018-095/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 4., prvega odstavka 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje informacijskega sistema in aplikativne rešitve ISUPPD in ePPD« v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil vlagatelj RRC računalniške storitve, d.o.o., Jadranska ulica 21, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Miriam Ravnikar Šurk, Kotnikova ulica 28, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Cankarjeva cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 6. 2021

odločila:

1. Pritožba vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pritožbe, katerih zavezanec je naročnik, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18. 1. 2021 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti (št. dokumenta 430-3/2020-2 (52), vloženega dne 27. 5. 2021), iz katerega izhaja, da je ocenjena vrednost predmetnega naročila 29.508,00 EUR (brez DDV). Obvestilo o predmetnem naročilu je bilo dne 12. 3. 2021 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN001452/2021-W01.

Naročnik je na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN001452/2021-ODL01) dne 18. 5. 2021 objavil »Odločitev o javnem naročilu - zavrnitev ponudbe v naročilu za vzdrževanje informacijskega sistema in aplikativne rešitve ISUPPD in ePPD (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi ponudbe), s katero je zavrnil edino dopustno ponudbo (tj. ponudbo vlagatelja) z obrazložitvijo, da je ne more primerjati z ostalimi, da bi ugotovil tisto »nekaj več«. Naročnik je glede na ocenjeno vrednost predmetnega naročila pojasnil, da se je kljub določbi 90. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omejitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/2020 s sprem., v nadaljevanju ZIUZEOP), ki določa, da se določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015, s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3) do 31. decembra 2021 na splošnem področju uporabljajo za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od 40.000,00 EUR za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj, in 80.000,00 EUR za javno naročilo gradenj, odločil, da naročilo objavi na Portalu javnih naročil. Naročnik je še pojasnil, da je ocenjena vrednost predmetnega naročila – 29.508,00 EUR (brez DDV) – nižja od vrednosti 40.000,00 EUR, ki je določena v ZIUZEOP kot prag za objavo, in da bi lahko zato izvedel evidenčni postopek oz. da ni bil dolžan izvesti postopka, določenega v ZJN-3, vendar je to storil z namenom zagotavljanja konkurence.

Vlagatelj je dne 25. 5. 2021 vložil zahtevek za revizijo in predlagal, da se razveljavi izpodbijano odločitev o zavrnitvi ponudbe in da se mu povrne stroške za revizijo (takso) ter v stroškovniku priglašene stroške. Navaja, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj je navedel le formalni razlog odločitve »da ne more primerjati dopustne ponudbe same s sabo in da ne more ugotoviti tistega »nekaj več««, pri čemer navedeni razlog ni imel zakonske podlage, kot tudi ni bil podkrepljen s prakso Državne revizijske komisije. Vlagatelj je posledično naročnikovo odločitev ocenil kot nezakonito ter v nasprotju z evropskimi in slovenskimi načeli javnega naročanja.

Naročnik je s sklepom o zavrženju zahtevka za revizijo (dokument št. 430-3/2020-14 z dne 26. 5. 2021), vloženem dne 27. 5. 2021, zahtevek za revizijo kot nedopustnega zavrgel in zavrnil zahtevo za povrnitev potrebnih stroškov. Naročnik v njem navaja, da je bila ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila 29. 508,00 EUR (brez DDV), kar je pod mejnim pragom, kot ga določa že omenjeni 90. člen ZIUZEOP. Nadalje pojasnjuje, da glede na navedeno pravno varstvo po določbah ZPVPJN za predmetno javno naročilo ni zagotovljeno, posledično tudi naročnikova »uporaba« predmetnega postopka naročila male vrednosti ni bila obvezna, v zvezi s čimer se sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-131/2017.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj dne 31. 5. 2021 pravočasno vložil pritožbo. Navaja, da je naročnik nezakonito zavrgel zahtevek za revizijo in se pri tem sklicuje na tretji odstavek četrtega člena ZPVPJN (»Če naročnik za oddajo javnega naročila izvede strožji postopek, kot ga zahteva zakon, ki ureja javno naročanje, se v postopku pravnega varstva v celoti upoštevajo določbe strožjega postopka, ki je bil izveden za oddajo javnega naročila.«). Vlagatelj zaključi, da ne drži navedba naročnika, da ni izbral strožjega postopka, kot ga zahteva zakon, saj je postopek naročila male vrednosti, kot ga je uporabil naročnik, strožji ravno zato, ker je za njegovo uporabo z zakonom predpisana objava na Portalu javnih naročil.

Naročnik je skladno s prvim odstavkom 53. člena ZPVPJN dne 2. 6. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo, skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija o pritožbi odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno z ZPVPJN s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel z navedbo, da pravno varstvo ponudnikov za konkretno javno naročilo ni zagotovljeno. Zavrženje zahtevka za revizijo je odločitev, s katero bodisi naročnik bodisi Državna revizijska komisija odločita o postopkovnih (procesnih) vprašanjih. V primeru zavrženja zahtevka za revizijo do vsebinske (meritorne) obravnave zahtevka za revizijo tako ne pride.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija preverila, ali je v obravnavanem primeru vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku po ZPVPJN ter ali gre za spor, o katerem je Državna revizijska komisija pristojna odločati. Dopustnost revizijskega postopka je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka (prvi odstavek 18. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Meje pristojnosti Državne revizijske komisije ureja ZPVPJN, ki v 1. členu med drugim določa, da se s tem zakonom ureja pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil. Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je, skladno z 2. členom ZPVPJN, zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo, in v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča.

Prvi odstavek 4. člena ZPVPJN določa, da za javna naročila, za katera se zakon, ki ureja javno naročanje, ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo po tem zakonu ni zagotovljeno, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN ne določata drugače. V zvezi z mejnimi vrednostmi, ki jih v postopku oddaje javnih naročil ureja ZJN-3 v prvem odstavku 21. člena, se od 5. 2. 2021 do 31. 12. 2021 (čas oddaje javnega naročila) uporablja prvi odstavek 90. člena ZIUZEOP, ki določa, da se določbe ZJN-3 uporabljajo za javna naročila blaga ali storitev ali projektni natečaj na splošnem področju, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od 40.000,00 EUR. Glede na citirano določbo 90. člena ZIUZEOP gre razumeti, da je predmetni zakon dvignil mejni prag (ocenjeno vrednost javnega naročila) za uporabo ZJN-3 na splošnem področju za blago ali storitev in projektni natečaj iz 20.000,00 EUR, kot je določeno v prvem odstavku 21. člena ZJN-3, na 40.000,00 EUR.

V skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3 je naročnik pri izvedbi javnih naročil storitev, katerih ocenjena vrednost je nižja od zgoraj navedenih vrednosti, dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo transparentnosti pa le na način, kot je določen v drugem odstavku 21. člena ZJN-3. Naročnik mora za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez davka na dodano vrednost, ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom ZJN-3. Naročnik mora vsako leto na svoji spletni strani ali na Portalu javnih naročil tudi objaviti seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od zgoraj navedenih vrednosti ter enaka ali višja od 10.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost, v seznamu pa mora navesti opis predmeta, vrsto predmeta, vrednost oddanega naročila ter naziv ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano.

Iz citiranih zakonskih določil izhaja, da je naročnik pri oddaji javnih naročil pod določenimi vrednostmi (40.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost za blago in storitve oz. 80.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost za gradnje) poleg načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (ki je splošne narave in je izraženo v vseh predpisih, ki urejajo različne vidike porabe javnih sredstev) zavezan upoštevati le tiste določbe ZJN-3, ki se nanašajo na vodenje evidence in statističnih podatkov ter na objavo določenih statističnih podatkov o teh naročilih na svojih spletnih straneh oz. Portalu javnih naročil. Posledično za navedena javna naročila velja, da pravno varstvo zanje ni zagotovljeno. Kot je bilo že pojasnjeno, je v prvem odstavku 4. člena ZPVPJN (izjeme in obseg pravnega varstva) določeno, da za javna naročila, za katera se zakon, ki ureja javno naročanje, ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo po ZPVPJN v tem primeru ni zagotovljeno., razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN ne določata drugače.

Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik kot ocenjeno vrednost predmetnega naročila (v dokumentih z dne 18. 1. 2021 »Sklep o začetku postopka javnega naročila« ter »Odločitev o javnem naročilu - zavrnitev ponudbe v naročilu za vzdrževanje informacijskega sistema in aplikativne rešitve ISUPPD in ePPD« objavljeno dne 18. 5. 2021) navedel vrednost 29.508,00 EUR brez DDV. Iz odstopljene dokumentacije je še razvidno, da je naročnik v konkretnem primeru uporabil postopek oddaje naročila male vrednosti iz 47. člena ZJN-3. Izvedba tega (oziroma kateregakoli) postopka oddaje javnega naročila je za naročnika obvezna šele v primeru, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 40.000,00 EUR (prvi odstavek 90. člena ZIUZEOP). Ob navedenem in ob dejstvu, da znaša v obravnavanem primeru vrednost predmeta javnega naročila 29.508,00 EUR brez DDV, je mogoče ugotoviti, da je naročnik postopek vodil po pravilih, ki zanj niso obvezujoča (naročnik torej v konkretnem primeru, upoštevaje tretji odstavek 4. člena ZPVPJN, ni izvedel strožjega postopka, kot ga zahteva zakon, temveč je vodil postopek po ZJN-3, čeprav se za takšna naročila sploh ne uporablja).

Upoštevaje ocenjeno vrednost je predmetno javno naročilo po izrecni volji zakonodajalca izvzeto tako iz režima urejanja postopkov oddaje javnih naročil, posledično pa je izvzeto tudi iz režima pravnega varstva, ki se na podlagi ZPVPJN zagotavlja v okviru predrevizijskega in revizijskega postopka. Državna revizijska komisija določbo prvega v zvezi s tretjim odstavkom 4. člena ZJN-3 razlaga na način (glej odločitvi št. 018-172/2016 in 018-131/2017), da odločitev naročnika, da bo objavil javno naročilo na Portalu javnih naročil, čeprav gre za evidenčni postopek, ne more vzpostaviti pravnega varstva, kot to želi prikazati vlagatelj, če ga zakon (kot v konkretnem primeru) ne predvideva. Določba tretjega odstavka 4. člena ZPVPJN se nanaša na primere, ko je naročnik pri oddaji javnega naročila dolžan izvesti enega izmed postopkov oddaje javnega naročila, ki so predvideni v prvem odstavku 39. člena ZJN-3, ne pa na primere, ko se ZJN-3 glede na prvi odstavek 21. člena ZJN-3 (v povezavi z 90. členom ZIUZEOP) ne uporablja oz. je njegova uporaba omejena izključno na ravnanja, določena v drugem odstavku 21. člena ZJN-3. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja in hkrati zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve ZPVPJN, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel.

V posledici vsega navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo, vloženo dne 31. 5. 2021, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljeno.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj s pritožbo ni uspel, zato je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi predloženega stroškovnika zavrnila.

Državna revizijska komisija ob tem pojasnjuje, da je vlagatelj v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 72. člena ZPVPJN upravičen do vračila takse, če se zahtevek za revizijo nanaša na postopek, ki nima narave postopka oddaje javnega naročila, pri čemer mora v skladu s tretjim odstavkom 72. člena ZPVPJN zahtevek za vračilo takse nasloviti na Državno revizijsko komisijo v 20 delovnih dneh od prejema odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zavrženju zahtevka za revizijo.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.


V Ljubljani, 15. 6. 2021

Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije











Vročiti (prek portala eRevizija)
- pooblaščenec vlagatelja,
- naročnik,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran