018-077/2021 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 31. člena in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata ter Andraža Žvana in Marka Medveda kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup in preventivno vzdrževanje endoskopskega stolpa in CO2 laserja« (sklop 1) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Olympus Czech group, s.r.o., Evropska 176, Praga, Češka, Podružnica Olympus Czech Group, podružnica Ljubljana, Litijska cesta 259, Ljubljana - Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa dr. Marija Hladin, odvetnica v Škofji Loki, zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 7. 6. 2021

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ugodi tako, da se vlagatelju dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v specifikacije ponujenega blaga, kot izhajajo iz:
- podatkov s strani 37–41 priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf (tj. str. 34–38), ki jih je izbrani ponudnik na teh straneh obarval, ko so to podatki, na katere je izbrani ponudnik na prvih treh straneh priponke napotil, ker z njimi izpolnjuje tehnične specifikacije,
in
- podatkov iz izjav, ki so vključene na konec priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf (str. 42–45), ko izbrani ponudnik z njimi izpolnjuje tehnične specifikacije.

2. Vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 28. 12. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN008036/2020-B01, in 29. 12. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 253-638349) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021, ki je bil 14. 4. 2021 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN008036/2020-ODL01, ponudnike med drugim obvestil, da je za sklop 1 izbral ponudbo ponudnika Karl Storz endoskopija, d. o. o., Cesta v Gorice 34 b, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 15. 4. 2021 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar mu je naročnik omogočil (gl. dokument »Zapisnik o opravljenem vpogledu« št. 845080105-042-20-/12 z dne 20. 4. 2021).

Vlagatelj je 26. 4. 2021 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 25. 4. 2021 in (kar je relevantno po ZPVPJN) predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 in omogočitev vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- ni mogel vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika (str. 34–38),
- mu je naročnik z omejevanjem vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika onemogočil učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, zaradi česar ne more argumentirano navajati (dodatnih) kršitev,
- izjave (»tudi npr. izjava glede varnega ustavljanja sistema tudi ob izgubi napajanja, brez izgube predhodno posnetega gradiva, možnost nastavitve monitorja po višini, možnost rotacije glede na voziček in glede največje višine«) in nekatere strokovne zahteve (»snemanje fotografij in filmov v visoki ločljivosti, prenos na USB ključ /HDD, notranji polnilnik vsaj 1 TB, z uporabniškim vmesnikom, ki ponuja osnovno zaščito pred vstopom v sistem«) ne morejo biti zaupne oziroma je treba zaupnost spregledati, saj »gre za tehnične zahteve, ki so določene kot merilo za izbor ponudnika«,
- je naročnik kršil 35. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) v povezavi s 6. členom ZJN-3, ker mu ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika,
- mu naročnik ni dal na vpogled internih aktov ali druge interne dokumentacije izbranega ponudnika, v katerih ta »določa kaj je določeno kot poslovna skrivnost«, zaradi česar »ni mogoče preveriti, ali so dejansko navedene listine označene kot poslovna skrivnost oziroma na podlagi česa je ponudnik določil poslovno skrivnost«,
- iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021 uvodoma izhaja, da je tudi vlagatelj predložil dopustno ponudbo za sklop 1, vendar je v nadaljevanju naročnik kot dopustno ponudbo označil le ponudbo izbranega ponudnika,
- je bil po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika seznanjen z dopolnitvijo ponudbe izbranega ponudnika z dne 26. 3. 2021, vendar iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 ni razvidno, kdaj je naročnik pozval izbranega ponudnika k dopolnitvi ponudbe, kdaj je naročnik prejel dopolnitev izbranega ponudnika ter ali je njegova dopolnitev pravočasna in popolna, zato ne more oceniti pravilnosti ravnanja pri obravnavi ponudbe izbranega ponudnika,
- naročnik ni pripravil obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 skladno z 90. členom ZJN-3, s čimer mu je bila kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva,
- ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh strokovnih zahtev, med drugim zahteve »2D/3D Full HD video procesor z integriranim led izvorom svetlobe – vse v enem ali ločeni sistemi z zahtevanimi tehničnimi značilnostmi«, saj izbrani ponudnik ponuja LED izvor svetlobe, ki ima uporabniški vmesnik na dotik, vendar ne ponuja video procesorja, ki ima uporabniški vmesnik na dotik.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 5. 5. 2021, ki jo je vložil 5. 5. 2021 na portalu eRevizija, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in jim nasprotoval. Izbrani ponudnik je navedel, da:
- je bil 40. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1), na katerega se je skliceval vlagatelj, črtan,
- je bilo za določitev poslovne skrivnosti zadoščeno zahtevi iz 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/2019; v nadaljevanju: ZPosS),
- je iz previdnosti naročniku izročil interni akt, ki določa poslovno skrivnost,
- meni, da del ponudbe, ki ga je označil kot poslovno skrivnost, ustreza zahtevam iz prvega odstavka 2. člena ZPosS, saj imajo zakrite informacije tržno vrednost in niso splošno znane,
- je ustaljeno stališče Državne revizijske komisije (npr. zadeva št. 018-117/2019), da kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo ne vpliva neposredno na zakonitost odločitve o oddaji javnega naročila,
- je naročniku predložil pojasnila, ki jih vlagatelj označuje kot »dopolnitev ponudbe«, ta pa so v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 dopustna, pravočasna in popolna,
- je zagotovljeno shranjevanje posnetkov v primeru prekinitve dotoka električne energije do snemalne enote,
- ponujena oprema izpolnjuje vse naročnikove zahteve, pri čemer je naročnik zahteval sistem z zahtevanimi značilnostmi in ne, da ima vsaka komponenta sistema vse zahtevane značilnosti,
- so vlagateljeve navedbe napačne in zavajajoče.

