EN

018-063/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Številka: 018-063/2021-9
Datum: 25. 5. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup in/ali zakup Microsoft programske opreme«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil SPAN projektiranje informacijskih sistemov d.o.o., Ljubljana, Verovškova ulica 55A, Ljubljana, ki ga zastopa Gregor Podreberšek – odvetnik, Slomškova ulica 33, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 5. 2021

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Nakup in/ali zakup Microsoft programske opreme«, za katerega je bilo obvestilo o javnem naročilu na Portalu javnih naročil objavljeno dne 12. 2. 2021 pod številko objave JN000811/2021-B01 in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije dne 15. 2. 2021 pod številko objave 2021/S 031-076744.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 3.225,28 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 12. 2. 2021 pod številko objave JN000811/2021-B01, Popravek pa dne 19. 2. 2021 pod številko objave JN000811/2021-K01 in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije dne 15. 2. 2021 pod številko objave 2021/S 031-076744, Popravek pa dne 22. 2. 2021 pod številko objave 2021/S 036-090067. Naročnik je predmetno javno naročilo razdelil na dva sklopa, pri čemer postopek za sklop 1 izvaja v svojem imenu in za svoj račun in v imenu in za račun posameznih naročnikov, ki so navedeni v objavljeni Prilogi 1, postopek za sklop 2 pa v svojem imenu in za svoj račun.

Vlagatelj je vložil Zahtevo za revizijo z dne 24. 3. 2021 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v kateri zatrjuje, da zaradi tehnične napake ni mogel oddati svoje ponudbe in predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj navaja, da so morali ponudniki ponudbe oddati preko informacijskega sistema e-JN (v nadaljevanju: sistem e-JN) najkasneje do dne 15. 3. 2021 do 9. ure, ko se je iztekel rok za oddajo ponudb. Kljub večkratnim poskusom tistega dne vlagatelj tega ni mogel storiti, saj mu je sistem e-JN javljal enako napako: »Tehnična napaka. Zgodila se je napaka v delovanju sistema. Obrnite se na skrbnika sistema.«. Vlagatelj pojasnjuje, da je s postopkom oddaje pričel približno 8.40. Ponudbo je najprej večkrat skušala oddati zaposlena AA iz domačega naslova v kraju A, nato še zaposlena BB preko službene delovne postaje na sedežu podjetja in preko različnih brskalnikov (Chrome, MS Edge, Explorer), a je sistem ves čas javljal enako napako (s tem v zvezi vlagatelj prilaga posnetek zaslona ob nalaganju dokumenta »predračun« ob 8.49 uri in ob 8.53 uri). Obe zaposleni sta s sistemom e-JN dobro seznanjeni, in do tega dogodka z oddajo ponudb nista nikoli imeli težav. Takoj ob pojavu težave in še pred iztekom roka za oddajo ponudb, je AA klicala podporo (080 2002), a ni dobila povezave, ker je bila 10. v čakalni vrsti. Po nasvetu skrbnika predmetnega javnega naročila CC, je vlagatelj pisno obvestilo o težavi poslal na uradni elektronski naslov naročnika dne 15. 3. 2021 ob 9.23, kasneje istega dne pa še dopis. V neuradnih pogovorih s predstavniki naročnika je vlagatelj izvedel, da napake v delovanju sistema niso bile zaznane in da bi vzrok za težavo lahko predstavljalo ime datoteke, ki jo je vlagatelj skušal oddati, saj naj bi vsebovala znak, ki naj ga sistem ne bi dopuščal. Uradnega odgovora naročnika glede izpostavljenih težav vlagatelj ni prejel. V izkaz svojih navedb vlagatelj predlaga tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem AA, BB, CC in zakonitega zastopnika vlagatelja.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da omenjena domneva o nedovoljenem znaku na možnost oddaje ponudbe ne more imeti vpliva. Večina uporabnikov informacijskih sistemov uporablja Microsoft okolje, ki v imenu datotek dopušča praktično vse znake, prepovedani so le tisti znaki, ki jih sistem uporablja za razvrščanje datotek v datotečnem sistem, »npr. / : * ? < > |«. Datoteke z nedovoljenim znakom sploh ni mogoče shraniti, zato ni mogoče, da bi ga vlagatelj sploh lahko uporabil. Vlagatelj opozarja, da iz Pogojev uporabe portala e-JN ne izhaja, da bi bili drugi znaki v imenu datotek prepovedani, edino omejitev glede datoteke predstavlja omejitev velikosti datoteke, ki pa ji vlagateljeve datoteke niso bile niti blizu.

Dalje zatrjuje, da iz besedila obvestila o napaki izhaja, da gre za napako v sistemu in poziva uporabnika, naj se obrne na skrbnika sistema. Gre torej za napako na strani ponudnika portala za oddajo ponudb in posledično na strani naročnika, ne na strani vlagatelja. Če bi bilo tako, bi moralo besedilo obvestila o napaki jasno opozoriti, da gre za napako na strani uporabnika/vlagatelja. Če bi šlo v resnici za težavo zaradi uporabe nedovoljenega znaka, bi obvestilo o napaki to moralo jasno povedati, kot je običaj v Microsoftovem okolju (kar vlagatelj prikazuje s priloženim posnetkom zaslona). Ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-199/2018 vlagatelj zatrjuje, da ZJN-3 zagotovitev orodij in opreme za elektronsko sprejemanje ponudb nalaga naročniku, z izbiro enega od več dostopnih informacijskih sistemov pa v naročnikovo sfero preide odgovornost za delovanje izbranega sistema. Opozarja še na odločitev naročnika Vrhovno sodišče, ki naj bi v praktično identičnem primeru pri razpisu »Sodelovanje pri projektu e-Dražbe« zavrnilo vse ponudbe in postopek ponovilo. Z uporabo nedelujočega sistema je naročnik omejil konkurenco in ravnal negospodarno, neučinkovito in neuspešno, vlagatelju pa onemogočil oddati ponudbo in konkurirati za dodelitev javnega naročila.

Naročnik je dne 1. 4. 2021 sprejel Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil, zahteva pa tudi povrnitev svojih stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik navedbe vlagatelja zavrača kot neutemeljene. Uvodoma pojasnjuje, da je sistem e-JN ves čas deloval nemoteno in brez težav. Ob sklicevanju na pojasnila Sektorja za e-poslovanje, svetovanje in analitiko (skrbnik sistema e-JN) z dne 29. 3. 2021 navaja, da dne 15. 3. 2021 med 8. in 10. uro, ko je vlagatelj skušal oddati ponudbo, ni bilo zabeleženega izpada delovanja sistema e-JN. V tem času se je rok za prejem ponudb iztekel še v 17 postopkih in v vseh je bilo po izteku roka za prejem ponudb uspešno izvedeno javno odpiranje ponudb. Zatrjuje, da vlagatelj nepravilno navaja, da je obvestilo o napaki prejel v trenutku, ko je želel oddati ponudbo, saj je zaslonska slika, ki jo je predložil vlagatelj, posledica neuspešnega postopka shranjevanja datoteke z imenom »SPAN_15032021_4-ODMIO – 28 – Predracun-EA – sklop 1 in Premier%2.pdf«, ki sta jo v sistem večkrat skušali naložiti uporabnici vlagatelja (s tem v zvezi naročnik prilaga izpis dnevnika dogodkov in izpis napak). Vlagatelj je tako imel težave samo z nalaganjem predmetne datoteke, obvestilo sistema e-JN pa je prejel ob vsakokratnem poskusu nalaganja le-te v sistem e-JN in ne, ko se je odločil oddati ponudbo (klik na gumb »Oddaj ponudbo«).

Dalje naročnik, ob sklicevanju na pojasnila skrbnika sistema e-JN, navaja, da je izpisano obvestilo generično obvestilo e-JN, ki se je uporabniku prikazalo na zaslonu v primeru, ko sistem ni mogel izvesti naslednjega koraka, kot je bil predviden v procesu (uspešno nalaganje oz. shranjevanje datoteke v osnutek ponudbe). Enako obvestilo se je generiralo in prikazalo na ekranu uporabniku v primerih, ko naslednji korak v sistemu ni mogel biti izveden zaradi domnevne napake pri uporabniku sistema (vlagatelja), ne pa zaradi nedelovanja ali nedostopnosti sistema. V primeru nedelovanja oz. nedostopnosti sistema bi se uporabniku na ekranu prikazalo obvestilo, da sistem zaradi tehničnih težav ni dosegljiv, brez napotitve uporabnika na skrbnika sistema, v tem času pa prijave ne bi bilo mogoče izvesti niti ne bi bilo mogoče ostati prijavljen v sistem, zaradi česar bi bila potrebna nova prijava (s tem v zvezi naročnik prilaga posnetek zaslona v primeru nedostopnosti sistema).

Ker je bil vlagatelj v sistemu ves čas prijavljen, je vedel, da sistem deluje in da je napaka uporabnika v konkretnem koraku v oddaji datoteke z nedopustnim imenom. Kot navaja že vlagatelj sam, je ponudbe s pomočjo sistema e-JN že večkrat oddajal in je z njim seznanjen. Vlagatelj bi moral ob skrbnem ravnanju zaznati, da je datoteko preimenoval in da ta v svojem nazivu vsebuje nedovoljene znake. Ker je uporabnik datoteko skušal v sistem e-JN naložiti tik pred iztekom roka za oddajo ponudb, ni prepoznal težave in očitne napake na svoji strani, ki mu je onemogočala izvedbo koraka v sistemu e-JN in nezmožnost pridobiti dodatno pomoč skrbnika sistema. Naročnik na podlagi izpisov iz dnevnika dogodkov in izpisa napak sklepa, da je vlagatelj druge dokumente osnutek ponudbe v sistem e-JN pravilno naložil, čeprav tega v zahtevku za revizijo ne dokazuje.

Naročnik dalje navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo pomanjkljivo navaja prepovedane znake Microsoft okolja, svojih navedb pa ne podkrepi z nobenim dokazom. Kot izhaja iz odgovora skrbnika sistema e-JN, sistem zaradi varnostnih pravil ne dopušča nalaganja dokumentov, ki bi imeli v imenu znake »* : < > ? / | ~ " # % & { }«. Gre za znake, ki so kot nedovoljeni navedeni tudi na spletni strani za podporo uporabnikom Microsoft programske opreme in so kot taki del splošno znanih pravil poimenovanja dokumentov. Še posebej bi morali biti znani vlagatelju, ki je oddajal ponudbo na javnem naročilu Microsoft programske opreme. Da je »%«, ki ga je pri poimenovanju datoteke uporabil vlagatelj, nedovoljen znak pri poimenovanju datotek, je razvidno tudi iz več drugih spletnih strani (npr. wikipedia), kar pomeni, da gre za splošno znana pravila poimenovanja dokumentov. Navedeno bi moralo biti vlagatelju, kot strokovnjaku na področju programske opreme znano, brez dodatnega sistemskega pojasnila in/ali opozorila sistema e-JN. Vlagateljevo skrbnost je potrebno glede na navedeno tehtati s presojo skrbnosti dobrega strokovnjaka.

Naročnik še dodaja, da je v Navodilih (točka 11.2.1) določil, da ponudnik ne sme spreminjati vsebine obrazca »Predračun EA«, kar pomeni da tudi imena datotek ne sme spreminjati. Če bi vlagatelj oddal datoteko z imenom, kot je bila poimenovana v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, z nalaganjem datoteke ne bi imel nikakršnih težav. Vlagatelj je ime datoteke spremenil in ni sledil navodilom naročnika, sam sebe pa spravil v položaj, ko bi moral vedeti, da je sprememba imena nedovoljena in nedopustna. Da bi naročnik odgovarjal in nosil vse posledice dejanj, na katere ni imel vpliva ali jih ni storil, ni mogoče pričakovati.

Naročnik navaja, da je obvestilo e-JN generično obvestilo uporabniku, zato je nemogoče slediti vlagatelju (niti ob analizi skozi jezikovno razlago), da obvestilo sporoča, za čigavo napako gre. Besedilo pove, da se je zgodila tehnična napaka. Nadalje obvesti, da se je zgodila napaka v sistemu – torej ne, da sistem ne deluje, pač pa, da je v sistemu napaka. Kot je zapisal skrbnik sistema e-JN, sistem sporoča le, da je prišlo do napake, ki povzroča, da ni mogoče izvesti naslednjega koraka.

Vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-199/2018 in na odločitev Vrhovnega sodišča naročnik zavrača, saj dejansko stanje (zaradi motenj v delovanju sistema e-JN ni bilo mogoče oddati ponudb) ni enako predmetnemu (sistem e-JN je nemoteno deloval).

Naročnik pojasnjuje tudi, da je v postopku sprejema novela ZJN-3, ki bo med drugim določala ravnanja naročnika ob morebitnem nedelovanju sistema, ki je bil določen za oddajo ponudb, zato tudi, če sistem e-JN ne bi deloval, v konkretnem primeru v skladu s predlogom novega osmega odstavka 37. člena ZJN-3, pogoji za podaljšanje roka ne bi bili izpolnjeni.

Naročnik zaključuje, da vlagatelju oddaja ponudbe ni bila onemogočena. S tem, ko je vlagatelj v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila spremenil poimenovanje obrazca in pri tem uporabil znake, za katere je splošno znano, še toliko bolj pa strokovnjaku, da njihova uporaba ni dovoljena, je sam povzročil nezmožnost izvedbe koraka (uspešno nalaganje oz. shranjevanje datoteke v osnutek ponudbe). Ker je vlagatelj korak izvedel tik pred potekom roka za oddajo ponudb, se je sam spravil v položaj, ki mu je onemogočal izvedbo oddaje ponudbe in si s tem sam znatno zmanjšal možnost, da bi še pred iztekom roka za oddajo ponudb v skladu s prejetim obvestilom sistema e-JN pravočasno pridobil pomoč skrbnika sistema e-JN. Posledice z razpisno dokumentacijo nedovoljenega in tehnično nedopustnega ter zato neskrbnega ravnanja vlagatelja kot dobrega strokovnjaka v nobenem primeru ne more nositi naročnik.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 7. 4. 2021 in dne 4. 5. 2021, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN ter prvim odstavkom 33. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 7. 4. 2021 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj navedbe naročnika zavrača kot neutemeljene. Uvodoma navaja med njim in naročnikom nesporna dejstva (pričetek aktivnosti vlagatelja, rok za oddajo ponudbe, neuspeli poskusi nalaganja datoteke z znakom »%« in prikaz obvestila o napaki, ki je onemogočal izvedbo nadaljnjih korakov v postopku oddaje ponudbe). Da bi ponudbo lahko oddal, bi morala biti datoteka uspešno naložena, vendar zaradi pomanjkljivosti sistema e-JN tega ni mogel storiti.

Vlagatelj nasprotuje navedbam naročnika, da je »%« nedovoljen znak, pa tudi, da gre s tem v zvezi za splošno znano dejstvo. Nabor nedovoljenih znakov se v Microsoft okolju v Microsoft 365 v primerjavi z npr. Microsoft okoljem v Server 2013 razlikuje – tako »%« v slednjem ni dovoljen znak, v Microsoft 365 pa ga med naborom nedovoljenih znakov ni mogoče zaslediti. Tudi iz strani wikipedia.org, na katero se sklicuje naročnik, ne izhaja, da bi bil »%« med nedovoljenimi znaki, ampak izhaja, da v sistemu Windows nima posebnega pomena (»Not special on Windows«).

Če bi bil »%« v sistemu Windows nedovoljen znak, bi sistem Windows poimenovanje z znakom »%« preprečil, v konkretnem primer pa je Microsoft okolje, zaradi uporabe datoteke v Microsoft okolju Sharepoint, »%« samodejno dodalo v ime datoteke. Vlagatelj poudarja, da ni bilo Microsoft okolje oz. Windows sistem tisti, ki je preprečil oddajo datoteke s spornim znakom, temveč sistem e-JN. Če sistem e-JN določenih znakov ne dopušča, bi moral ponudnik tega sistema oz. naročnik uporabnike na to izrecno opozoriti in poskrbeti, da v primeru uporabe nedovoljenega znaka sistem tako napako javi uporabniku na jasen, nedvoumen način (kot to stori sistem Windows), pa tega ni storil nobeden od njiju. Navedbe naročnika o potrebni ponovni prijavi v sistem in o jezikovni razlagi besedila opozorila e-JN so neprepričljive, saj iz besedila obvestila e-JN tudi nadpovprečno skrben uporabnik ne more in ni dolžan sklepati, da gre za težavo z imenom datoteke in da sistem deluje brez težav. Besedilo je zavajajoče, ker uporabnika napeljuje na prepričanje, da gre za napako v sistemu. Uporabnik tudi ne more vedeti, da se v primeru nedelovanja sistema pokaže drugačno obvestilo ali da bi se moral v takem primeru ponovno prijaviti v sistem. Ponudnik sistema je v dokumentu »Splošni pogoji za uporabo informacijskega sistema e-JN« in dokumentu »Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori – ponudniki« npr. uporabnike seznanil z dovoljenimi formati datotek za del »Predračun« in predvidel posebno obvestilo za primer, ko uporabnik kljub izrecnim navodilom pripne datoteko v napačnem formatu. Enako bi moral uporabnike seznaniti tudi za primer datoteke z nedovoljenimi znaki. Tako dolžnostno ravnanje ponudnika sistema izhaja iz skrbnosti, ki jo je pri svojem delu dolžan zagotavljati dober strokovnjak iz IT področja, v dokaz navedenega pa vlagatelj predlaga izvedbo dokaza z angažiranjem sodnega izvedenca IT stroke. Da ne gre za trivialno napako priča tudi dejstvo, da niti kontaktna oseba naročnika ni vedela, v čem je težava, tega pa do prejema pojasnil skrbnika sistema e-JN ni vedel niti naročnik.

Vlagatelj prereka še navedbe naročnika, da prepoved spreminjanja obrazca pomeni tudi prepoved spreminjanja poimenovanja datoteke. Ponudbo s spremenjenim imenom predračuna sta oddala tudi dva druga ponudnika. S stališča nedovoljenih znakov v IT je veliko bolj pogosta praksa, da datoteke ne vsebujejo šumnikov, kot je storil eden od ponudnikov (»Predračun«).

Ker vlagatelj ni sodeloval pri razvoju ali vzdrževanju sistema e-JN, je v odnosu do sistema le navaden uporabnik, izenačen z ostalimi uporabniki. Na navedbe o napovedani spremembi zakona vlagatelj nima posebnih komentarjev, saj nesprejeti zakon ne more veljati.

Naročnik se je z vlogo z dne 14. 4. 2021 opredelil do navedb vlagatelja v vlogi z dne 7. 4. 2021.

Vztraja, da vsi že pojasnjeni razlogi in okoliščine izkazujejo, da vlagatelju oddaja ponudbe ni bila onemogočena. Z navedbami o tem, kdaj se je pojavilo obvestilo sistema e-JN je naročnik konkretiziral vlagateljeve navedbe o nezmožnosti oddaje ponudbe, saj bi iz njih (lahko) zavajajoče izhajalo, da je sicer uspel z vsemi koraki pri urejanju osnutka ponudbe v sistemu e-JN, težavo pa je imel le ob spremembi iz statusa ponudbe »V pripravi« v status ponudbe »Oddana«. Bistvo naročnikovega poudarka je v tem, da je sistem ves čas deloval, saj je bil uporabnik v sistemu ves čas prijavljen in da je bila napaka v delovanju uporabnika v konkretnem koraku oddaje ponudbe. Ker vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika ne nasprotuje njegovim navedbam o tem, da je druge dokumente v sistem e-JN lahko pravilno naložil, naročnik predlaga, naj Državna revizijska komisija vpogleda v sistem e-JN in ugotovi, katero ponudbeno dokumentacijo je vlagatelj do roka za oddajo ponudb v sistem že naložil. Če je vlagatelj druge dokumente, razen predračuna, uspel naložiti, se ne more zagovarjati, da ni vedel, da je težava v nalaganju konkretnega dokumenta in ne v delovanju sistema.

Nadaljuje, da se je vlagatelj določenih omejitev pri uporabi dovoljenih znakov pri poimenovanju datotek v produktih Microsoft zavedal in bi moral upoštevati, da vsi produkti ne dopuščajo uporabe vseh posebnih znakov. Nabor znakov, ki so na spletni strani za podporo uporabnikom Microsoft programske opreme navedeni kot nedovoljeni, dejansko ni enak pri vseh Microsoft produktih. Znak »%« je nedovoljen oz. problematičen znak za poimenovanje dokumentov v različnih sistemih (v MS okolju in drugih). Če na uporabo znakov vlagatelj ni bil pozoren že pri poimenovanju, bi moral to prepoznati ob nastopu težave ob nalaganju zadnje datoteke v osnutek ponudbe v sistem e-JN. Ker ima datotečni sistem svoja pravila, URL ima svoj standard, Windows okolje pa je vpeto v oba, se lahko zgodi, da so določeni znaki nekje sprejemljivi, drugje ne. Ker so omejitve različne v okviru okolja in ne samo posamičnega produkta ali storitve je jasno, da lahko prihaja do zavračanj na podlagi neustreznih poimenovanj, zato so v izogib tovrstnim težavam znaki opredeljeni kot varni/nesprejemljivi/nevarni in se jih uporabniki izogibajo. Generičen opis napake kot take je logičen, saj naročnik ne more zagotoviti in opredeliti vseh možnih napak, ki se lahko zgodijo pri vlaganju ponudb v sistem.

Čeprav naročnik meni, da je vlagatelj z navedbami v zvezi z dokumentom »Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori – ponudniki« ter predlaganim dokazom z angažiranjem izvedenca IT stroke prepozen, vseeno pojasnjuje, da je opozorilo za primer uporabe napačnega formata predračuna konkretizirano zato, ker gre za omejevanje splošno uporabljanega nabora formatov pri izmenjavi datotek na zgolj tri formate. Konkretnih opozoril je v sistemu še več, vsa pa se nanašajo na posamezne možne napake uporabnikov pri uporabi sistema, ki so vnaprej definirane, ker gre za pomanjkljivosti pri vnosu podatkov ali za omejevanje sicer splošno znanih pravil v svetu IT, čemur se posveča posebna pozornost. V drugih, vnaprej nedefiniranih primerih, sistem prikaže generično obvestilo, saj je vse situacije, do katerih lahko pride med uporabo sistema, nemogoče predvideti. Da bo uporabnik pri poimenovanju datoteke uporabil posebne znake, ki se sicer splošno ne uporabljajo, v konkretnem primeru ni bilo predvideno.

Naročnik še pojasnjuje, da je z navedbami o napovedani spremembi zakona le poudaril, da si ponudnik s tem, ko izvaja korake za oddajo ponudbe tik pred iztekom roka za oddajo ponudb v elektronskem sistemu, sam znatno zmanjša možnost za uspešno oddajo ponudbe, tudi iz razlogov na svoji strani (neprepoznava težave, nepravočasna pomoč skrbnika sistema, pregled Pogojev uporabe in drugih, morebitnih pisnih pojasnil sistema e-JN).

Vlagatelj se z vlogo z dne 19. 4. 2021 opredelil do navedb naročnika v vlogi z dne 14. 4. 2021 in jih zavrača, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Vlagatelj ob pojasnjevanju namena instituta opredelitve do navedb naročnika zatrjuje, da z navedbami v opredelitvi do navedb naročnika in tam predlaganimi dokazi ni prepozen, niti z navedbami ne širi opisa kršitve. Po najboljših močeh je opredelil edini historični dogodek, ki je po njegovem mnenju predstavljal kršitev njegovih pravic – tj. nezmožnost oddaje ponudbe, v opredelitvi do navedb naročnika pa odgovarja na navedbe naročnika, ki bi jih naročnik sicer lahko podal v uradnem odgovoru na zaprosilo vlagatelja, vendar tega ni storil. Navedbe naročnika, v katerem koraku oddaje ponudbe je prišlo do težav, označuje za nerelevantne. Glede nalaganja ostalih datotek v osnutek ponudbe vlagatelj pojasnjuje, da je pet dokumentov naložil dne 12. 3. 2021, enega dne 14. 3. 2021, dne 15. 3. 2021 pa je želel naložiti še podpisane obrazce s podatki o ceni in kot prvega od njih, sporni predračun (s tem v zvezi vlagatelj prilaga posnetek zaslona s podatki o vrstah naloženih dokumentov ter datumu in uri njihovega nalaganja). Ker se je napaka pojavila šele dne 15. 3. 2021, ob nalaganju prve datoteke tistega dne, predvsem zaradi zavajajočega obvestila, vlagatelj ni mogel in ni bil dolžan sklepati, da je težava v spornem znaku imena datoteke, ki jo je tisti dan nalagal. Ker naročnik še vedno vztraja, da bi se vlagatelj kot strokovnjak za Microsoft okolje moral zavedati, da uporablja v Microsoft okolju nedovoljen znak, vlagatelj ponovno poudarja, da portal e-JN ni Microsoft okolje oz. ni Microsoft orodje, zato ni strokovnjak za njegovo delovanje, četudi deluje na Microsoft platformi. O uporabi spornih znakov oz. o morebitnih neujemanjih med sistemi, ki jih uporablja večina uporabnikov, ter platformo, na kateri deluje sporni portal e-JN bi moral ponudnik portala e-JN uporabnike ustrezno obvestiti. Vlagatelj ponovno izpostavlja, da je naročnik, ki je v resnici strokovnjak za portal e-JN, potreboval 14 dni, da je ugotovil, v čem je bila težava v konkretnem primeru. Očitek o pripravi ponudbe v zadnjih 15 minutah zato izzveni v prazno. Vlagatelj zaključuje, da čeprav vseh možnih napak res ni mogoče predvideti, uporaba spornih znakov ni ena izmed njih in bi moral ponudnik sistema predvideti ustrezno obvestilo in ponudnike predhodno seznaniti, kateri nabor znakov ni sprejemljiv.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Za obravnavano zadevo je relevanten prvi odstavek 37. člena ZJN-3, v katerem je določeno, da se za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi tega zakona, zlasti elektronsko oddajo ponudb, v skladu z zahtevami navedenega člena uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. Orodja in naprave, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti, morajo biti nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja. Skladno z desetim odstavkom 37. člena ZJN-3 naročnik za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje ter načrtov in projektov v projektnih natečajih zagotovi orodja in opremo, ki s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotavljajo, da: a) se lahko natančno določita čas in datum prejetja ponudb in prijav za sodelovanje ter predložitve načrtov in projektov; b) se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenimi roki nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami; c) lahko samo pooblaščene osebe določijo ali spremenijo datum odpiranja prejetih dokumentov; č) se med različnimi stopnjami postopka javnega naročanja ali projektnega natečaja omogoči dostop do vseh predloženih podatkov ali dela teh podatkov le pooblaščenim osebam; d) lahko le pooblaščene osebe omogočijo dostop do poslanih podatkov, in sicer šele po predpisanem datumu; e) so dokumenti, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z njimi; f) se lahko, če so kršene prepovedi dostopa ali pogoji iz b), c), č), d) in e) točke tega odstavka ali če obstajajo poskusi kršitve, ustrezno zagotovi, da se kršitve ali poskusi kršitve zlahka zaznajo.

Skladno z navedenim je torej naročnik tisti, ki je dolžan zagotavljati ustrezna elektronska komunikacijska sredstva oz. orodja ter opremo za elektronsko sprejemanje oz. oddajo ponudb. Čeprav naročnik z izbiro informacijskega sistema prevzame odgovornost za njegovo delovanje (prim. tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-199/2018), pa to ne velja za primer prav vseh ravnanj oz. napak, ki bi uporabniku utegnile onemogočiti oddajo ponudbe.

Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju ugotavljala, na čigavi strani je v konkretnem primeru breme odgovornosti, da vlagatelj ni bil uspešen pri nalaganju dokumenta (predračuna) v osnutek ponudbe v sistem e-JN, torej pri izvedbi enega od korakov, potrebnih za končno oddajo ponudbe.

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik v poglavju 4. Rok in način predložitve ponudbe določil, da morajo ponudniki ponudbo predložiti v »informacijski sistem e-JN na spletnem naslovu https://ejn.gov.si, v skladu s točko 3 dokumenta Navodila za uporabo informacijskega sistema za uporabo funkcionalnosti elektronske oddaje ponudb e-JN: PONUDNIKI (v nadaljevanju: Navodila za uporabo e-JN), ki je del te razpisne dokumentacije in objavljen na spletnem naslovu https://ejn.gov.si. […]«. V dokumentu Navodila za uporabo informacijskega sistema za uporabo funkcionalnosti elektronske oddaje ponudb e-JN: PONUDNIKI (verzija november 2019) je v točki 3. Javna naročila naročnik podal pojasnila v zvezi z vprašanji, kje najti aktualno javno naročilo in kako sodelovati na njem. Naročnik je v času objave predmetnega javnega naročila navodila posodobil (verzija marec 2021), vendar se vsebinsko v delu, na katerega se v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sklicuje naročnik, niso bistveno spremenila.

Med vlagateljem in naročnikom najprej ni sporno, da se je vlagatelj soočal s težavami pri nalaganju konkretne datoteke oz. dokumenta (predračuna) v osnutek ponudbe v izbrani informacijski sistem naročnika (sistem e-JN) v zadnjih 15 minutah pred potekom roka za oddajo ponudb, ki je bil določen za dne 15. 3. 2021 ob 9. uri (glej točko IV.2.2 Obvestila o naročilu) in ne npr. pri oddaji končne različice ponudbe v sistem e-JN. O navedenem se je z vpogledom v vlagateljeve posnetke zaslona ob nalaganju dokumenta ter naročnikove izpise dnevnika dogodkov in napak pri nalaganju dokumenta za uporabnici AA in BB, prepričala tudi Državna revizijska komisija. Ker izpostavljena dejstva, v zvezi s katerimi vlagatelj predlaga še zaslišanje zaposlenih AA in BB, skrbnika javnega naročila CC in zakonitega zastopnika vlagatelja med vlagateljem in naročnikom niso sporna, je Državna revizijska komisija vlagateljev dokazni predlog z zaslišanjem navedenih oseb zavrnila kot nepotreben. Iz istega razloga Državna revizijska komisija tudi ni sledila predlogu naročnika, naj z vpogledom v sistem e-JN preveri, če je vlagatelj do poteka roka za oddajo ponudb v sistem e-JN že uspel naložiti katerega od dokumentov, da bi ugotovila pri katerem koraku oddaje ponudbe se je vlagatelj srečal s težavami v sistemu e-JN. Vseeno na tem mestu Državna revizijska komisija pripominja, da iz vlagateljevih posnetkov zaslona izhaja, da je v dneh pred potekom roka za oddajo ponudb in do dne 14. 3. 2021 v osnutek ponudbe v sistem e-JN naložil več dokumentov, a ne spornega dokumenta (predračuna), kasneje pa nobenega več.

Med vlagateljem in naročnikom tudi ni sporno, da je imel dokument (predračun), ki ga je vlagatelj skušal večkrat naložiti v osnutek ponudbe v sistem e-JN, v imenu znak »%« in da je vlagatelj ob vsakokratnem poskusu nalaganja tega dokumenta prejel obvestilo sistema e-JN z vsebino:

»Tehnična napaka. Zgodila se je napaka v delovanju sistema. Obrnite se na skrbnika sistema.«.

V zvezi z znakom »%« vlagatelj in naročnik najprej navajata, v katerih sistemih znak »%« je oz. ni dovoljen in ga pri poimenovanju dokumentov je oz. ni mogoče oz. dopustno uporabljati in zatrjujeta, da pravila v zvezi z uporabo znakov pri poimenovanju dokumentov so oz. niso splošno znana dejstva. Pri tem se sklicujeta na informacije, ki jih podajajo različne spletne strani. Državna revizijska komisija pomena in opredelitve znaka »%« ter posledic njegove uporabe v različnih sistemih ni ugotavljala, saj ugotovitve v zvezi z izpostavljenimi vprašanji ne bi mogle vplivati na, po presoji Državne revizijske komisije, bistveno okoliščino, tj. da je v konkretnem primeru vlagatelj dokument (predračun) z imenom, ki je vseboval znak »%« v Microsoft okolju, lahko shranil in ga kot takega v tem okolju tudi lahko uporabljal (npr. pripel v sistem e-JN z namenom, da ga vanj naloži). Microsoft okolje mu takega ravnanja ni preprečilo na način, da dokumenta s spornim znakom npr. ne bi mogel shraniti in ga nadalje uporabljati, kar pomeni, da v konkretnem primeru znaka »%« to okolje očitno ni štelo za nedovoljenega pri poimenovanju dokumenta. Določb oz. omejitev glede poimenovanja dokumentov, ki jih ponudniki želijo naložiti v sistem e-JN ne vsebujejo niti Splošni pogoji za uporabo informacijskega sistema e-JN niti Navodila za uporabo informacijskega sistema za uporabo funkcionalnosti elektronske oddaje ponudb e-JN: PONUDNIKI (verzija november 2019). V posodobljenih Navodilih za uporabo informacijskega sistem e-JN: PONUDNIKI (verzija marec 2021) je naročnik v delu Pomembna priporočila sicer zapisal: »Pri poimenovanju predračunov, se v izogib nepredvidljivim težavam izogibajte poimenovanj dokumentov z uporabo šuminkov in posebnih znakov. Priporočamo da uporabljate naslednje znake: a-z; A-Z; 0-9; -; _; .«, vendar navedenega ni mogoče šteti kot navodilo ponudnikom, pač pa zgolj kot neobvezujoče priporočilo glede (ne)uporabe določenih znakov pri poimenovanju dokumentov. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju, zgolj zato, ker je dokument (predračun) poimenoval na način, da je pri njegovem poimenovanju med drugim uporabil (dopustil) znak »%«, ni mogoče očitati nepravilnega ravnanja, posledično pa mu zaradi tega tudi še ni mogoče naložiti odgovornosti za neuspešno nalaganje tega dokumenta, torej odgovornosti za neuspešno izvedbo koraka, potrebnega za kasnejšo oddajo ponudbe. Ali se v praksi uporabniki uporabe znakov pri poimenovanju dokumentov izogibajo, glede na predstavljene okoliščine konkretnega primera, ni relevantno.

Vlagatelju tudi ni mogoče očitati, da je z umestitvijo znaka »%« v ime dokumenta (predračuna), ime dokumenta spremenil v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Določbe o prepovedi spreminjanja vsebine predračuna iz točke 11.2.1 Obrazec »Predračun EA« - sklop 1 in »Predračun Premier Support« - sklop 2 dokumenta Povabilo in Dokumentacija za pripravo ponudbe za oddajo javnega naročila po odprtem postopku z oznako ODMIO-28/2020, na katero se sklicuje naročnik, namreč po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče razumeti na način, da se nanaša tudi na prepoved spremembe poimenovanja samega dokumenta, drugih določb, na podlagi katerih bi bilo naročnikovo zatrjevanje utemeljeno, pa v navedeni točki tudi ni najti.

Dalje je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja in naročnika v zvezi z obvestilom sistema e-JN, ki ga je vlagatelj prejel ob poskusih nalaganja spornega dokumenta v osnutek ponudbe v sistem e-JN. Vlagatelj namreč zatrjuje, da iz obvestila izhaja, da gre za napako v sistemu, torej za napako na strani ponudnika sistema e-JN in posledično na strani naročnika, in da bi moralo iz obvestila, v primeru, da bi šlo res za napako na strani uporabnika zaradi poimenovanja datoteke, to jasno izhajati. Vlagatelj še zatrjuje, da zagotovitev takega obvestila predstavlja dolžnostno ravnanje ponudnika sistema e-JN in za dokazovanje navedenega predlaga imenovanje izvedenca IT stroke. Naročnik vlagateljevim navedbam nasprotuje in navaja, da gre za generično obvestilo, ki se prikaže v primerih, ko sistem ne more izvesti naslednjega koraka; da obvestilo ne sporoča, za čigavo napako gre in ne potrjuje nedelovanja sistema.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz pojasnila skrbnika sistema e-JN, ki ga je predložil naročnik in ki mu v zadevnem delu vlagatelj ni nasprotoval, izhaja, da v sistemu e-JN v času, ko je bil v njem pred potekom roka za oddajo ponudb aktiven vlagatelj, izpadov delovanja ni bilo in je sistem deloval nemoteno. Glede na to, se kot nerelevantne na eni strani izkažejo navedbe naročnika o tem, kakšno obvestilo se prikaže uporabniku sistema e-JN v primeru nedelovanja sistema in navedbe o potrebni ponovni prijavi v sistem e-JN, na drugi strani pa vlagateljeve navedbe, s katerimi izpostavlja primerljivost dejanskega stanja v obravnavani zadevi z dejanskim stanjem v zadevi št. 018-199/2018 in v postopku oddaje javnega naročila št. JN006581/2018-W01 naročnika Vrhovno sodišče, v katerih je bilo (za razliko od obravnavane zadeve) ugotovljeno moteno delovanje sistema v času poteka roka za oddajo ponudb.

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je obvestilo o napaki res splošno oz. generično, v smislu, da obvešča le o tem, da je v nekem trenutku prišlo do (nekonkretizirane) tehnične napake. V nasprotju z zatrjevanji naročnika ugotavlja tudi, da iz obvestila jasno izhaja, na čigavi strani se je zgodila napaka. Tehnična napaka, ki se je zgodila pri vlagateljevem izvajanju enega od korakov priprave osnutka ponudbe v sistemu e-JN je bila namreč izrecno pojasnjena kot »napaka v delovanju sistema«. Iz vsebine obvestila sistema e-JN po presoji Državne revizijske komisije tako nedvoumno izhaja, da je prišlo do napake v samem sistemu oz. njegovem delovanju, na noben način pa iz nje ne izhaja, da se je zgodila napaka, ki bi jo šlo pripisati ravnanju vlagatelja (še manj izhaja za kakšno napako gre). Vlagatelju zato (niti ob povečani skrbnosti, če bi mu jo bilo sploh mogoče naložiti v smislu, za katerega se zavzema naročnik) ni mogoče očitati, da bi mogel oz. moral zaznati in ugotoviti, da je bil razlog za neuspešnost izvajanja koraka in pojavljanje obvestila o napaki lahko v njegovem ravnanju (dodatno tudi zato, ker mu nepravilnosti ravnanja pri poimenovanju dokumenta ni mogoče očitati). V zvezi z obravnavanim obvestilom sistema e-JN za primer predhodnega nepravilnega ravnanja uporabnika sistema e-JN Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je, glede na okoliščine konkretnega primera, pomanjkljivo oz. vsebinsko neustrezno.

Da bi vlagatelj napako na svoji strani mogel oz. moral zaznati, bi po presoji Državne revizijske komisije iz obvestila sistema e-JN zato moralo izhajati (najmanj), da je prikazano opozorilo in onemogočena izvedba konkretnega koraka v sistemu e-JN posledica nepravilnega oz. neustreznega ravnanja vlagatelja. Ker bi šele v takem primeru postala relevantna presoja tudi drugih vidikov ustreznosti vlagateljevih ravnanj pri pripravi osnutka ponudbe v sistemu e-JN (v okviru katerih bi bilo potrebno opraviti tudi presojo vpliva odsotnosti navodil glede poimenovanja dokumentov), je Državna revizijska komisija kot brezpredmetne zavrnila naročnikove navedbe o tem, da je vlagatelj prepozno pričel z izvajanjem aktivnosti in sam zakrivil nemožnost pridobiti pomoč, pa tudi naročnikovo, s tem povezano sklicevanje na prihajajočo novelo ZJN-3.

Ugotovljena pomanjkljivost prikazanega obvestila sistema e-JN, zaradi katere vlagatelj ni bil seznanjen (niti) o tem, da je bila izvedba izvajanega koraka onemogočena iz razlogov na njegovi strani, po presoji Državne revizijske komisije v konkretnem primeru predstavlja okoliščino, zaradi katere neuspeha pri nalaganju dokumenta (predračuna) v osnutek ponudbe v sistem e-JN kot enega od predhodnih korakov, potrebnih za oddajo končne ponudbe v sistem e-JN ni mogoče pripisati vlagatelju. Ker je z izbiro in uporabo sistema e-JN na naročnika prešla odgovornost za njegovo delovanje, mu gre v okoliščinah konkretnega postopka oddaje javnega naročila očitati, da ni zagotovil ustreznih elektronskih komunikacijskih sredstev oz. orodij ter opreme za elektronsko sprejemanje oz. oddajo ponudb, ki bi vlagatelju omogočali izvedbo korakov, potrebnih za končno oddajo ponudbe, s čemer je kršil prvi odstavek 37. člena ZJN-3.

Ker že ugotovitev odsotnosti jasnega obvestila sistema e-JN (najmanj) o tem, na čigavi strani je razlog za prikazano obvestilo o napaki, zadošča za zaključek o naročnikovi kršitvi ZJN-3, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala vlagateljevih navedb o potrebni vsebinski konkretizaciji napake v obvestilu sistema e-JN, navedb o dolžnostnem ravnanju ponudnika sistema e-JN glede konkretiziranega obvestila (posledično tudi ni izvedla predlaganega dokaza z imenovanjem izvedenca IT stroke) pa tudi ne navedb vlagatelja in naročnika v zvezi z obstoječimi opozorili, ki jih glede nekaterih že vnaprej predvidenih napak uporabnikov vsebuje sistem e-JN. S temi navedbami povezane ugotovitve ne bi vplivale niti na drugačno odločitev Državne revizijske komisije niti na vlagateljev položaj v tem postopku.

V posledici ugotovljenega je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in obravnavani postopek javnega naročanja – ob tem, da ugotovljene kršitve z milejšimi ukrepi ni mogoče sanirati – razveljavila v celoti.

V okviru napotkov, ki jih Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, naj – v kolikor se bo odločil za ponovno izvedbo postopka oddaje javnega naročila – le-tega izvede ob upoštevanju določb ZJN-3 in ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo ter v vlogah z dne 7. 4. 2021 in dne 19. 4. 2021 zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta), skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.000,00 EUR;
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 2.196,00 EUR;
- materialne stroške v višini 40 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za pripravo vlog z dne 7. 4. 2021 in dne 19. 4. 2021 in s tem povezanih materialnih stroškov ter DDV, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v teh vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala v zahtevku za revizijo priglašenih stroškov za posvet s stranko in za pregled dokumentacije, saj so v tar. št. 39 OT opredeljene storitve, ki niso že zajete v drugih tarifnih številkah (gre torej za samostojne storitve). Ker pa sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka oz. posveta s stranko in pregleda dokumentacije, gre šteti, da so navedeni stroški posveta s stranko ter pregleda dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, zaradi česar ne gre za samostojne storitve.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN, kot potrebne in opredeljeno navedene priznala stroške v višini 3.225,28 EUR, ki jih mora naročnik vlagatelju povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo odločil, da mu mora vlagatelj povrniti stroške postopka, ki so mu nastali zaradi odločanja o zahtevku za revizijo. Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od končne odločitve o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija odločila tudi o naročnikovi zahtevi za povrnitev stroškov.

Naročnikovo stroškovno zahtevo je potrebno zavrniti že zato, ker naročnik v predrevizijskem postopku na podlagi določb ZPVPJN sprejema odločitve v vlogi organa odločanja oz. pravnega varstva (1. alineja 2. člena ZPVPJN v povezavi z 28. členom ZPVPJN), ne pa v vlogi stranke predrevizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN), zato do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, 25. 5. 2021



Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- pooblaščenec vlagatelja
- RS, MJU

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran