,
- izdatke po 11. členu OT v višini 33 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 19,80 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za sestavo opredelitve do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogah z dne 28. 4. 2021 in 10. 5. 2021 niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo. Skupni potrebni stroški za odvetniško zastopanje torej znašajo 1.399,80 EUR. Ker pa vlagatelj ni uspel doseči razveljavitve odločitve o oddaji naročila v vseh devetih izpodbijanih sklopih, 3, 4, 5, 7, 10, 11, 14, 15 in 16, temveč le v dveh, 11 in 16, je Državna revizijska komisija štela, da je uspel v dveh devetinah, zato mu v tem obsegu priznava povrnitev stroškov. Dve devetini potrebnih stroškov za odvetniško zastopanje tako znaša 311,07 EUR.

Državna revizijska komisija je vlagatelju priznala tudi potrebne stroške za plačilo revizijske takse. Kot je bilo že pojasnjeno, v obravnavanem primeru vlagatelj z eno vlogo izpodbija odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopih 3, 4, 5, 7, 10, 11, 14, 15 in 16, zaradi česar se taksa obračuna od seštevka ponudbenih cen v teh sklopih, in sicer od zneska 378.104,42 EUR, torej v višini 7.562,09 EUR. Ker je vlagatelj uspel doseči razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopih 11 in 16 in ker glede na skupno obračunano takso za vse sklope taksa v sklopu 11 predstavlja znesek v višini 98,80 EUR (2 % od 4.940,22 EUR), taksa v sklopu 16 pa znesek v višini 86,53 EUR (2 % od 4.326,36 EUR), mora naročnik vlagatelju povrniti tudi potreben strošek za plačano takso v sklopih 11 in 16 v skupni višini 185,33 EUR. Skupaj mora tako naročnik vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 496,40 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, dne 15. 6. 2021
predsednik senata
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Naročnik: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj
- Vlagatelj: Odvetnica Tina Šoster, Mladinska ulica 54, Maribor
- Izbrani ponudnik: DR. DUHOVNIK mednarodno podjetje za industrijski inženiring in kooperacije, d. o. o., Seničica 17B, Medvode
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu
- oddelek za splošne, pravne, finančne in kadrovske zadeve Državne revizijske komisije

Natisni stran