Naročnik je s sklepom št. 845080105-042-20/16 z dne 14. 5. 2021, ki ga je vložil 20. 5. 2021 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- je vse zahteve in pogoje določil jasno, natančno in nedvoumno, pri pregledu ponudb pa jih je enako razlagal in uporabljal za vse ponudnike brez neutemeljenega razlikovanja,
- je vlagatelju 20. 4. 2021 omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ki jih izbrani ponudnik ni v internem aktu z dne 1. 4. 2010 opredelil kot poslovno skrivnost,
- vlagateljeva predstavnica na zapisnik ni imela pripomb o poteku vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, prav tako je dobila na vpogled interni akt z dne 1. 4. 2010,
- je ugotavljal, ali obstaja poslovna skrivnost, glede na ZPosS, pri čemer »navedeni podatki v ponudbi izbranega ponudnika (strokovne zahteve)« izpolnjujejo objektivna merila za opredelitev podatka kot poslovno skrivnost,
- je ravnal transparentno in je vlagatelju omogočil vpogled v vse dele ponudbe izbranega ponudnika, v katere je bil vpogled dovoljen,
- je opravil popoln pregled ponudb in ugotovil, da sta tako vlagateljeva ponudba kot ponudba izbranega ponudnika dopustni,
- je odločitev o oddaji javnega naročila obrazložena,
- je pri prenosu podatkov na ključ USB prišlo do napake in je naročnik naslednji dan po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika vlagatelju posredoval manjkajoče dokumente (tj. pojasnila izbranega ponudnika), vlagateljeva predstavnica pa je bila pri vpogledu sicer že seznanjena, da je naročnik pozval izbranega ponudnika na pojasnila ponudbe,
- ponujena oprema omogoča shranjevanje podatkov v primeru omejitve dotoka električne energije do snemalne enote, pojasnila, ki ga je zahteval, pa zakon ne prepoveduje,
- je določil zahtevo, da mora vsaj ena ponujena enota upravljanja omogočati upravljanje z zaslonom na dotik, in ni določil, da je za vsako ponujeno enoto potrebno upravljanje z zaslonom na dotik,
- naj Državna revizijska komisija sama vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik je 19. in 24. 5. 2021 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz sklepa št. 845080105-042-20/16 z dne 14. 5. 2021.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu), ki ga je razdelil v dva sklopa (točka II.2 obvestila o javnem naročilu), do 5. 2. 2021 do 10. ure, ki je bil določen kot trenutek prejema ponudb (točka IV.2.2 obvestila o javnem naročilu in dokument »Povabilo k oddaji ponudb«), za sklop 1 prejel dve ponudbi (med njimi vlagateljevo ponudbo) ter ju pregledal in ocenil, pri čemer je izbral ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, ki je potekal 20. 4. 2021 (gl. dokument »Zapisnik o opravljenem vpogledu« št. 845080105-042-20-/12 z dne 20. 4. 2021), vložil zahtevek za revizijo in navedel, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, da naročnik ni pripravil obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 skladno z 90. členom ZJN-3 in da ponudba izbranega ponudnika ni skladna s tehničnimi specifikacijami, čemur sta izbrani ponudnik in naročnik nasprotovala.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se z ZPVPJN ureja pravno varstvo ponudnikov in kandidatov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil (prva alinea prvega odstavka 1. člena ZPVPJN), ne pa pravila o postopku javnega naročanja, saj to ureja ZJN-3 (prvi odstavek 1. člena ZJN-3). Iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, ki ureja naročnikova pooblastila pri (vsebinskem, meritornem) odločanju o zahtevku za revizijo, ter prvega in drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, ki ureja pooblastila Državne revizijske komisije pri (vsebinskem, meritornem) odločanju o zahtevku za revizijo, izhaja, da se pri (vsebinskem, meritornem) odločanju o zahtevku za revizijo ne odloča o sprejemu nove odločitve o oddaji javnega naročila, temveč se odloča o tem, ali je obstoječa odločitev skladna z ZJN-3. Ne ZPVPJN ne ZJN-3 tudi ne dajeta pravne podlage Državni revizijski komisiji, da bi namesto naročnika odločala o oddaji javnega naročila. Naročnik je tisti subjekt, ki se v postopku oddaje javnega naročila odloči, ali bo javno naročilo oddal ali ne (prim. z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-169/00-33 z dne 14. 11. 2002, ECLI:SI:USRS:2000:U.I.169.00, točka 11), pri čemer se o tem odloči na podlagi ZJN-3 in ne ZPVPJN. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev »primarni« predlog, da se zahtevku za revizijo ugodi in spremeni odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1 tako, da se javno naročilo odda vlagatelju, obravnavala kot predlog, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021, kar je predlog, ki ga je vlagatelj podal že »podredno«, in sicer v prvem delu.

Prvi odstavek 15. člena ZPVPJN določa obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati zahtevek za revizijo, drugi odstavek 15. člena ZPVPJN pa določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki zavezuje naročnika, in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki zavezuje Državno revizijsko komisijo, je razvidno, da ne naročnik ne Državna revizijska komisija nimata podlage, da bi vlagatelja pozvala, da dopolni zahtevek za revizijo, če v njem manjkajo dejstva in dokazi, saj obe pravni podlagi v prvi povedi napotujeta na dopolnitev le v zvezi z obveznimi sestavinami iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Za vlagateljev uspeh z zahtevkom za revizijo je zato pomembno, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi bo v postopku pravnega varstva dosegel sprejem odločitve (naročnika na podlagi druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN ali Državne revizijske komisije na podlagi druge ali tretje alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), ki bi ugodno vplivala na njegov položaj pri oddaji javnega naročila (npr. da bi dosegel razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 svojemu konkurentu, kar bi lahko pomenilo, da bi naročnik v primeru sprejema nove odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 morda izbral vlagateljevo ponudbo). Strogost ureditve navajanja dejstev in predlaganja dokazov ob vložitvi zahtevka za revizijo je omiljena s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN. Če vlagatelj namreč dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z ZJN-3, se ob ugotovitvi kršitve do vpogleda v dokumentacijo vlagatelju dovoli vpogled vanjo in se mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. Iz zahtevka za revizijo (str. 2–4; točka Ad1) je razvidno, da je vlagatelj uveljavljal tudi kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo, in sicer najprej, zato je Državna revizijska komisija najprej obravnavala vlagateljeve navedbe v zvezi s to kršitvijo.

Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da ugotovitev kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ne bi bila podlaga za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1, saj se je ta kršitev lahko najprej zgodila šele po tem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1 in zato ugotovitev nezakonitosti kasnejšega ravnanja ne bi pomenila, da je nezakonito tudi predhodno ravnanje (tj. sprejem odločitve o oddaji javnega naročila). Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v smislu petega odstavka 35. člena ZJN-3 je namreč ravnanje v postopku oddaje javnega naročila, ki časovno sledi sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 izbranemu ponudniku. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je torej kasnejše ravnanje v postopku oddaje javnega naročila, kot je sprejem odločitve o oddaji javnega naročila (za sklop 1), zato kršitve, ki se nanašajo na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ne morejo utemeljiti, da je odločitev o oddaji javnega naročila (za sklop 1) izbranemu ponudniku nezakonita.

Če je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb, mora skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora skladno z drugo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, skladno s tretjo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe 35. člena ZJN-3 predstavljajo poslovno skrivnost, ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov, ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Iz prve in druge povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 je tako razvidno, da ureja dva različna položaja, ko mora naročnik omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Obravnava vlagateljevih navedb v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo (točka Ad1 zahtevka za revizijo) je povezana z ugotovitvijo, ali je v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1 podan položaj iz prve povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 ali položaj iz druge povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3. Ta ugotovitev je odvisna od tega, kako je naročnik ravnal pri pregledu in ocenjevanju ponudb, kar je razvidno iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1. Ker pa je vlagatelj v točki Ad2 zahtevka za revizijo (str. 5) uveljavljal, da je obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 kontradiktorna in pripravljena neskladno z 90. členom ZJN-3, je Državna revizijska komisija še pred obravnavo vlagateljevih navedb iz točke Ad1 zahtevka za revizijo obravnavala vlagateljeve navedbe iz točke Ad2 zahtevka za revizijo.

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki med drugim vsebuje:
- poglavje »Splošna navodila ponudnikom« (str. 2–6), ki vključuje tudi:
• točko 1.1 Navodila za izpolnjevanje ponudbene dokumentacije (str. 2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Ponudnik mora skladno z navodili iz vsakega posameznega obrazca Ponudbene dokumentacije (kakor se ta nahaja v zavihku "Drugi dokumenti" v sistemu e-JN) in skladno s to točko Splošnih navodil ponudnikom izpolniti Ponudbeno dokumentacijo in jo v okviru oddaje ponudbe dostaviti naročniku preko sistema e-JN.
V primeru, da ponudnik ne pošlje naročniku izpolnjene Ponudbene dokumentacije, in sicer kako je to opredeljeno v prejšnjem odstavku, bo naročnik takšno ponudbo izločil kot nedopustno«,
• točko 4 Priprava ponudb (str. 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»[…; o sklopih, opomba Državne revizijske komisije]
Ponudba mora vsebovati vse v razpisni dokumentaciji zahtevane listine, izjave, tehnično dokumentacijo, prospekti material, ipd, ter izpolnjene obrazce.
[…; o predračunu, opomba Državne revizijske komisije]
Pozivi za dopolnitev/pojasnilo oziroma spremembo ponudbe naročnik ustvari in posreduje ponudniku v sistemu e-JN. Ponudnik dopolnitev/pojasnilo oziroma spremembo ponudbene dokumentacije posreduje v sistem e-JN do zahtevanega roka, ki ga določi naročnik«,
- poglavje »Dodatek k navodilom ponudnikom« (str. 6–8), ki vključuje tudi:
• točko 4 (str. 6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Jezik ponudbe: slovenski, naročnik dovoljuje predložitev katalogov in prospektnega materiala v angleškem jeziku; ob primopredaji navodila za uporabo v slovenskem jeziku«,
• točko 10 (str. 7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Naročnik bo ocenjeval in primerjal po merilih samo tiste ponudbe, za katere bo v postopku pregleda ugotovljeno, da so dopustne.
Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo uporabljena naslednja merila:
[…] najnižja končna ponudbena vrednost […]«,
- poglavje »Splošne in strokovne zahteve naročnika« (str. 10–15), ki vključuje tudi:
• točko 9 podpoglavja »Splošne zahteve za opremo in vzdrževanje« (str. 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»Ponudnik mora v svojo ponudbo priložiti podroben opis vsebine oziroma predmeta ponudbe – opis iz katerega mora biti jasno in nedvoumno razvidno, da ponujeno blago izpolnjuje vse strokovne zahteve naročnika in mora vsebovati:
a. natančen opis predmeta ponudbe – ponujene opreme v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika – ponudnik poda podroben opis strokovno tehničnih zmogljivosti (lastnosti) ponujenega blaga, ki ga nudi v svoji ponudbi v enakem vrstnem redu kot so opredeljene strokovne zahteve naročnika. Pri vsaki strokovni zahtevi mora biti obvezno navedena stran v ponudbi oziroma prospektu/ katalogu, iz katere je jasno razvidno izpolnjevanje naročnikovega pogoja«,
• opozorilo (odebeljeno in uokvirjeno besedilo) na koncu podpoglavja »Splošne zahteve za opremo in vzdrževanje« (str. 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
»OPOZORILO: V kolikor tekom strokovnega pregleda in ocenjevanja ponudb iz ponudbe (opisa, priložene dokumentacije, tehničnih specifikacij, prospektnega materiala…) ne bo jasno in nedvoumno razvidno izpolnjevanje opredeljenih strokovnih zahtev, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije, bo ponudnik v roku največ 14 delovnih dni od prejema pisne zahteve naročnika, brezplačno dostavili brezplačen vzorec ponujene opreme v testiranje. Na osnovi testiranja, se bo naročnik prepričal, da ponujena oprema izpolnjuje opredeljene strokovne zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije«,
• podpoglavje »Strokovne zahteve« za sklop 1 (endoskopski stolp) (str. 11–13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ki vključuje tehnične specifikacije v smislu druge povedi iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 v povezavi s podtočko b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, naštete pod posameznimi naslovi.

Naročnik je pripravil tudi obrazec predračuna (priponka »845080105-042-20_001« v formatu .xlsx). Za sklop 1 je treba upoštevati vrstici 4 (ki se nanaša na »NAKUP ENDOSKOPSKEGA STOLPA«) in 5 (ki se nanaša na »PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE ENDOSKOPSKEGA STOLPA«), pri čemer ponudniki izpolnijo razdelke iz stolpcev »Proizvajalec«, »Kat. ali Del. šif.« in »Cena na EM brez DDV«.

Naročnik je v zvezi s sklopom 1 na portalu javnih naročil dal tudi dodatne informacije, ki so postale del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Vlagatelj je glede na zahtevo iz točke I.3 obvestila o javnem naročilu in dokumenta »Povabilo k oddaji ponudb« predložil ponudbo za sklop 1 v sistemu e-JN, pri čemer je med drugim predložil:
- predračun v formatu .xslx (priponka »845080105-042-20_001«), ne da bi izpolnil razdelka iz vrstice 4 stolpcev »Proizvajalec« in »Kat. ali Del. šif.«,
- ponudbo št. 21-010-000046 z dne 4. 2. 2021 v formatu .pdf, ki ga je pripravil samostojno brez predloge, vsebuje pa specifikacijo ponujenega blaga in storitev,
- priponko »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf, ki na prvih treh straneh vključuje podatke iz podpoglavja »Strokovne zahteve« za sklop 1 poglavja »Splošne in strokovne zahteve naročnika« (str. 10–15 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in napotila, v katerih dokumentih in na kateri strani priponke se nahajajo specifikacije ponujenega blaga.

Naročnik je med pregledovanjem ponudb izbranemu ponudniku poslal dopis št. 845080102-042-20/4 z dne 25. 3. 2021 s pozivom, da prek sistema e-JN do 26. 3. 2021 do 12. ure dopolni ponudbo, sicer »bo vaša ponudba obravnavana kot nedopustna«. Naročnik je v tem dopisu naštel zahteve v treh alineah.

Izbrani ponudnik je na dopis št. 845080102-042-20/4 z dne 25. 3. 2021 odgovoril z dopisom z dne 26. 3. 2021, o čemer je sistem e-JN naročnika obvestil 26. 3. 2021 ob 11.14.

Iz dokumentacije, ki jo je posredoval naročnik na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, je razvidno, da je član strokovne komisije, ki je bila imenovana s sklepom št. 845080105-042-20 z dne 16. 4. 2020, predsednici strokovne komisije 6. 4. 2021 poslal elektronsko sporočilo s stališčem o odgovorih izbranega ponudnika iz dopisa z dne 26. 3. 2021. Naročnik je to elektronsko sporočilo zavedel pod številko 845080105-042-20/9.

Strokovna komisija se je pri pripravi dokumenta »Končno poročilo komisije - poročilo« št. 845080105-042-20/11 z dne 9. 4. 2021 oprla tudi na elektronsko sporočilo z dne 16. 4. 2021, ki je tudi priloga k temu dokumentu.

Naročnik je v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021 v zvezi z vlagateljevo ponudbo navedel:
»Po opravljenem strokovnem pregledu ponudb je bilo ugotovljeno, da so ponudbe ponudnikov Olympus Czech Group in Karl Storz endoskopija d.o.o. (za sklop 1) […] s tega vidika dopustne, medtem ko […]
Po opravljenem komercialnem pregledu ponudb je bilo ugotovljeno, da so ponudbe ponudnikov Olympus Czech Group in Karl Storz endoskopija d.o.o. (za sklop 1-ocenjena vrednost oziroma zagotovljena finančna sredstva 120.000 EUR z DDV) ter […] s tega vidika dopustne, medtem ko […]
Naročnik je ugotovil, da je prejel samo eno dopustno ponudbo za sklop 1: Nakup in vzdrževanje endoskopskega stolpa od ponudnika Karl Storz endoskopija d.o.o., Cesta v Gorice 34B, 1000 Ljubljana,
S tem je odločitev utemeljena.
Zaradi zgoraj navedenega je naročnik odločil, kot izhaja iz izreka te odločitve.«

Naročnik skladno z drugim odstavkom 90. člena ZJN-3 v roku pet dni po končanem preverjanju in ocenjevanju v skladu z 89. členom ZJN-3 obvesti vsakega ponudnika o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer z objavo na portalu javnih naročil (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni sporno, da se je vlagatelj seznanil z odločitvijo o oddaji javnega naročila za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021, saj je bil ta dokument objavljen na portalu javnih naročil.

Naročnik glede na drugo poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 odločitev obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3, pri čemer mora ta v primeru oddaje javnega naročila po odprtem postopku, kot je obravnavani primer, vsebovati sestavine iz prve in druge alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, torej razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo (prva alinea) ter značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika (druga alinea). Naročnik v odprtem postopku (točka a prvega odstavka 39. člena ZJN-3 in 40. člen ZJN-3), ki je enofazni postopek, prejme ponudbe in ne prijav, ki jih lahko prejme v večfaznih postopkih, zato obrazložitev odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila ne more vsebovati sestavine iz tretje alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Obrazložitev odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila v odprtem postopku ne more vsebovati niti sestavine iz četrte alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, saj pogajanja ali dialog nista vključena v izvedbo odprtega postopka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021 navedel, da je prejel »samo eno dopustno ponudbo za sklop 1«, kar je ponudba izbranega ponudnika. Hkrati je iz obrazložitve tega dokumenta razvidno, da je naročnik navedel, da sta po »strokovnem« in »komercialnem« pregledu ponudba izbranega ponudnika za sklop 1 in vlagateljeva ponudba za sklop 1 »s tega vidika« »dopustni«. Iz tega dokumenta je tudi razvidno, da je vlagateljeva ponudba za sklop 1 zaradi višje cene po merilu manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1. Iz tega dokumenta ni razvidno, da je naročnik navedel, zakaj ponudbe izbranega ponudnika ne šteje za dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik pregledal in ocenjeval vlagateljevo ponudbo za sklop 1, pri čemer je navedbo, da je prejel »samo eno dopustno ponudbo za sklop 1«, treba razumeti le kot napako v zapisu, ne pa dejansko naročnikovo ugotovitev, kar navsezadnje potrjuje dejstvo, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Če bi naročnik namreč obravnaval vlagateljevo ponudbo za sklop 1 kot tako, da ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ne bi bil podan noben izmed položajev iz prve ali druge povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3, da vlagatelju omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija v nasprotju z vlagateljem ugotavlja, da je dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021 obrazložen skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in vsebuje sestavine iz prve in druge alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Naročnik je vlagatelja seznanil katero ponudbo je izbral in kateri ponudnik jo je predložil, njena prednost pa je nižja cena po merilu. Naročnik je navedel ceno tako iz ponudbe izbranega ponudnika kot ceno iz vlagateljeve ponudbe, številčni podatki pa že sami po sebi ne potrebujejo posebnega tolmačenja, saj je vlagatelj ponudil predmet po višji ceni (prim. z zadevo št. 018-060/2021). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da obrazložitev dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021 ni neskladna z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvo in drugo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, čeprav naročnik ni navedel nič v zvezi s tem, da je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ali pojasnilo ponudbe za sklop 1, saj ne prva ne druga alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne zahtevata, da mora naročnik opisati, da je izbranega ponudnika pozval, da dopolni, popravi ali pojasni ponudbo za sklop 1, ta pa je to pravočasno in pravilno storil. To, da je naročnik zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, implicira, da naročnik ni ugotovil, da ponudba za sklop 1, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ob izbiri vsebuje pomanjkljivosti. Ker v primeru pozivanja na dopolnitev, popravek ali pojasnilo ponudbe skladno z zadnjo (četrto) povedjo iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 velja, da če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti, naročnik pa ni izključil izbranega ponudnika, to implicitno kaže, da naročnik ni ugotovil, da izbrani ponudnik ni ravnal skladno z dopisom št. 845080102-042-20/4 z dne 25. 3. 2021. Naročnik ni ugotovil, da je izbrani ponudnik bodisi zamudil bodisi ni dal pojasnil. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija tudi ne more strinjati, da je naročnik vlagatelju kršil pravico do učinkovitega pravnega varstva. Iz predstavljenih podatkov je tudi razvidno, da se je izbrani ponudnik pravočasno odzval na dopis št. 845080102-042-20/4 z dne 25. 3. 2021, vlagatelj pa je na podlagi dejstva, da je k zahtevku za revizijo predložil dopis z dne 26. 3. 2021, ki ga je izbrani ponudnik poslal naročniku, pri čemer se je izbrani ponudnik v njem skliceval na dopis št. 845080102-042-20/4 z dne 25. 3. 2021, seznanjen s tem, da sta naročnik in izbrani ponudnik komunicirala, še preden je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 845080105-042-20/11 z dne 13. 4. 2021.

Državna revizijska komisija glede na predhodno navedeno ugotavlja, da je naročnik omogočil vlagatelju vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ker je bil podan položaj iz prve povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da vlagatelju ni sporno, da je vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika (gl. zahtevek za revizijo, str. 2), vendar je po vsebini uveljavljal, da mu je naročnik omogočil vpogled v manjšem obsegu, kot bi mu ga moral zagotoviti (gl. zahtevek za revizijo, str. 4). Dejstvo, da se je vlagatelj skliceval na ureditev določitve pojma in varstva poslovne skrivnost, kot je bila nekoč določena v ZGD-1, saj veljavni 39. člen ZGD-1 napotuje na ZPosS, 40. člen ZGD-1 pa je bil črtan, ni bistveno za reševanje zadeve. Bistveno je namreč ugotoviti, ali je vlagatelj navedel dejstva in dokaze, ki omogočajo ugotovitev kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo (prim. prvo poved iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa sklicevanje na pravne podlage.

Vlagatelj se je skliceval na to, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v strani 34–38, poleg tega pa je navedel, da so bile kot poslovne skrivnosti označene tudi vse izjave (npr. izjava glede varnega ustavljanja sistema tudi ob izgubi napajanja brez izgube predhodno posnetega gradiva, možnost nastavitve monitorja po višini, možnost rotacije glede na voziček in glede najvišje višine) in nekatere strokovne zahteve, ki naj bi se nahajale v tem delu ponudbe (snemanje fotografij in filmov v visoki ločljivosti, prenos na ključ USB/HDD, notranji polnilnik vsaj 1 TB z uporabniškim vmesnikom, ki ponuja osnovno zaščito pred vstopom v sistem). Vlagatelj je tudi navedel, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v interni akt izbranega ponudnika, iz katerega bi bilo razvidno, kaj je določeno kot poslovna skrivnost. Vlagatelj je tako torej navedel dva sklopa dokumentov, v katere mu naročnik ni omogočil vpogleda, in sicer, prvič, tiste, ki so povezani z dokazovanjem tehničnih specifikacij v smislu druge povedi iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 v povezavi s podtočko b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, in drugič, v interni akt izbranega ponudnika o varovanju poslovne skrivnosti.

Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da v dokumentu »Zapisnik o opravljenem vpogledu« št. 845080105-042-20-/12 z dne 20. 4. 2021 niso navedene kakšne pripombe, to še ne pomeni, da do kršitev pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1 ni prišlo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v priponko »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik v tabeli na prvih treh straneh navedel strani priponke, na katerih je mogoče najti, da ponujeno blago izpolnjuje tehnične specifikacije, kot jih je naročnik določil v podpoglavju »Strokovne zahteve« za sklop 1 poglavja »Splošne in strokovne zahteve naročnika« (str. 10–15 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), za pet izmed njih pa se sklicuje na izjavo. Te izjave so vključene na konec priponke (str. 42–45). Državna revizijska komisija ugotavlja, da se str. 34–38, na katere se je skliceval vlagatelj, nanašajo na strani 37–41 priponke. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da so na straneh 37–41 priponke (tj. str. 34–38) le nekateri podatki obarvani in torej je izbrani ponudnik označil le nekatere podatke. Da se izbrani ponudnik ne sklicuje na vse podatke s strani 37–41 priponke (tj. str. 34–38), potrjujejo tudi razumevanje podatkov s prvih treh strani priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf, saj se izbrani ponudnik v tabeli ni za nobeno tehnično specifikacijo skliceval na strani 37 in 38. Iz tega je razvidno, da vsi podatki s strani 37–41 priponke (tj. str. 34–38) niso bili relevantni za ugotavljanje, ali je ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zato ne glede na to, ali bi bili ti podatki sploh lahko poslovna skrivnost, naročnik ni kršil ne 6. člena ZJN-3 ne vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo, če mu ni omogočil vpogleda v podatke, ki niso bili relevantni za ugotavljanje, ali je ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Tako je treba še odgovoriti, ali bi moral naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v tiste podatke s strani 37–41 priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf (tj. str. 34–38), ki jih je izbrani ponudnik na teh straneh obarval, če so to podatki, na katere je izbrani ponudnik na prvih treh straneh priponke napotil, ker z njimi izpolnjuje tehnične specifikacije, in podatke iz izjav, ki so vključene na konec priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf (str. 42–45).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (prva in tretja poved iz petega odstavka 35. člena ZJN-3) v obsegu, ki ga določa drugi odstavek 35. člena ZJN-3; torej tudi v specifikacije ponujenega blaga. Čeprav Državna revizijska komisija razume naročnika, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1 upošteval zahtevo izbranega ponudnika za varovanje poslovne skrivnost (gl. elektronsko sporočilo, ki ga je predstavnica izbranega ponudnika poslala naročnikovi predstavnici 20. 4. 2021 ob 10.07) in varoval podatke iz teh dokazil, saj jih ni razkril vlagatelju, kar potrjuje vpogled v drugo priponko »označen prospektni material« (39 strani) v formatu .pdf, ki jo je pripravil naročnik in jo je na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN posredoval Državni revizijski komisiji, pa je treba upoštevati, da je varovanje poslovne skrivnosti, ki je določeno v prvi povedi iz prvega odstavka 35. člena ZJN-3, že v prvi povedi iz prvega odstavka 35. člena ZJN-3 omejeno, saj ta določa, da ZJN-3 ali drug zakon lahko določata drugačen režim razkrivanja podatkov. V drugem odstavku 35. člena ZJN-3 je izrecno navedeno, da so določeni podatki javni ne glede na prvi odstavek 35. člena ZJN-3. Poleg tega je v 39. členu ZGD-1, na katerega napotuje prva poved iz prvega odstavka 35. člena ZJN-3, določeno, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti, tj. ZPosS. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZPosS poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve: 1. je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, 2. ima tržno vrednost in 3. imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. V skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Slednje je v enakem besedilu določeno tudi v drugem odstavku 4. člena Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti z dne 1. 4. 2010 in torej v internem aktu izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne iz navedb izbranega ponudnika ne naročnikovih navedb ni razvidno, da bi bil predmet, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, razvit izključno za potrebe konkretnega naročnika. Izbrani ponudnik in naročnik se sicer sklicujeta, da so podani vsi trije pogoji za obstoj poslovne skrivnosti iz prvega odstavka 2. člena ZPosS, vendar so vsaj navedbe glede prvega in drugega pogoja splošne in v ničemer konkretizirane. Že ob taki ugotovitvi in tudi dejstvu, da tako tretji odstavek 2. člena ZPosS kot drugi odstavek 4. člena Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti z dne 1. 4. 2010 določa, da kot poslovne skrivnosti ni mogoče določiti informacij, ki so po zakonu javne, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1 upoštevati, da bi moral vlagatelju omogočiti vpogled v specifikacije ponujenega blaga v smislu drugega odstavka 35. člena ZJN-3 glede tistih podatkov s strani 37–41 priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf (tj. str. 34–38), ki jih je izbrani ponudnik na teh straneh obarval, ko so to podatki, na katere je izbrani ponudnik na prvih treh straneh priponke napotil, ker z njimi izpolnjuje tehnične specifikacije, in podatke iz izjav, ki so vključene na konec priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf (str. 42–45), ko izbrani ponudnik z njimi izpolnjuje tehnične specifikacije. Državna revizijska komisija zato ni mogla šteti, da je naročnik upravičeno omejil vlagatelju vpogled v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1.

Vlagatelj je sicer še navedel, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, ker mu ni omogočil vpogleda v Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 1. 4. 2010, vendar Državna revizijska komisija ne glede na to, ali bi bilo mogoče zahtevo za vpogled z dne 15. 4. 2021 razumeti, da je vlagatelj uveljavljal tudi vpogled v ta interni akt izbranega ponudnika, ugotavlja, da ta interni akt izbranega ponudnika ne more vplivati na vprašanje, ali je ponudba izbranega ponudnika dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija zato ni ugotovila kršitve 6. člena ZJN-3 in vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj se vlagateljev položaj zaradi tega akta ne more spremeniti.

Državna revizijska komisija tako povzema, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik kršil njegovo pravico do vpogleda v dokumentacijo v obsegu tistih podatkov s strani 37–41 priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf (tj. str. 34–38), ki jih je izbrani ponudnik na teh straneh obarval, ko so to podatki, na katere je izbrani ponudnik na prvih treh straneh priponke napotil, ker z njimi izpolnjuje tehnične specifikacije, in podatkov iz izjav, ki so vključene na konec priponke »označen prospektni material« (45 strani) v formatu .pdf (str. 42–45), ko izbrani ponudnik z njimi izpolnjuje tehnične specifikacije. Ker je vlagatelj uspel izkazati kršitev te pravice, je Državna revizijska komisija kršitev tretje povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 ugotovila le v tem obsegu in je skladno z drugo povedjo iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN o zahtevku za revizijo odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Upoštevajoč predhodno navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj glede na drugo poved iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN upravičen do dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil na vpogledu v dokumentacijo. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj skladno s tretjo povedjo iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo. Ker ta vlagateljeva ravnanja lahko posežejo v položaj izbranega ponudnika, naj naročnik stori, kar je mogoče, da v roku, v katerem ZPVPJN določa, da se lahko naročnik izjasni, zagotovi možnost, da se o tem izreče tudi izbrani ponudnik (gl. 11. člen ZPVPJN).

Državna revizijska komisija še ni odločila o tem, ali je treba razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1, kot je to med drugim predlagal vlagatelj, zato postopek pravnega varstva še ni zaključen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1 in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker postopek pravnega varstva še ni zaključen, je Državna revizijska komisija odločila, da vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper to odločitev o zahtevku za revizijo ni dovoljen upravni spor.


V Ljubljani, 7. 6. 2021

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije
































Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- vlagatelj po pooblaščencu,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran