EN

018-057/2021 Mestna občina Maribor

Številka: 018-057/2021-12
Datum: 31. 5. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v povezavi s 27. in 62. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Marka Medveda in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila »Posodobitev omrežja javne razsvetljave in zagotavljanja osvetlitve na območju Mestne občine Maribor«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Interenergo, energetski inženiring, d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Zupančič o.p., d.o.o., Nazorjeva ulica 6a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ulica Heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 31. 5. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.341,58 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je objavil javni razpis za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva za posodobitev omrežja javne razsvetljave in zagotavljanja osvetlitve na območju Mestne občine Maribor na spletni strani Mestne občine Maribor dne 16. 7. 2020 in v Uradnem listu RS, št. 101/20 dne 17. 7. 2020. Dne 4. 1. 2021 je naročnik sprejel sklep o priznanju sposobnosti za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljevanju: sklep o priznanju sposobnosti) in sposobnost priznal šestim prijaviteljem, in sicer družbam Petrol d.d., Ljubljana, GVO d.o.o., Ljubljana, Trgograd d.o.o., Litija, Citelum S.A., Francija (v nadaljevanju: prijavitelj Citelum), Energija Plus d.o.o., Maribor in vlagatelju.

Vlagatelj je dne 19. 1. 2021 vložil Zahtevek za revizijo, dosje javnega naročila št. 000261/2021 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Predlagal je, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi celoten postopek javnega razpisa oz. dovoli vpogled v prijave prijaviteljev in nato razveljavi odločitev o priznanju sposobnosti. Zahteval je tudi povračilo stroškov. Zatrjeval je, da
- bi moral naročnik v postopku javnega razpisa upoštevati tudi Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), saj predmetni razpis predstavlja javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo, v katerem naročnik nosi celotno poslovno tveganje izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva;
- je naročnik pri preverjanju skladnosti prejetih prijav z zahtevami iz razpisne dokumentacije kršil določbe razpisne dokumentacije in neupravičeno priznal sposobnost prijavitelju Citelum. Vlagatelj zatrjuje, da slednji niti po zahtevanem številu niti po vsebini ni ustrezno izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja iz točke 6.3.a iz dokumenta RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA JAVNI RAZPIS ZA SKLENITEV JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA ZA IZVEDBO PROJEKTA »POSODOBITEV OMREŽJA JAVNE RAZSVETLJAVE IN ZAGOTAVLJANJA OSVETLITVE NA OBMOČJU MESTNE OBČINE MARIBOR« (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija). Zatrjuje tudi, da naročnik resničnosti referenčnih poslov ni preveril in zato ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3. Z namenom, da bi za zatrjevano lahko navedel konkretna dejstva in predložil dokaze, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v prejete prijave. Čeprav je naročnik zahtevi za vpogled ugodil, je kršil peti odstavek 35. člena ZJN-3, saj vlagatelju vpogleda ni omogočil niti v zakonsko določenem tridnevnem roku niti pred pravnomočnostjo sklepa o priznanju sposobnosti, takrat pa vlagatelj zahtevka za revizijo ne bi mogel več dopolnjevati.

Naročnik je dne 26. 1. 2021 sprejel Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel (v nadaljevanju: sklep o zavrženju zahtevka za revizijo) in zatrjeval, da je uporaba določb glede pravnega varstva kandidatov, ponudnikov in javnega interesa v smislu ZPVPJN izključena in velja pravno sredstvo pritožbe oziroma upravnega spora, kot je opredeljeno v 61. in 63. členu ZJZP.

Vlagatelj je zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo dne 2. 2. 2021 vložil Pritožbo (v nadaljevanju: pritožba). Predlagal je, da se pritožbi ugodi in naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo razveljavi. Zahteval je tudi povračilo stroškov.

Še preden je Državna revizijska komisija odločila o pritožbi, ki ji je bila, skupaj z dokumentacijo, odstopljena dne 5. 2. 2021, je naročnik dne 17. 2. 2021 sprejel Sklep o ustavitvi postopka in zavrnitvi vseh vlog v prvi fazi razpisa, s katerim je postopek javnega razpisa ustavil, usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialogi pa ni priznal nobenemu od prijaviteljev (v nadaljevanju: sklep o ustavitvi postopka). Kot navaja, je naknadno ugotovil, da so bili nekateri pogoji in zahteve iz razpisne dokumentacije napisani dvoumno in zato razlog za vlaganje pravnih sredstev s strani prijaviteljev, tehnične specifikacije pa niso bile urejene v zadostni meri, da bi se postopek lahko pravilno nadaljeval. Ob sklicevanju na 59. člen ZJZP je navedel, da javni partner tudi po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere izvajalca javno-zasebnega partnerstva.

Državna revizijska komisija je dne 19. 2. 2021 izdala Sklep št. 018-026/2021-3, s katerim je vlagateljevi pritožbi ugodila in razveljavila naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, ker je ugotovila, da se za sklenitev predmetnega javno-zasebnega partnerstva uporabljajo pravila o javnih naročilih, pravno varstvo pa se zagotavlja v skladu z ZJN-3 (obrazloženo obvestilo) in ZPVPJN. Ob tem je naročniku naložila, da o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odloči v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. Odločitev o stroških za pritožbo je Državna revizijska komisija pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo.

Po prejemu sklepa Državne revizijske komisije je naročnik zahtevek za revizijo v izjasnitev posredoval vsem šestim prijaviteljem, ki jim je priznal sposobnost za sodelovanje v fazi dialoga. Prijavitelj Citelum se je po pooblaščencu, Odvetniški družbi Ilić & Partnerji o.p., d.o.o., Ljubljana, v vlogi z dne 2. 3. 2021 izjasnil o navedbah vlagatelja. Navaja, da so navedbe vlagatelja o neustrezno izkazanem izpolnjevanju referenčnega pogoja izmišljene in neresnične, saj vlagatelj do vložitve zahtevka za revizijo vpogleda v njegovo prijavo sploh še ni imel. Navaja, da je v svoji prijavi priložil referenčna potrdila na obrazcih, ki se uporabljajo v postopkih javnega naročanja v Italiji, katerih ustreznost je naročnik potrdil preko odgovorov na vprašanja pred prijavo na razpis. V primeru dvoma v resničnost vsebine potrdil bi naročnik le-to zagotovo preveril. Nenavadno se mu zdi vlagateljevo zatrjevanje, ko pa ve, da je prijavitelj Citelum največji gospodarski subjekt izmed vseh prijaviteljev na tem razpisu.

Naročnik je dne 16. 3. 2021 sprejel Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Zavrnil je tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov. Navaja, da zahtevku za revizijo ni ugodil, ker je dne 17. 2. 2021 s sklepom predmetni postopek ustavil, vloge vseh prijaviteljev pa zavrnil.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 3. 2021 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da naročnik njegovih očitkov ne prereka, zaradi česar je potrebno šteti, da jih priznava. Poudarja, da zgolj ustavitev postopka ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev zahtevka za revizijo, glede na okoliščine konkretnega primera pa tako ravnanje naročnika predstavlja tudi kršitev 17. člena ZPVPJN. Upoštevaje, da je Državna revizijska komisija v odločitvi št. 018-026/2021 že ugotovila, da se v konkretnem postopku uporablja ZJN-3 in upoštevaje, da je naročnik z razveljavitvijo celotnega postopka že dejansko v celoti ugodil primarno postavljenemu pravovarstvenemu predlogu, bi moral posledično ugoditi tudi zahtevku za revizijo in vlagatelju povrniti priglašene stroške.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 25. 3. 2021, dne 9. 4. 2021 in dne 16. 4. 2021, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, posredoval dokumentacijo o postopku.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 10. 5. 2021 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, prijavitelja Citelum in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz točke 5.1 in točke 5.2 poglavja 5. Postopek izbire izvajalca razpisne dokumentacije, izhaja, da bo naročnik postopek izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva izvajal ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, v nadaljevanju: ZJZP), po postopku konkurenčnega dialoga, skladno z določbami 46. člena ZJZP in Odloka o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta posodobitve omrežja javne razsvetljave in zagotavljanja osvetlitve na območju mestne občine Maribor (MUV, št. 14 z dne 18. 5. 2020). Naročnik je postopek razdelil na tri faze: fazo preverjanja sposobnosti, fazo dialoga in ponudbeno fazo. Kot izhaja iz ugotovitev Državne revizijske komisije v odločitvi št. 018-026/2021, v konkretnem primeru naročnik izvaja javno-naročniško partnerstvo, ki se glede na določbe ZJZP šteje za javnonaročniško, v njem pa se namesto določb o javnem razpisu, neposredni podelitvi in pravnem oziroma/ter sodnem varstvu v postopku podelitve koncesije za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in pravnega varstva uporabljajo predpisi o javnih naročilih (drugi odstavek 27. člena ZJZP). V primeru, ko se za sklenitev javno-zasebnega partnerstva uporabljajo pravila o javnih naročilih, kot v obravnavanem primeru, se pravno varstvo zagotavlja v skladu z ZJN-3 (obrazloženo obvestilo) in z zakonom, ki ureja revizijo postopkov oddaje javnih naročil (62. člen ZJZP).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih revizijskih navedb o naročnikovi kršitvi določb ZJN-3 zaradi prepozno organiziranega vpogleda v prijave prijaviteljev in zaradi priznanja sposobnosti prijavitelju Citelum, kljub pomanjkljivosti v njegovi prijavi.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v prijave prijaviteljev je potrebno presojati z vidika 6. člena (načelo transparentnosti javnega naročanja) in 35. člena ZJN-3 (zaupnost). Medtem, ko se načelo transparentnosti javnega naročanja, skladno s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in postopek odpiranja ponudb, ima ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika drugačen status, saj zanjo veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so varovani v skladu z zakonom (prim. prvi in drugi odstavek 35. člena ZJN-3). Skladno s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 mora (med drugim) naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, dovoliti vpogled v njegovo ponudbo najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki upoštevaje določbe 35. člena predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Po vpogledu v odstopljeno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelju sklep o priznanju sposobnosti vročen dne 7. 1. 2021. Vlagatelj je na naročnika dne 12. 1. 2021 naslovil zahtevo za vpogled v prijave vseh prijaviteljev, ki jim je bila priznana sposobnost za sodelovanje v fazi dialoga. Dne 18. 1. 2021 je naročnik vlagatelja obvestil, da mu bo vpogled v prijave prijaviteljev omogočen dne 20. 1. 2021. Dne 20. 1. 2021 je vlagatelj naročnika obvestil, da je organiziran vpogled zanj brez pomena, saj je predviden šele po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Dalje, na podlagi navedenega, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj svojo zahtevo za vpogled pravočasno podal pri naročniku, vendar pa mu naročnik vpogleda v prijave prijaviteljev ni omogočil v zakonsko določenem roku treh delovnih dni od prejema njegove zahteve. Tako naročnikovo ravnanje je zato v nasprotju s petim odstavkom 35. člena ZJN-3. Ker je narava naročnikove kršitve taka, da onemogoča njeno odpravo, saj Državna revizijska komisija naročniku ne more naložiti, da vpogled v dokumentacijo vlagatelju omogoči pravočasno (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-084/2020), je v nadaljevanju bistveno ugotoviti, ali je nepravočasno organiziran vpogled vplival na vlagateljevo učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Naročnik, ki je, poleg tega, da je termin za vpogled določil po poteku zakonsko določenega roka, le-tega določil tudi po poteku roka, v katerem je moral vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo (glede na datum vročitve sklepa o priznanju sposobnosti, je bil 19. 1. 2021 zadnji dan, v katerem bi vlagatelj še pravočasno vložil zahtevek za revizijo), je s svojim ravnanjem v konkretnem primeru nedvomno povzročil, da je bilo vlagateljevo uveljavljanje pravnega varstva najmanj oteženo.

Čeprav bi navedena ugotovitev narekovala, da Državna revizijska komisija na podlagi 31. člena ZPVPJN vlagatelju dovoli vpogled v prijave prijaviteljev in mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda, dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo (pri tem Državna revizijska komisija ni ugotavljala v kakšnem obsegu bi naročnik to moral storiti, upoštevaje omejitve iz 35. člena ZJN-3), v konkretnem primeru Državna revizijska komisija tega ni storila.
Upoštevaje: a) da ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), b) da je konkretni postopek naročnik s sklepom že ustavil in prijave vseh prijaviteljev, tudi vlagateljevo, zavrnil (četudi je s tem ravnal v nasprotju s 17. členom ZPVPJN), c) da zoper ta sklep pa noben od prijaviteljev ni uveljavljal pravnega varstva, in d) načelo hitrosti in učinkovitosti (9. člen ZPVPJN) je Državna revizijska komisija zato, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa, v okviru navedb vlagatelja, prijavitelja Citelum in naročnika, sama vpogledala v del prijave prijavitelja Citelum, ki se nanaša na izkazovanje pogojev za sodelovanje (tehnično sposobnost).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti ZJN-3 naročniku omogoča, da določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil (deseti odstavek 76. člena ZJN-3 v povezavi s prvim in drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 ter osmim odstavkom 42. člena ZJN-3). Gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo določil za gradnje, blago ali storitve, tehnično sposobnost izkaže na enega ali več načinov, določenih v osmem odstavku 77. člena ZJN-3.

Po vpogledu v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v podtočki a) točke 6.3 Tehnična in kadrovska sposobnost poglavja 6. Pogoji in zahteve za ugotovitev sposobnosti določil:

»Prijavitelj je v zadnjih desetih (10) letih pred objavo tega javnega razpisa uspešno izvedel/izvaja najmanj pet (5) referenčnih del, ki zajemajo načrtovanje in izvedbo energetske sanacije javne razsvetljave in kjer se že lahko preverjajo doseženi in dokazljivi prihranki. Referenčna dela morajo biti izvedena na območju EU.

Dokazilo: Izpolnitev obrazca »SEZNAM REFERENČNIH DEL« ter predložitev ustreznih referenčnih potrdil, izdanih skladno z obrazcem »REFERENČNO POTRDILO«.

[…].«.

V obrazcu 7.9 SEZNAM REFERENČNIH DEL je naročnik predvidel prostor za vpis podatkov o nominiranih referenčnih delih ter prostor za podpis in žig pooblaščene osebe prijavitelja, v obrazcu 7.10 REFERENČNO POTRDILO pa prostor za vpis podatkov o potrjevalcu reference in izvedenem referenčnem poslu ter prostor na podpis in žig pooblaščene osebe potrjevalca reference. Da sta navedena obrazca sestavni del prijave je naročnik določil v podtočki 4.1.1 točke 4 Prijava poglavja 4. Navodila prijaviteljem za izdelavo prijave, z odgovorom na vprašanje št. 6 (vprašanja in odgovori – 2. del z dne 19. 8. 2020), da je podpisani obrazec 7.10 (referenčno potrdilo) nujni sestavni del prijavne dokumentacije, pa je navedeno zahtevo še (enkrat) potrdil.

Po vpogledu v dokumentacijo prijavitelja Citelum Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedeni prijavitelj je v svoji prijavi, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, predložil podpisan in žigosan obrazec 7.9 SEZNAM REFERENČNIH DEL z dne 7. 9. 2020 (dokument v italijanskem jeziku, preveden v slovenski jezik), v katerem je navedel šest nominiranih referenčnih poslov. Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prijavitelj Citelum za vsako od priglašenih referenčnih del v prijavi predložil (podrobno razčlenjeno) Potrdilo o izvajanju del/storitev/dobave (dokumenti v italijanskem jeziku, prevedeni v slovenski jezik), ki pa vsa niso bila potrjena (tj. podpisana in žigosana) s strani »pooblaščene osebe potrjevalca reference« oz. referenčnega naročnika.

Tudi, če bi šlo ugotoviti, da sta referenčni potrdili pod zap. št. 3 in 4 iz seznama referenčnih del, ki vsebujeta podpis oz. žig in podpis referenčnega naročnika, ustrezno potrjeni, tega v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče ugotoviti za preostala štiri predložena referenčna potrdila. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da štiri predložena referenčna potrdila ne vsebujejo podpisa in žiga referenčnega naročnika, zaradi česar jih ni mogoče upoštevati kot dokazila, s katerimi tretji, tj. referenčni naročniki, potrjujejo obstoj, vsebino in druge elemente referenčnih poslov, ki jih je zahteval naročnik v referenčnem pogoju. Iz predloženih referenčnih potrdil tudi ne izhaja, da bi jih referenčni naročniki morebiti potrdili v kakšnem drugem dokumentu, na kakšnem drugem mestu v prijavi ipd.

Da bi naročnik ustreznost oz. skladnost priglašenih referenčnih poslov (njihovo vsebino) s svojimi zahtevami lahko preveril, bi moral prijavitelj Citelum v svoji prijavi (glede na določbe iz razpisne dokumentacije) predložiti s strani referenčnega naročnika podpisana in žigosana referenčna potrdila. Ker takih referenčnih potrdil prijavitelj Citelum v svoji prijavi v zadostnem številu ni predložil, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da prijavitelj referenčnega pogoja ni ustrezno izkazal, naročnik pa za priglašene referenčne posle ni mogel ugotoviti, da so skladni z njegovimi zahtevami. Ob ugotovitvi, da je prijava prijavitelja Citelum v obravnavanem delu (najmanj) pomanjkljiva in ob tem, da iz odstopljene dokumentacije ne izhaja, da bi se naročnik na kakršenkoli način prepričal o tem, da prijavitelj Citelum izpolnjuje referenčni pogoj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikov zaključek o priznanju sposobnosti za sodelovanje v fazi dialoga za prijavitelja Citelum vsaj preuranjen. Tako naročnikovo ravnanje je v nasprotju z 89. členom ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) in 7. členom ZJN-3 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov).

Ugotovljenega ne spremeni pavšalno sklicevanje prijavitelja Citelum na naročnikov odgovor, v katerem naj bi naročnik potrdil ustreznost referenčnih potrdil na obrazcih, ki se uporabljajo v postopkih javnega naročanja v Italiji - čeprav je naročnik v odgovoru št. 8 (vprašanja in odgovori – 7. del z dne 11. 9. 2020) res navedel, da so referenčna potrdila lahko izdana na drugačnem obrazcu in štejejo za ustrezna, če vsebujejo vse zahtevane podatke iz obrazca 7.10, naročnik s tem odgovorom ni posegel v zahtevo po potrditvi referenčnega potrdila s strani referenčnega naročnika. Enako gre ugotoviti tudi v zvezi z odgovorom št. 3 (vprašanja in odgovori – 3. del z dne 28. 8. 2020), s katerim je naročnik (le) dopustil, da prijavitelj poleg izpolnjenega obrazca 7.10 priloži še drug obrazec, na katerem je referenčni naročnik že potrdil priglašeno referenco.

Ker v revizijskem postopku ugotovljenih naročnikovih kršitev, upoštevaje, da je naročnik obravnavani postopek že ustavil in zavrnil prijave vseh prijaviteljev (tudi vlagateljevo) s sklepom z dne 17. 2. 2021, zoper katerega nobeden od prijaviteljev ni uveljavljal pravnega varstva, ni več mogoče odpraviti, Državna revizijska komisija ni delno ali v celoti razveljavila postopka javnega naročanja ali naročniku naložila odprave kršitve na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, pač pa je na podlagi tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugotovila (le) utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija v smislu druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, naj v morebitnem novem postopku zagotovi, da bodo njegova ravnanja skladna z ZJN-3.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Če je pritožba utemeljena, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku (zadnja poved tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevi pritožbi in zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za sestavo pritožbe kot obrazložene vloge med postopkom v višini 1.098,00 EUR (1.500 točk, ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 2. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV),
- materialne stroške v višini 18,30 EUR (25 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV)
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.000,00 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.196,00 EUR (3.000 točk, ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV),
- materialne stroške v višini 29,28 EUR (40 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV).

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka nad priznanimi materialnimi stroški pri pritožbi, saj zanje v OT ni podlage. Prav tako Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov, kot izhajajo iz stroškovnika v opredelitvi vlagatelja do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, in sicer strošek druge obrazložene vloge med postopkom, materialne stroške in strošek DDV, saj v konkretnem primeru navedeni stroški niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 4.341,58 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, 31. 5. 2021



predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- naročnik,
- pooblaščenec vlagatelja,
- Citelum S.A., Francija, po pooblaščencu,
- Petrol d.d., Ljubljana,
- GVO d.o.o., Ljubljana,
- Trgograd d.o.o., Litija,
- Energija Plus d.o.o., Maribor,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.


Natisni stran