018-072/2021 Pošta Slovenije d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Marka Medveda in Sama Červeka kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Informacijska podpora logističnim procesom (IPLP)« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RIKO, industrijski, gradbeni inženiring in leasing d. o. o., Bizjanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik),

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila, ki ga oddaja po postopku s pogajanji z objavo, (objava 8. 10. 2020 na portalu javnih naročil pod št. objave JN006203/2020-E01 in v Uradnem listu EU dne 9. 10. 2020 pod št. objave 2020/S 197-477977) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 0025/2020/0025/JNB/6 z dne 18. 12. 2020, ki je bil na portalu javnih naročil objavljen 22. 12. 2020, obvestil ponudnike, da je kandidatoma, ki sta oddala pravočasni prijavi, priznal sposobnost za sodelovanje v nadaljnjem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je nato z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 0025/2020/0025/JNB/6 z dne 31. 3. 2021, ki je bil na portalu javnih naročil objavljen dne 1. 4. 2021, obvestil ponudnike, da je izbral vlagateljevo ponudbo. Naročnik je nato z dokumentom »Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 0025/2020/0025/JNB/6-2 z dne 12. 4. 2021 (v nadaljevanju: Odločitev), ki je bil na portalu javnih naročil objavljen 13. 4. 2021, obvestil ponudnike, da je razveljavil odločitev o izbiri vlagateljeve ponudbe in da »javno naročilo vrača v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb«, saj je »po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila in pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila […] ugotovil, da so nastopile okoliščine, na podlagi katerih je treba izbrano ponudbo in postopek oddaje javnega naročila dodatno pregledati«, »po ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb« pa »bo naročnik izdal novo odločitev [o] oddaji javnega naročila«.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo dne 21. 4. 202 in predlagal, da se razveljavi Odločitev, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj sprva v dokaz obstoja aktivne legitimacije pojasnjuje, da ima za predmetno javno naročilo interes, ki ga je izkazal z oddajo pravočasne ponudbe. S sprejetjem Odločitve, s katero je naročnik razveljavil prejšnjo, pa vlagatelj navaja, da, ker je s predhodno odločitvijo že bil izbran, mu je oz. bi mu lahko nastala škoda. Vlagatelj je navedel, da je naročnik kršil šesti in deseti odstavek 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), 8. člen (načelo zakonitosti) in 4. člen ZJN-3 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti), ker Odločitve ni (ustrezno) obrazložil, vsako odločitev v postopku oddaje javnega naročila pa je treba ustrezno obrazložiti, kar potrjujejo tudi odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-237/2013, 018-234/2015, 018-096/2016, 018-163/2016, 018-196/2017, 018-216/2017, 018-089/2018, 018-171/2018, 018-139/2017, 018-139/2012, 018-080/2018 in 018-58/2013. V nadaljevanju vlagatelj še dodatno pojasnjuje, da mora naročnik v primeru spremembe prejšnje odločitve oziroma razveljavitve natančno obrazložiti, v čem je razlog nezakonitosti odločitve (pri čemer se glede standarda ustrezne obrazložitve v resnici sklicuje na vsebino tretjega odstavka 90 člena ZJN-3), ki se jo naknadno spreminja oz. razveljavlja.

Naročnik je z Odločitvijo o zavrnitvi zahtevka z dne 4. 5. 2021 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik je navedel, da je odločitev o razveljavitvi prejšnje odločitve ustrezno obrazložil ter da je v skladu z njegovo avtonomijo, da spremeni oz. razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila z namenom ponovnega pregleda ponudbe in preverjanja postopka oddaje javnega naročila, kot je to tudi storil. Nadalje še dodatno pojasni, da je navedeni razlog, ki je bil podlaga za razveljavitev odločitve o oddaji naročila z dne 31. 3. 2021, nezadostno opravljen pregled ponudb, v posledici, pa da je Odločitev ustrezno obrazložena. V nadaljevanju je pojasnil, da z izpodbijano odločitvijo še ni sprejel odločitve iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3, zato ni kršil ne tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne 4. člena ZJN-3 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti), zoper katero, bo vlagatelj imel pravno varstvo. Nadalje naročnik v zvezi z vlagateljevim očitkom, da mu je oz. bi mu lahko nastala škoda, pojasni, da kot že navedeno naročnik ni sprejel odločitve, s katero bi vlagateljevo ponudbo izbral/izločil, temveč gre v konkretnem primeru za dvodelno odločanje naročnika, pri čemer se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-102/2019 in 018-274/2015 ter navaja, da je bilo njegovo ravnanje skladno s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3.

Naročnik je dne 5. 5. 2021 prek portala eRevizija v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj je v opredelitvi do navedb naročnika z dne 7. 5. 2021 navedel, da naročnikova odločitev ni utemeljena in zakonita. Glede naročnikovih izvajanj v zvezi z dvodelnostjo odločitve, je pojasnil, da je pravno varstvo omogočeno in dopustno zoper vsakega izmed korakov, torej tudi zoper predmetno odločitev, kar potrjujeta tudi že omenjeni odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-102/2019 in 018-274/2015. Vlagatelj je še dodatno pojasnil, da mu je škoda nastala na način, da je bil s prejšnjo odločitvijo že izbran za izvedbo javnega naročila. Vlagatelj se je v zvezi z domnevno naknadnim naročnikovim dopolnjevanjem obrazložitve odločitve šele v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo in s tem onemogočanjem učinkovitega pravnega varstva vlagatelju, dodatno skliceval še na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-234/2015 in 018-096/2016. Vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške. Na koncu zaključi, da ne držijo navajanja naročnika, da naj bi bilo njegovo stališče skladno s prakso Državne revizijske komisije in sicer s sklepom št. 018-102/2019, saj v tem primeru vlagatelj svojo odločitev o razveljavitvi odločitve obrazložil na način, da je navedel kateri razlog nezakonitosti odpravlja.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je dne 10. 5. 2021 priporočeno po pošti in ne prek portala eRevizija, ponovno prejela vlagateljevo vlogo opredelitev do navedb naročnika (po vsebini identično kot prvotno vlogo), datirano in poslano dne 7. 5. 2021, vendar s to razliko, da jo je vlagatelj tokrat vložil po pooblaščencu, odvetniku Stojanu Zdolšku, Miklošičeva 5, Ljubljana, saj je predmetno vlogo s priloženim pooblastilom pooblaščenca poslal priporočeno po pošti. Na tem mestu Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je bila vloga, vložena prek portala eRevizija z dne 7. 5. 2021 (v skladu s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN) pravočasna, zato jo je pri odločanju tudi upoštevala, in sicer neodvisno od tega, ali bi bilo treba pritrditi vlagatelju, da je v predmetnem postopku nastopal s pooblaščencem. Glede slednjega pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da na podlagi zadnje povedi četrtega odstavka 13a. člena ZPVPJN, se dokument šteje za vročenega z dnem objave na portalu eRevizija. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja in hkrati zaključuje, da tretji odstavek 44. člena novele ZPVPJN-B določa, da se od vzpostavitve portala eRevizija dne 30. 9. 2019 (prvi odstavek 44. člena ZPVPJN-B) do uporabe portala eRevizija dne 1. 1. 2021 informacije in dokumenti v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku izmenjujejo prek portala eRevizija, če vlagatelj v predrevizijskem postopku zahtevek za revizijo vloži prek portala, kot je to storil v konkretnem primeru. Od uporabe portala eRevizija, to je z dne 1. 1. 2021, pa ZPVPJN celotno izmenjavo informacij, dokumentov prek portala eRevizije predpisuje kot obvezen način. Državna revizijska komisija vlagateljevega pooblastila za zastopanje pooblaščencu, priloženega dokumentu »Opredelitev do navedb naročnika« z dne 7. 5. 2021, poslanega zgolj priporočeno po pošti, glede na vse navedeno ni mogla upoštevati, zato je štela, da je vlagatelj nastopal brez pooblaščenca.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je za javno naročilo blaga (točka II.1.3 objave), ki ga oddaja po postopku s pogajanji z objavo (točka IV.1.1 objave), prejel prijavi dveh kandidatov, pri čemer je po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki je sestavljeno iz meril ponudbena cena in tehnične lastnosti ponujenega sistema (točka II.2.5 objave in točka 1.12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 0025/2020/0025/JNB/6 z dne 31. 3. 2021, ki je bil na portalu javnih naročil objavljen dne 1. 4. 2021, obvestil ponudnike, da je izbral vlagateljevo ponudbo, ki jo je ocenil za najugodnejšo, saj je štel, da je dopustna, nato pa je to odločitev razveljavil, o čemer je ponudnike obvestil z dokumentom Odločitev (št. 0025/2020/0025/JNB/6-2) z dne 12. 4. 2021, objavljeno na portalu javnih naročil, dne 13. 4. 2021. Vlagatelj je izpodbijal odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila, pri čemer je pretežno očital, da je naročnik ni obrazložil skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, čemur je naročnik nasprotoval.

Naročnik v petih dneh po končanem preverjanju v skladu s prvim odstavkom 90. člena ZJN-3 obvesti vsakega kandidata o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji z objavo (drugi odstavek 90. člena ZJN-3), pri čemer jo obrazloži skladno z 90. členom ZJN-3 (druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), in sicer v vsebini, ki jo določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3. Naročnik o tej odločitvi obvesti ponudnike tako, da zagotovi njeno objavo na portalu javnih naročil (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), z dnem njene objave na portalu javnih naročil pa se šteje za vročeno (tretja poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Naslednji delovni dan po njeni objavi na portalu javnih naročil je prvi dan roka osmih delovnih dni za vložitev zahtevka za revizijo [drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN glede na četrti odstavek 25. člena ZPVPJN in peti odstavek 1. člena ZPVPJN]. Če do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo zoper njo ni bil vložen zahtevek za revizijo, odločitev o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji z objavo postane pravnomočna (deveti odstavek 90. člena ZJN-3). Vendar naročniku ni treba vztrajati pri sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji z objavo, saj jo skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 lahko z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo, kar pa mora storiti do njene pravnomočnosti in torej pred potekom roka osmih delovnih dni od njene objave na portalu javnih naročil. Naročnik po poteku roka osmih delovnih dni od objave odločitve o oddaji javnega naročila na portalu javnih naročil (pa do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila), če se ni začel postopek pravnega varstva, in torej po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji z objavo lahko le še odstopi od izvedbe javnega naročila (druga poved iz osmega odstavka 90. člena ZJN-3). Naročnik skladno z drugo povedjo iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 sprejme novo odločitev upoštevaje določbe 90. člena ZJN-3, kar tudi pomeni, da jo obrazloži skladno z 90. členom ZJN-3 (druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), in sicer v vsebini, ki jo določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3, če je sprejel odločitev iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3, oziroma v vsebini, ki jo določa druga poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, če je sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb iz prve povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3. Tudi zoper novo odločitev je mogoče uveljavljati pravno varstvo (prim. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), pri čemer rok za vložitev zahtevka za revizijo teče od dneva vročitve nove odločitve (peta poved iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3); torej od objave te odločitve na portalu javnih naročil (tretja poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3).

Naročnikovo ravnanje po prvi povedi iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 je mogoče razumeti kot dvodelno, in sicer naročnik, preden sprejme novo odločitev, sprejme odločitev, s katero razveljavi prejšnjo odločitev. Naročnik lahko ti odločitvi sprejme časovno in vsebinsko hkrati, pri čemer že iz narave stvari izhaja, da sprejem nove odločitve vsebuje tudi sprejem odločitve o razveljavitvi prejšnje, četudi odločitev o razveljavitvi prejšnje ne bi bila izrecno izjavljena, lahko pa tudi ločeno (prim. z enako rešitvijo po ureditvi pred ZJN-3, gl. npr. zadevo št. 018-274/2015 in stališče 8. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2014). Slednji način med strankama niti ni sporen.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvotna naročnikova odločitev, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 0025/2020/0025/JNB/6 z dne 31. 3. 2021, da izbere vlagateljevo ponudbo, pomenila odločitev o oddaji javnega naročila v smislu drugega odstavka 90. člena ZJN-3, ki jo je naročnik moral obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 v vsebini, ki jo določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3. Naročnik je z njo seznanil ponudnike skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3, saj je bila objavljena na portalu javnih naročil, in sicer 1. 4. 2021. Ta odločitev bi postala pravnomočna 14. 4. 2021 (deveti odstavek 90. člena ZJN-3 ter četrti odstavek 25. člena ZPVPJN v povezavi s tretjo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in petim odstavkom 1. člena ZPVPJN glede na drugi odstavek 111. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). To se ni zgodilo, saj je bila na portalu javnih naročil 13. 4. 2021 objavljena odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 0025/2020/0025/JNB/6-2 z dne 12. 4. 2021 in ki jo je naročnik sprejel sklicujoč se na šesti odstavek 90. člena ZJN-3, da se razveljavi že sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila. Naročnik je z njo seznanil ponudnike skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3, saj je bila objavljena na portalu javnih naročil, in sicer 1. 4. 2021. Na portalu javnih naročil dne 13. 4. 2021 je bila objavljena odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 0025/2020/0025/JNB/6-2 z dne 12. 4. 2021. Naročnik z izpodbijano odločitvijo tako še ni sprejel (tudi) odločitve, da bodisi odda javno naročilo bodisi ga ne odda. Naročnik torej še ni sprejel odločitve iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3, zato je še ni bil zavezan obrazložiti v vsebini iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Naročnik s to odločitvijo sicer tudi ni odločil o položaju vlagateljeve ponudbe ali vlagateljevem položaju pri oddaji javnega naročila, ki bi bil do njiju bodisi pozitiven bodisi negativen, saj ni navedel, da je ponudba bolj/manj ugodna kot katera druga ponudba, da je/ni skladna s tehničnimi specifikacijami, da vlagatelj (ne) izpolnjuje pogoje(v) za sodelovanje ipd. Naročnik pa s to odločitvijo tudi ni zavrnil vseh ponudb in torej ni sprejel niti odločitve iz prve povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, zato je ni bil dolžan obrazložiti niti v vsebini, kot jo zahteva druga poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3.

Da se je vlagatelj neutemeljeno (posredno) skliceval na tretji odstavek 90. člena ZJN-3, je razvidno tudi iz opisa elementov, ki jih mora vsebovati odločitev iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3. Prva alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 se nanaša na razloge, zaradi katerih je bil ponudnik neuspešen pri pridobitvi javnega naročila, druga alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 pa se nanaša na podatke v zvezi z uspešno izbiro. Kot že ugotovljeno, izpodbijana odločitev ne pomeni ne odločitve, da se javno naročilo odda, ne odločitve, da se javno naročilo ne odda, naročnik pa ni odločil niti o položaju vlagateljeve ponudbe ali vlagateljevem položaju pri oddaji javnega naročila.

Odločitve Državne revizijske komisije, na katere se je skliceval vlagatelj, so se nanašale na vprašanje skladnosti obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3, in sicer glede navedbe razlogov iz prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Te odločitve Državne revizijske komisije so se torej nanašale na dejansko stanje, ki ni primerljivo dejanskemu stanju obravnavane zadeve.

Državna revizijska komisija se sicer tudi ne strinja z vlagateljem, da naročnik ni v zadostni meri obrazložil dokumenta »Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 0025/2020/0025/JNB/6-2 z dne 12. 4. 2021. Naročnik je namreč navedel, da »javno naročilo vrača v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb«, saj je »po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila in pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji javnega naročila […] ugotovil, da so nastopile okoliščine, na podlagi katerih je treba izbrano ponudbo in postopek oddaje javnega naročila dodatno pregledati«, zato bo ponovno pregledal in ocenil ponudbe. Glede na to, da iz druge povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 izhaja, da naročnik obrazloži odločitev v skladu z določbami 90. člena ZJN-3, v šestem odstavku 90. člena ZJN-3 pa ni določeno, katere razloge bi moral navesti v odločitvi o razveljavitvi prejšnje odločitve o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji z objavo, oziroma v njem celo ni določeno, da bi moral za to odločitev navesti razloge, Državna revizijska komisija ni mogla naročniku očitati kršitve šestega odstavka 90. člena ZJN-3 pri sprejemu izpodbijane odločitve. Na ta zaključek ne vpliva niti vlagateljevo sklicevanje na načelo zakonitosti javnega naročanja (8. člen ZJN-3) in načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), saj te ne vzpostavljajo pravil o obstoju in/ali vsebini obrazložitve odločitve o razveljavitvi prejšnje odločitve o oddaji javnega naročila. Ker pa mora naročnik sprejeti novo odločitev v postopku oddaje javnega naročila upoštevaje določbe 90. člena ZJN-3 (druga poved iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3), bo moral obrazložiti odločitev, s katero bo zaključil ta postopek, skladno z 90. členom ZJN-3 (druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3) in bo ta torej odvisno od sprejete odločitve morala vsebovati bodisi vsebino, ki jo zahteva tretji odstavek 90. člena ZJN-3 za odločitve iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3, bodisi vsebino, ki jo zahteva druga poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 za odločitev iz prve povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3. Vlagatelj bo zoper novo odločitev imel zagotovljeno pravno varstvo (peta poved iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3) in bo lahko tudi uveljavljal, da nova odločitev ni obrazložena, kot to določa 90. člen ZJN-3 glede na vrsto odločitve. V posledici navedenega, je Državna revizijska komisija v celoti zavrnila tudi očitek v zvezi z domnevnim naknadnim naročnikovim dopolnjevanjem obrazložitve odločitve, kot tudi (s tem v zvezi) sklicevanje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-139/2012, 018-234/2015 in 018-096/2016, saj, kot že pojasnjeno, je naročnik v Odločitvi zadostil »standardu« zadostne obrazloženosti odločitve v skladu z šestim odstavkom 90. člena ZJN-3.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

Ker vlagatelj kljub (vsebinski, meritorni) obravnavi ni uspel z zahtevkom za revizijo, Državna revizijska komisija ni preizkušala, ali bi bile sicer izpolnjene vse procesne predpostavke iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN. Če te namreč ne bi bile, bi bilo treba zahtevek za revizijo zavreči (tretji odstavek 31. člen ZPVPJN). Vlagatelj torej tako v primeru zavrženja zahtevka za revizijo kot njegove zavrnitve z njim ne bi mogel uspeti, zato zaradi (vsebinske, meritorne) obravnave ni mogel biti v slabšem položaju, kot če bi bilo treba o zahtevku za revizijo odločiti le postopkovno (procesno).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 28. 5. 2021

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije



Vročiti (prek portala eRevizija):
- vlagatelj
- naročnik
- MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran