018-083/2021 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba revizije gradbenih načrtov PZI dokumentacije za premostitvene objekte in predore na novi prometni povezavi od priključka Šentrupert na A1 Šentilj Koper do priključka Slovenj Gradec jug« in na podlagi pritožbe vlagatelja GRADBENI INŠTITUT ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 5. 2021

odločila:

1. Pritožba vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 18. 1. 2021, pod št. objave JN000225/2021, in v Uradnem listu EU 19. 1. 2021, pod št. objave 2021/S 012-025299.

Naročnik je 21. 4. 2021 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 313/2021-SNR/263-20 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov PONTING d.o.o., Strossmayerjeva ulica 28, Maribor, in PIPENBAHER INŽENIRJI d.o.o., Žolgarjeva ulica 4A, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je naročnik navedel, da se je dopustna ponudba izbranega ponudnika glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto in da dopustnosti ostalih dveh prejetih ponudb, med njimi vlagateljeve, ni ocenjeval. Odločitev o oddaji naročila je bila 23. 4. 2021 objavljena na Portalu javnih naročil pod št. JN000225/2021-ODL01.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj 4. 5. 2021 priporočeno po pošti vložil Zahtevek za revizijo.

Naročnik je s Sklepom z dne 10. 5. 2021 zavrgel zahtevek za revizijo in zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: sklep o zavrženju). V obrazložitvi sklepa je navedel, da je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil priporočeno po pošti, prejel 5. 5. 2021 ter da zahtevek za revizijo, v nasprotju s 24. členom ZPVPJN, do poteka roka za njegovo vložitev, t.j. 6. 5. 2021, ni bil vložen preko portala eRevizija. Navedel je še, da v konkretnem primeru ne gre za situaciji, ki ju urejata šesti oziroma sedmi odstavek 13.a člena ZPVPJN, zato vložitev zahtevka za revizijo priporočeno po pošti ni dopustna.

Zoper sklep o zavrženju je vlagatelj 13. 5. 2021 preko portala eRevizija vložil pritožbo. Vlagatelj v pritožbi navaja, da je v obravnavanem primeru prišlo do kršitve 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN subsidirano uporabljajo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Naročnik ga k dopolnitvi vloge, tj. k vložitvi zahtevka za revizijo še po elektronski poti preko portala eRevizija, ni pozval, kar pa je bil dolžan storiti. Vlagatelj poudarja, da pri vložitvi zahtevka za revizijo ni imel pooblaščenca in da ni prava vešča stranka. Ker ZPVPJN predvideva možnost, da se zahtevek za revizijo lahko vloži priporočeno po pošti (13.a člen ZPVPJN), torej ni nujni procesni pogoj, da bi bil zahtevek za revizijo vložen elektronsko in bi pomanjkanje izpolnitve tega pogoja lahko upravičilo tako hudo sankcijo, kot je zavrženje zahtevka za revizijo. Formalno so bili namreč pravočasno, do roka za vložitev zahtevka za revizijo, izpolnjeni vsi zahtevani pogoji, pa tudi zahtevek za revizijo je bil pravočasno vložen in ga je naročnik prejel pred potekom roka za vložitev, čeprav s priporočeno poštno pošiljko.

Naročnik je z vlogo z dne 18. 5. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe in predložene dokumentacije ugotavlja, da je pritožba vlagatelja neutemeljena, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo fizično, priporočeno po pošti, in ne prek portala eRevizija, med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz odstopljene dokumentacije. Med vlagateljem in naročnikom pa je spor glede zakonitosti naročnikovega ravnanja, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel na podlagi ugotovitve, da ga je vlagatelj vložil po pošti in ne prek portala eRevizija.

ZPVPJN v tretjem poglavju določa naročnikova ravnanja v predrevizijskem postopku. Skladno s 26. členom ZPVPJN naročnik po prejemu zahtevka za revizijo opravi predhodni preizkus zahtevka za revizijo z namenom ugotovitve, ali so izpolnjene vse procesne predpostavke za sprejem zahtevka za revizijo v vsebinsko obravnavo. Naročnik je dolžan preveriti, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer, ali je bil vložen pravočasno, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona, ali obstajajo omejitve iz 16. člena tega zakona in ali je dopusten. Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, ga s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN).

Čeprav prvi odstavek 26. člena ZPVPJN načina vložitve zahtevka za revizijo izrecno ne določa kot enega izmed procesnih pogojev, ki ga naročnik preveri v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo, pa je, kot je Državna revizijska komisija že odločila v zadevi št. 018-070/2021, takšen preizkus del preizkusa procesne predpostavke, ki se nanaša na pravočasnost zahtevka za revizijo. Za pravočasnost zahtevka za revizijo namreč ne zadošča, da je ta vložen na kakršenkoli način, pač pa mora biti v zahtevanem roku vložen na ustrezen, predpisan način.

Roki za vložitev zahtevka za revizijo so določeni v 25. členu ZPVPJN. V obravnavani zadevi, ko je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o oddaji javnega naročila, je relevanten četrti odstavek 25. člena ZPVPJN. Ta določa, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema odločitve o oddaji naročila.

Glede načina vložitve zahtevka za revizijo je ZPVPJN pred uveljavitvijo novele ZPVPJN-B v prvem odstavku 24. člena določal, da se zahtevek za revizijo vloži pisno neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočeno s povratnico ali z elektronskimi sredstvi (če naročnik razpolaga z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, ki izpolnjuje določene zahteve). Novela ZPVPJN-B je s 17. členom posegla v citirano določbo in jo spremenila na način, da (sedaj) 24. člen ZPVPJN določa, da se zahtevek za revizijo vloži prek portala eRevizija. Novela ZPVPJN-B v drugem odstavku 44. člena v povezavi s 16. členom ZPVPJN-C določa, da se portal eRevizija začne uporabljati dne 1. 1. 2021, razen če se je predrevizijski, revizijski ali pritožbeni postopek začel pred tem dnem. Tretji odstavek 44. člena novele ZPVPJN-B določa, da se od vzpostavitve portala eRevizija dne 30. 9. 2019 (prvi odstavek 44. člena ZPVPJN-B) do uporabe portala eRevizija dne 1. 1.2021 informacije in dokumenti v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku izmenjujejo prek portala eRevizija, če vlagatelj v predrevizijskem postopku zahtevek za revizijo vloži prek tega portala. Četrti odstavek 44. člena ZPVPJN-B določa, da se, če zahtevek za revizijo v predrevizijskem postopku ni bil vložen prek portala eRevizija, do začetka uporabe tega portala informacije in dokumenti, vključno s procesnim gradivom, v predrevizijskem, revizijskem ali pritožbenem postopku, vložijo pisno neposredno pri naslovniku ali po pošti priporočeno s povratnico ali z elektronskimi sredstvi (če naročnik razpolaga z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, ki izpolnjuje določene zahteve).

Iz citiranih določb izhaja, da je bilo do vzpostavitve portala eRevizija (tj. do 30. 9. 2019) mogoče zahtevek za revizijo vložiti pisno neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočeno s povratnico ali z elektronskimi sredstvi (če je naročnik razpolagal z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, ki je izpolnjeval določene zahteve).

Od vzpostavitve portala eRevizija (tj. od 30. 9. 2019) do uporabe portala eRevizija (tj. do 1. 1. 2021) je bila izbira načina vložitve zahtevka za revizijo prepuščena vlagateljem. Vlagatelji so v omenjenem obdobju lahko vložili zahtevek za revizijo bodisi neposredno pri naročniku po pošti priporočeno ali priporočeno s povratnico ali z elektronskimi sredstvi (če je naročnik razpolagal z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, ki je izpolnjeval določene zahteve) – v tem primeru je izmenjava informacij in dokumentov v postopku pravnega varstva potekala po fizični poti – bodisi prek portala eRevizija – v tem primeru je izmenjava informacij in dokumentov v postopku pravnega varstva potekala prek portala eRevizija.

Omenjeno obdobje, v katerem je bila vlagateljem prepuščena izbira način vložitve zahtevka za revizijo, se je zaključilo z obvezno uporabo portala eRevizija, torej 1. 1. 2021. Od omenjenega datuma dalje ZPVPJN kot predpisan obvezen način vložitve zahtevka za revizijo določa vložitev zahtevka za revizijo prek portala eRevizija (24. člen ZPVPJN), razen če za to obstajajo okoliščine, ki so izrecno opredeljene v ZPVPJN.

Šesti odstavek 13.a člena ZPVPJN določa, da če zaradi tehničnih težav portal eRevizija pred iztekom posameznega roka ne deluje, se lahko informacije ali dokumenti vložijo pisno neposredno pri naslovniku ali po pošti priporočeno s povratnico najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po izteku roka (ali elektronsko, če ima naslovnik ustrezen informacijski sistem). Čas nedelovanja portala eRevizija se objavi na tem portalu. Pošiljatelj po ponovni vzpostavitvi delovanja informacije ali dokumente naknadno pošlje še prek portala eRevizija, kjer se postopek nadaljuje.

Sedmi odstavek 13.a člena ZPVPJN določa, da kadar je v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku nujna uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev, da se zaščitijo posebno občutljive informacije, ki so povezane z obrambnim ali varnostnim interesom in zahtevajo tako visoko raven zaščite, da je ni mogoče ustrezno zagotoviti na portalu eRevizija, se za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija, temveč se informacije in dokumenti, vključno z zahtevkom za revizijo in pritožbo vročijo neposredno na naslovnikovem naslovu ali priporočeno po pošti. Razloge za nujno uporabo neelektronskih komunikacijskih sredstev naročnik opredeli v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali lastni dokumentaciji o javnem naročilu, v pravnem pouku odločitve o oddaji javnega naročila pa navede, da se za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portal eRevizija.

ZPVPJN torej predvideva dve situaciji, ko se zahtevka za revizijo ne vloži prek portala eRevizija. V prvem primeru se zaradi tehničnih težav portala eRevizija pred iztekom posameznega roka (ki tudi podaljšajo rok za vložitev zahtevka za revizijo) zahtevek za revizijo ne vloži prek portala eRevizija, ampak se ta vloži neposredno na naslovnikovem (tj. naročnikovem) naslovu ali priporočeno po pošti – gre za »začasno ureditev«, saj mora vlagatelj, po ponovni vzpostavitvi delovanja portala eRevizija, zahtevek za revizijo posredovati tudi prek tega portala, kjer se postopek nadaljuje. V drugem primeru, ko se zahtevek za revizijo ne vloži prek portala eRevizija, ampak se vloži neposredno na naročnikovem naslovu ali priporočeno po pošti, gre za varovanje posebno občutljivih informacij, o čemer naročnik vnaprej seznani ponudnike.

V obravnavanem primeru je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil priporočeno po pošti 4. 5. 2021, v pritožbi pa ne zatrjuje obstoja okoliščin, predvidenih v ZPVPJN, ki bi upravičevale oziroma narekovale vložitev zahtevka za revizijo po tej poti. Ker je od 1. 1. 2021 dalje predviden obvezen način vložitve zahtevka za revizijo prek portala eRevizija, gre ugotoviti, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil na način, predpisan v 24. členu ZPVPJN.

Vlagatelj v pritožbi zatrjuje, da bi ga moral naročnik v skladu s 108. členom ZPP pozvati še k vložitvi zahtevka za revizijo po elektronski poti preko portala eRevizija. Pri tem se sklicuje na določbo 13. člena ZPVPJN, ki določa, da se v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek.

Glede na doslej pojasnjeno, vlagatelj z očitkom, vezanim na kršitev 108. člena ZPP, ne more uspeti. Preizkus načina vložitve zahtevka za revizijo se, kot je Državna revizijska komisija že pojasnila v zadevi št. 018-070/2021, opravi v okviru preizkusa procesne predpostavke iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, tj. pravočasnosti vložitve zahtevka za revizijo. Naročnik v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, če ugotovi, da navedeni procesni pogoj ni izpolnjen, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže. Ker torej ZPVPJN vsebuje določbe, ki urejajo način postopanja naročnika s prepozno vloženim zahtevkom za revizijo oziroma zahtevkom za revizijo, ki ni bil vložen na ustrezen, predpisan način, uporaba določbe 108. člena ZPP v povezavi s 13. členom ZPVPJN glede ravnanja z nepopolno vlogo ne pride v poštev.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve, ko je na podlagi ugotovitve, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil po pošti in ne prek portala eRevizija, zahtevek za revizijo zavrgel. Za navedeno ima naročnik podlago v tretjem odstavku 26. člena ZPVPJN v povezavi s prvo alinejo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN in s 24. členom ZPVPJN. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevo pritožbo z dne 13. 5. 2021 na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljeno.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v pritožbi zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku. Ker mora naročnik potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, vlagatelju povrniti (le) v primeru, če je pritožba utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevo pritožbo zavrnila, je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN) zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, dne 28. 5. 2021


Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran