018-030/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, Marka Medveda kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti »D-097/20; Ureditev območja križišča na DC G1-5/0335 Impoljca-Brestanica, odsek 0361 Brestanica-Krško in R2-422/1333 Podsreda-Brestanica - križišče Brestanica« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KOP Brežice, d. d., Cesta prvih borcev 9, Brežice (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Nataša Vrečar Zorčič, odvetnica v Brežicah, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 10. 5. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava obvestila o naročilu 11. 9. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005630/2020-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-404/2019/9 z dne 25. 11. 2020, ki je bil 26. 11. 2020 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005630/2020-ODL01, obvestil ponudnike, da je izbral vlagateljevo ponudbo, ki je bila po merilih druga najugodnejša, saj je po merilih najugodnejšo ponudbo zavrnil, ker ponudnik Gradnje Boštanj, d. o. o., Dolenji Boštanj 66 a, Boštanj ni izpolnil pogojev iz pete alinee točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe. Naročnik je z dokumentom »Razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-404/2019/12 z dne 1. 12. 2020, ki je bil 2. 12. 2020 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005630/2020-ODL01P1, obvestil ponudnike, da na podlagi šestega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) razveljavlja odločitev o oddaji naročila male vrednosti vlagatelju, nato pa jih je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-404/2019/15 (410) z dne 19. 1. 2021, ki je bil 19. 1. 2021 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005630/2020- ODL01P2, obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Gradnje Boštanj, d. o. o., Dolenji Boštanj 66 a, Boštanj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 1. 2021 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer naj naročnik »izdela elektronsko kopijo celotne ponudbe izbranega ponudnika«. Naročnik je odgovoril z dokumentom »Vpogled v ponudbo za javno naročilo« št. 43001-404/2019/19 z dne 22. 1. 2021 in navedel, da vlagatelju »posreduje[…] elektronsko kopijo ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika Gradnja Boštanj d.o.o. v "pdf" formatu. Kakršnekoli dodatne komunikacije s ponudnikom ni bilo.
V posredovani kopiji ponudbene dokumentacije so kot zaupni ali kot poslovna skrivnost zakriti ali umaknjeni naslednji podatki oziroma dokumenti: /
S tem se šteje, da je bil zahtevani vpogled omogočen.«

Vlagatelj je 26. 1. 2021 ob 17.14 prek portala eRevizija vložil zahtevek za revizijo, brez datuma, in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- je naročnik kršil 89. člen ZJN-3 s tem, ko je oddal naročilo male vrednosti izbranemu ponudniku, ki ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in 90. člen ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ker je oddal naročilo male vrednosti ponudniku, ki ni oddal dopustne ponudbe,
- priglašeni odgovorni vodja gradnje izbranega ponudnika (v nadaljevanju: N) ne izpolnjuje pogojev, določenih v peti alinei točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe,
- iz referenčnega potrdila za N »takšen pogoj iz 5. alineje točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe z referenčnim delom«, »ki ga v izpodbijani odločitvi omenja naročnik«, »sploh ne izhaja in ni jasno, kako, na kakšni podlagi in ob kakšni dokumentaciji je naročnik sploh prišel do takšne zmotne odločitve, da naj bi bil potreben pogoj iz 5. alineje točke 3.1.3.3 izpolnjen«, saj v njem »ni omenjenega ne križišča, ne pogojev pri izvedbi voziščne konstrukcije "vezana nosilna, zaporna in obrabna asfaltna plast", zato razpisanega pogoja v tem delu sploh ni mogoče preveriti, saj ni ne naveden, ne izkazan«,
- ga je naročnik seznanil, da ni dodatno komuniciral z izbranim ponudnikom, zato sklepa, da naročnik ni imel nobene podlage za zaključek, da N izpolnjuje pogoj iz pete alinee točke 3.1.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, »saj ni prav nikjer zapisano, da bi pod to referenco, ki se omenja v izpodbijani odločitvi, bilo napisano (kaj šele dejansko izvedeno), da je kot vodja gradnje ali vodja del vodil novogradnjo ali rekonstrukcijo križišča ali izvedbo voziščne konstrukcije (vezana, nosilna, zaporna in obrambna asfaltna plast)«,
- »takšnih pomanjkljivo navedenih referenc niti ni mogoče preverjati in jih naročnik ni mogel niti jih ni smel preverjati«,
- naročnik bi moral vztrajati pri odločitvi, da odda naročilo male vrednosti vlagatelju,
- mu ni znano, zakaj si je naročnik premislil, zlasti ob upoštevanju, da N pri referenčnem delu ni bil in ni mogel biti dejanski vodja del, saj je iz pogodbe in aneksov razvidno, da je bila odgovorni vodja del druga oseba, pri čemer N v zvezi z izvedbo referenčnega posla ni izpolnjeval pogojev za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev in niti ni bil vanj vpisan, saj je bil vanj vpisan šele 20. 12. 2018,
- N pri referenčnem poslu ni bil dejanski vodja del, »sploh pa ne v vrednosti 667.182,31 EUR po specifikaciji«, ki jo je vpisal izbrani ponudnik, niti ni izpolnjeval pogojev za vodjo del, »kar bo mogoče preveriti tudi s pridobitvijo vse dokumentacije o strokovni usposobljenosti« N, »ki je diplomiral leta 2014, kar je razvidno iz objave njegove diplomske naloge na spletni strani (U) za vodjo del OZ. vodjo gradnje naročila "Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944", v vrednosti 667.182,31 EUR, kot to navaja ponudnik oz. vsaj v višini 180.000 EUR glede rekonstrukcije ali novogradnje križišča, ki je« N »ni vodil pri nobenem od navedenih referenčnih projektov, pri čemer iz celotne dokumentacije glede izvedbe projekta ni mogoče ugotoviti, da je« N »bil vodja del ali vodja gradnje in tudi dejansko ni bil in bo to mogoče ugotoviti, ko bo naročnik predložil vso dokumentacijo, s katero razpolaga (in ki se nanaša na izvedbo naročila Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944", saj vlagatelj z vso dokumentacijo ne razpolaga, niti ni javno dostopna) in na podlagi katere je ugotovil nasprotno«
- »povsem nenavadno in neverjetno bi tudi bilo, da bi bil« N »šele zadnje štiri mesece, od januarja do aprila 2019, pa še takrat brez aneksa k pogodbi (kar ni v skladu s prakso) in je vlagatelj prepričan, da se takrat zagotovo ni izvajala voziščna konstrukcija pod pogoji iz 5. alineje točke 3.1.3.3, kar bo mogoče ugotoviti iz dokumentacije tega projekta, s katero razpolaga naročnik«,
- je naročnik že sam ugotovil, da N ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.1.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na podlagi treh drugih priglašenih referenc.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 3. 2. 2021, ki jo je vložil 3. 2. 2021 na portalu eRevizija, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in predlagal, da se zavrne zahtevek za revizijo, pri čemer je pojasnil, zakaj navedbe iz zahtevka za revizijo niso utemeljene.

Naročnik je s sklepom št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021, ki je bil objavljen 15. 2. 2021 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- se je oprl na referenčni posel, katera naročnik je bil sam,
- čeprav v obrazcu »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« niso razvidni vsi podatki, ki se nanašajo na pogoj iz točke 3.1.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, lahko na podlagi drugega in petega odstavka 89. člena ZJN-3 ugotovi, da je pogoj izpolnjen,
- mu je referenčno delo za N znano,
- vlagatelj ni konkretiziral očitkov,
- so brezpredmetna vlagateljevega navajanja glede izpolnjevanja kadrovskega pogoja za drugo javno naročilo,
- je bila s spremembo gradbene zakonodaje spremenjena tudi terminologija, pri čemer sta odgovorni vodja del in odgovorni vodja posameznih del po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1) vodja del po Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/2017 s sprem.; v nadaljevanju: GZ) ,
- ni določil, da mora zagotovljeni vodja gradnje izkazati vodenje zahtevanih gradenj v funkciji vodje gradnje ali vodje del po GZ, kar bi bilo nesmiselno in nelogično, saj se je GZ začel uporabljati 1. 6. 2018, v pogoju iz točke 3.1.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa je določil pogoj, ki ga je vezal na obdobje zadnjih 10-let,
- se skladno z drugim odstavkom 120. čelna GZ lahko osebe, ki ob začetku uporabe GZ na podlagi ZGO-1 nastopajo kot odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del, vpišejo v imenik vodij del,
- je bil N vpisan v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije 20. 12. 2018 in je od takrat lahko nastopal (tudi) kot vodja del po GZ,
- je bila pogodba št. 2431-17-001248 za izvedbo referenčnega projekta sklenjena 20. 12. 2017, izbrani ponudnik pa se je zavezal dokončati dela do 30. 4. 2019,
- iz obrazca »Izjave o referencah vodje del« je razvidno, da je bil zapisnik o tehničnem prevzemu podpisan 31. 5. 2019,
- gradbena dela iz referenčnega projekta so se začela izvajati v obdobju veljavnosti ZGO-1, ko sta bila udeleženca pri gradnji tudi odgovorni vodja del in odgovorni vodja posameznih del, iz obrazca »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist za referenčni projekt«, ki ga je N sopodpisal in žigosal, pa je razvidno, da je N nastopal kot odgovorni vodja posameznih del,
- podpis izjave o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist za referenčni projekt je ena izmed nalog odgovornega vodje posameznih del, zato ni mogoče odreči reference, čeprav ta oseba ni bila imenovana v pogodbi z investitorjem,
- ni določil, da mora oseba voditi dela ves čas investicije, niti taka zahteva ne bi bila sorazmerna,
- je navedbe preveril pri S, ki je bil predstavnik družbe, ki je za naročnika opravila konzultantska opravila, ki je potrdil resničnost navedb o nastopanju N pri referenčnem poslu,
- je po pogoju iz točke 3.1.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila morala biti vrednost gradnje vsaj 180.000 eurov brez DDV, kar referenčni posel dosega,
- je v pogodbi in aneksih za referenčni posel naveden le odgovorni vodja del, niso pa navedeni odgovorni vodje posameznih del,
- vlagatelj ugiba glede udeležbe N v obdobju od januarja do aprila 2019, sklenitev aneksa pa ni bila potrebna, saj v pogodbi niso bili navedeni odgovorni vodje posameznih del.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 43001-404/2019/29 z dne 17. 2. 2021, ki ga je poslal 17. 2. 2021 prek portala eRevizija, Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo brez datuma, ki jo je vložil 18. 2. 2021 na portalu eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je ob opozarjanju na navedbe iz zahtevka za revizijo tudi navedel, da:
- »se v nadaljevanju opredeljuje do novih in nedovoljenih dokazov naročnika, do novih in nedovoljenih navedb naročnika ter zmotnih zaključkov naročnika v izpodbijanem sklepu, ki je arbitraren do te mere, da ga ni mogoče preizkusiti ter zajema nedovoljena nova dejstva, nove obrazložitve in nove dokaze, ki jih izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila ni zajemala, saj je v njej naročnik zgolj pavšalno, brez ustrezne razumne obrazložitve zaključil, da vodja del« N »izpolnjuje zahtevane pogoje iz pete alineje točke 3.1.3.3. Navodil za pripravo ponudbe z referenčnim delom "Ureditev ceste RS – 418/1202 Dobruška vas – Šentjernej skozi Dobravo od km 1,271 do km 1,944" in da je posledično ponudnik Gradnje Boštanj d.o.o. izbran kot najugodnejši ponudnik«,
- »naročnik šele v izpodbijanem sklepu podaja (sicer zmotno) obrazložitev, zakaj je zaključil, da bi naj odgovorni vodja del« N »izpolnjeval zahtevane referenčne pogoje po 5. alineji točke 3.1.3.3. navodil in svojo odločitev temelji na povsem novih navedbah in novih dokazih, ki jih vlagatelj doslej še ni videl in mu tudi z izpodbijanim sklepom niso bili posredovani v izjavo, zato je več kot očitno, da je bila v predmetnem postopku vlagatelju kršena pravica do izjave in do učinkovitega pravnega sredstva (saj teh listih in odločitev temelječih na teh listinah vlagatelj ni mogle izpodbijati z zahtevkom za revizijo, zaradi česar je podana tudi kršitev po 3. odst. 90. člena ZJN-3 in je kršeno načelo transparentnosti«,
- »Državna revizijska komisija ne sme upoštevati navedb naročnika, ki se nanašajo na ocenjevanje vlagateljeve ponudbe, torej na ocenjevanje referenčnih poslov vodje del« N » oz, na ocenjevanje ter pojasnjevanje v izpodbijanem sklepu, zakaj bi naj bil izpolnjen pogoje iz 5. alineje točke 3.1.3.3. navodil z referenčnim poslom delom "Ureditev ceste RS – 418/1202 Dobruška vas – Šentjernej skozi Dobravo od km 1,271 do km 1,944"«,
- je po prejemu odločitve o oddaji naročila male vrednosti od naročnika zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in pridobitev njegove ponudbe, ki mu jo je naročnik poslal, vendar v poslani dokumentaciji »ni bilo izjave o referencah vodje del za« N, »ki bi jo naj potrdil naročnik in pred potrditvijo preveril navedbe v njej pri« S »kot to povsem na novo omenja naročnik v izpodbijanem sklepu v 2. odstavku na strani 6«,
- »takšnih novih listin in novih navedb naročnika, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa, ni mogoče upoštevati, saj jih doslej v postopku ni bilo in se do njih vlagatelj ni mogel opredeliti«,
- je naročnik v nasprotju z dokumentacijo, ki mu jo je poslal, navedel, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil »s strani naročnika potrjeno izjavo – podatki o kadrovskih zmogljivostih« za N,
- je izbrani ponudnik »k svoji ponudbi priložil zgolj z njegove strani potrjeno izjavo – podatki o kadrovskih zmogljivostih za« N »in nič drugega, saj če bi bilo priloženo še kaj drugega, bi moral naročnik to vlagatelju na njegovo zahtevo poslati, pa mu ni, kar je mogoče ugotoviti s pregledom celotne dokumentacije, ki je bila poslana vlagatelju na njegovo zahtevo po elektronski pošti dne 22.01.2021 vlagatelju na elektronski naslov [AA]@kop-brezice.si poslala [BB] iz elektronskega naslova [BB]@gov.si in se naj vpogleda v to elektronsko sporočilo in priložene listine, ki se vse nahajajo pri naročniku in jih naj naročnik predloži in to vlagatelj navaja, pojasnjuje in v tak namen predlaga tudi izvedbo dokazov, saj prej tega ni mogel narediti, ker teh novih listin, ki jih omenja naročnik v izpodbijanem sklepu in se na njih sklicuje ter dokazuje pravilnost svoje odločitve, ni nikoli prejel in se do njih tudi ni mogel opredeliti v zahtevi za revizijo, zaradi česar mu je bila nedvomno kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, saj bi lahko že v zahtevku za revizijo te listine ter zaključke v njih izpodbijal, tega pa še do danes ne more povsem konkretizirano, saj mu te nove listine tudi z izpodbijanim sklepom niso bile posredovane v izjavo, pa bi mu morale biti«,
- ni prejel »izjave o referencah vodje del«, prav tako pa »nikoli doslej ni slišal in ne videl izjave o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist za referenčni projekt (katerega bi naj podpisal« N,
- »se bo do« »izjave o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist za referenčni projekt« »lahko opredelil konkretirizano, ko mu bo predočena oz. se bo do teh listin ter novih navedb naročnika iz izpodbijanega sklepa v nadaljevanju opredelil, kolikor se lahko brez listin in naj Državna revizijska komisija to upošteva«, pri čemer »se bo vlagatelj do teh listin argumentirano opredelil, in bo lahko tudi še podrobneje ugovarjal zmotnemu stališču naročnika, da je iz teh listih razvidno, da« N »izpolnjuje pogoje javnega naročila po referenčnem projektu, kot to zmotno zaključuje naročnik na str. 5 in 6. izpodbijanega sklepa«,
- naročnik »ni dokazal (ne z izpodbijano odločitvijo ne z izpodbijanim sklepom)«, da je N »opravil kakšna dela kot vodja del na predmetnem referenčnem poslu«,
- »je prepričan, da so se dela do januarja 2019 po večini na referenčnem projektu opravila in da se v času, ko bi lahko vodil posamezna dela« N »(pri čemer se še dane ne ve in naročnik vlagatelju tega ni pojasnil, pa bi moral, kakšna dela bi se naj v tem obdobju sploh opravljala s strani« N, »če sploh kakšna oz. v katerem obdobju je« N »opravljal dela vodje del oz. odgovornega vodjo del, kakšna dela je opravljal, torej v kakšnem obsegu, saj je to pomembno za presojo pogojev iz 5. alineje točke 3.1.3.3. navodil«,
- »izpodbijani sklep je torej brez ustrezne in razumne obrazložitve in ga ni mogoče preizkusiti«,
- »naročnik v izpodbijanem sklepu pavšalno, brez razumne obrazložitve zaključuje in brez kakršnihkoli dokazov zaključuje, da bi naj« N »"nesporno" vsaj do vpisa v imenik dalje od dne 20.12.2018 nastopal (tudi) kot vodja del po GZ«,
- »je z zahtevo za revizijo in predlaganimi dokazi želel preveriti, ali je« N »res izvajal dela vodje del na predmetnem referenčnem projektu, kdaj je to bilo (pomembno zaradi izpolnitve njegovih pogojev za vodjo del ali vodjo posameznih del) in v kakšnem obsegu«,
- »če se je« N »kot vodja del res vključil od 20.12.2018 dalje na predmetnem referenčnem projektu, je nedvomno potrebno preveriti, ali se je v tem času (ko se je že prej eno leto pospešeno gradilo in je bil z aneksom v februarju 2019 zgolj podaljšan rok izgradnje) sploh gradilo križišče oz. ali se je gradilo v času, ko bi naj on opravljal dela, križišče v vrednosti vsaj 180.000 EUR ali se je gradilo 1 meter vozišča ali pa res vsaj 250 m«,
- je nedopustno in posega v njegovo pravico do pravnega sredstva, da naročnik »odločitev o izpolnitvi referenčnega pogoja temelji na izjavi, ki je vlagatelj ni še nikoli videl, ni bila v predmetnem postopku in ni bila javno objavljena«, »iz izpodbijanega sklepa« pa »tudi ni razvidno, na kateri datum je oz. bi naj bila ta izjava datirana, kdaj bi jo« N »podpisal, vse to pa je tudi pomembno za presojo, ali to storil (če sploh je) pred vpisom v imenik ali prej, torej za presojo, če je sploh imel pogoje za podpisovanje takšne izjave«,
- ne zadošča, da vodja del opravi samo eno nalogo, npr. podpiše samo eno izjavo »v okviru referenčnega projekta, ki je sicer vreden 667.182,31 EUR in je referenčni pogoj po 5. alineji točke 3.1.3.3. navodil že izpolnjen«, saj bi sicer ponudniki »nedvomno zlorabljali pravice in bi razpisni pogoji izgubljali smisel«,
- se naročnik neutemeljeno sklicuje na S, pri čemer vlagatelju »ni znano, kakšna je vsebina« izjav izjave S »in bo vlagatelj ugotovil, ko jo bo prejel in se bo šele takrat lahko do nje opredelil, moralo pa se bo zaslišati tudi« S »v zvezi s tem, kakšna dela je« N »opravljal na referenčnem projektu in kakšne pogoje je v času del izpolnjeval«.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-030/2021-4 z dne 23. 2. 2021, ki ga je poslala 23. 2. 2021 prek portala eRevizija, vlagatelja seznanila z dokumenti, za katere je vlagatelj v vlogi brez datuma, ki jo je vložil 18. 2. 2021 na portalu eRevizija, navedel, da se je naročnik nanje skliceval v odločitvi o zahtevku za revizijo, vendar vlagatelja ni seznanil z njimi, priložila pa je še nekatero drugo dokumentacijo, s katero vlagatelj ni bil seznanjen, in mu omogočila, da se v treh delovnih dneh od prejema pisno opredeli do nje.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-030/2021-4 z dne 23. 2. 2021 seznanila tudi naročnika.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 2. 2021, ki jo je vložil 26 2. 2021 na portalu eRevizija, opredelil do dokumentov, s katerimi ga je seznanila Državna revizijska komisija (gl. dopis št. 018-030/2021-4 z dne 23. 2. 2021), in med drugim navedel, da:
- je na podlagi prejete dokumentacije, ki jo je prvič videl, ugotovil, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti javnega naročanja,
- je naročnik v dokumentu »Vpogled v ponudbo za javno naročilo« št. 43001-404/2019/19 z dne 22. 1. 2021 navedel, da »kakršnekoli dodatne komunikacije [z izbranim] ponudnikom ni bilo«, kar ne drži, saj je naročnik 1. 12. 2020 prejel elektronsko sporočilo, s katerim ga je izbrani ponudnik pozval, naj razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti (gl. dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-404/2019/9 z dne 25. 11. 2020), k temu elektronskemu sporočilu pa je predložil še prilogi (tj. »Izjava o referencah vodje del« in »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist«), na kateri se je naročnik v sklepu št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021 skliceval, da sta sestavni del ponudbe, čeprav ju je prejel šele 1. 12. 2020 s prejemom elektronskega sporočila izbranega ponudnika, kar je »že davno po poteku roka za oddajo ponudbe, po objavi odločbe o oddaji javnega naročila KOP Brežice d.d. z dne 25.11.2020 in ko je že tekel rok za vložitev zahteve za revizijo v skladu s pravnim poukom v tej odločitvi z dne 25.11.2020«,
- »ker zgoraj citirane (nove) listine niso bile s strani ponudnika dane pravočasno v okviru podajanja ponudbe, ker te niso bile sestavni del ponudbene dokumentacije, le-te naročnik nikakor ne more in ne sme upoštevati kot del ponudbe in na njih temeljiti odločitev v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek vlagatelja za revizijo, ker je naročnik povsem neutemeljeno in samovoljno storil in je nedvomno izpodbijani sklep presenečenja ter takšna odločitev poseg v pravice vlagatelja iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave«,
- bi moral naročnik upoštevati, da ponudniki ne morejo samovoljno dopolnjevati ponudbe, naročnik pa teh »prepoznih listin ne more in ne sme šteti za sestavni del ponudbene dokumentacije in zaradi kasneje pridobljenih listin razveljaviti prvotno sprejeto odločitev o oddaji ponudbe in to brez da bi izbranega ponudnika (v konkretnem primeru KOP Brežice d.d.) seznanil s temi listinami in brez, da bi odločil o zahtevku za revizijo ponudnika, kar vse je v konkretnem primeru očitno storil naročnik«,
- mu je naročnik kršil pravico do pravnega sredstva, ker mu ni posredoval dokumentacije, ki jo je 1. 12. 2020 prejel od izbranega ponudnika k elektronskemu sporočilu,
- je naročnikovo ravnanje v nasprotju s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3, saj prvotne odločitve o oddaji naročila male vrednosti ni razveljavil na lastno ponudbo, temveč na podlagi poziva izbranega ponudnika,
- četudi bi bila spremenjena odločitev sprejeta na podlagi šestega odstavka 90. člena ZJN-3, bi jo moral naročnik »ustrezno obrazložiti«, za kar je bil vlagatelj prikrajšan, »s takšno pavšalno obrazložitvijo« pa so bila »kršena temeljna načela javnega naročanja in pravice iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave RS«,
- »poziv ponudnika za razveljavitev z dne 01.12.2020 ni dovoljeno posebno pravno sredstvo v postopkih javnega naročanja, da bi lahko na podlagi takšnih "pozivov" naročnik samovoljno spreminjal odločitve v postopkih javnega naročanja, sploh pa ne brez vedenja drugih ponudnikov in brez da bi izbranemu ponudniku omogočil naročnik vsaj pravico do izjave glede takšnega poziva in novih listin, na katerih potem naročnik temelji novo, spremenjeno odločitev in navaja, da so te listine bile ves čas sestavni del ponudbene dokumentacije (kar ni res)«,
- takšno naročnikovo ravnanje pomeni kršitev 6. in 7. člena ZJN-3,
- bi moral naročnik »poziv ponudnika z dne 01.12.2020 kvečjemu obravnavati kot zahtevek za revizijo« zoper prvotno odločitev o oddaji naročila male vrednosti in »bi lahko v skladu s 6. odst. 90. člena ZJN-3« »svojo prvotno odločitev, ki je bila v korist vlagatelja, spremenil in sprejel novo odločitev z dne 19.01.2021 šele potem, ko bi odločil o ponudnikovi zahtevi za revizijo z dne 01.12.2020«,
- ga je naročnik neenakopravno obravnaval, saj je moral vlagatelj plačati takso, česar izbrani ponudnik ni storil,
- če bi naročnik obravnaval poziv z dne 1. 12. 2020 kot zahtevek za revizijo, bi ga moral zavreči, »saj ni dopustno vlagati zahtevka za revizijo po elektronski pošti«, sicer pa ga zavrniti, »saj so navedbe v njem povsem neutemeljene«,
- izjava o referencah N z dne 24. 6. 2019 je prepozna in je naročnik ne bi smel upoštevati, sicer tudi ni pravilna, saj N pri referenčnem delu ni izpolnjeval pogojev za odgovornega vodjo del in je bil odgovorni vodja del le R, poleg tega ni mogel biti »"(odgovorni) vodja del" na predmetnem projektu v vrednosti vseh izvedenih del 667.183,31 EUR brez DDV«, saj »ni šlo pri projektu samo za gradbena dela, temveč so bila opravljena tudi druga dela, med drugim elektromontažna dela, ki niso posebej vrednotena pa bi morala biti«,
- izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del ni datirana,
- »bi moral naročnik za potrebe predmetnega naročila nedvomno ugotavljati in ugotoviti, vodja katerih del je bil« N »in od kdaj, saj od del, ki bi jih naj vodil na predmetnem projektu in višine vrednosti teh del nedvomno odvisno, ali ponudnik izpolnjuje pogoje po 3.1.3.3. ali ne. Naročnik bi moral preveriti, če je« N »dejansko vodil novogradnjo ali rekonstrukcijo križišča na državni ali lokalni cesti v vrednosti vsaj 180.000 EUR na tem projektu (torej je treba preveriti ali je vodil gradnjo križišča, ki izhaja iz fotografije in kolikšna je vrednost je vrednost te gradnje) in ali je vodil na predmetnem projektu vozišča konstrukcije vezane nosilne, zaporne in obrabne asfaltne plasti širine vsaj 5,5 m in dolžine vsaj 250 m, česar pa naročnik ni preverjal temveč je pavšalno, na podlagi neveljavne izjave o referencah za vodjo del in izjave o zanesljivosti zmotno zaključil, da je temu tako in da je« N »dejansko bil odgovorni vodja del na projektu v vrednosti 667.182,31 EUR«,
- »če bi naročnik ugotovil, da je imel« N », ki je bil vpisan v imenik inženirjev in vodij del šele dne 20.12.2018 sploh pogoje za opravljanje nalog odgovornega vodje del ali odgovornega vodje del na predmetnem projektu in od kdaj jih ima, potem bo moral naročnik tudi preveriti, katera posamezna dela, v katerem časovnem obdobju je« N »vodil in ali gre res za dela iz pogoja po 3.1.2.2. v postavljeni vrednosti oz. v širini in dolžini izgradnje ceste«,
- »ni mogoče samo na podlagi manjših del oz. samo na podlagi podpisa na izjavi o zanesljivosti zaključiti, da je« N »izpolnil razpisne pogoje«,
- »predmetni objekt je nedvomno zahteven objekt in en del dokumentacije, s katero ponudnik dokazuje drugače, tega ne dokazuje, temveč je potrebno predložiti celotno projektno dokumentacijo za predmetni projekt, vse podatke o objektu in samo eno stran, saj bo že iz tega razvidno, da gre za zahteven objekt«,
- »naročnik ali ponudnik, ki je bil izvajalec na predmetnem projektu, naj predloži vse koordinacijske zapisnike, vse gradbene dnevnike, vse PDI-je in ostalo dokumentacijo iz katere bo razvidno, katera dela ni naj« N »dejansko vodil in od kdaj ter bo mogoče s to dokumentacijo preveriti, ali je dejansko izpolnil zahtevani pogoj po 3.1.3.3 glede oprave referenčnega posla, saj iz listin, ki jih je ponudnik predložil to nikakor ni mogoče ugotoviti in na teh listinah ne bi smel naročnik temeljiti svojih zaključkov«,
- iz zapisnika komisije za pregled in prevzem del je razvidno, da je bilo pri referenčnem projektu izvedenih več del, N pa je bil prisoten kot predstavnik izvajalca, ne pa kot odgovorni vodja del,
- »ponudnik v svoji izjavi navaja, da je« N »izpolnil vse pogoje za odgovornega vodjo del za zahtevne objekte dne 20.12.2018, ko je bil vpisan v imenik vodij del in to ni sporno. Vendar pa je sporno to, da ni bil vodja del na predmetnem objektu in to ni mogel biti, zaradi neizpolnjevanja pogojev sploh pred 20.12.2018, zato vlagatelj, kot že izpostavljeno, upravičeno meni, da v času od 20.12.2018 do 31.05.2019« N »na predmetnem projektu ni izpolnil referenčnega pogoja iz točke 3.1.2.2. in bi to moral preveriti in ugotoviti naročnik, ker pa tega ni storil je zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje ter posledično ob zmotni uporabi določb ZJN-3 razveljavil prvotno odločitev in zmotno odločil z izpodbijano odločitvijo. Predmetni objekt, kot že navedeno, ni bil manj zahteven objekt, temveč je šlo za zahteven objekt, zato bi lahko delo vodje del opravljal šele od 20.12.2018 dalje«,
- iz pogoja iz točke 3.1.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je treba izpolniti obe zahtevi, ne pa le ene, če pa bi moral izpolniti le eno, izbrani ponudnik tega ni dokazal za N.
Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Vlagatelj se lahko skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo brez datuma, ki jo je vložil 18. 2. 2021 na portalu eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-030/2021-4 z dne 23. 2. 2021 vlagatelju omogočila, da se izjavi o posameznih dokumentih, kar je vlagatelj storil z vlogo z dne 26. 2. 2021.

Vlagatelj je v vlogi brez datuma, ki jo je vložil 18. 2. 2021 na portalu eRevizija, in vlogi z dne 26. 2. 2021 obsežno utemeljeval svoja stališča in predlagal izvedbo številnih dokazov. Zaradi obsežnosti vlagateljevih navedb in dokaznih predlogov se je Državna revizijska komisija do njihove pravočasnosti, pa tudi relevantnosti za reševanje zadeve, opredelila v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Uvodoma pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se v postopku pravnega varstva po ZPVPJN, ki v predrevizijskem postopku poteka pred naročnikom (prva alinea 2. člena ZPVPJN), v revizijskem postopku pa pred Državno revizijsko komisijo (druga alinea 2. člena ZPVPJN), odloča o zahtevku za revizijo, ki je vloga, s katero vlagatelj uveljavlja kršitve zoper ravnanja naročnika v postopku javnega naročanja (v tem smislu gl. npr. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN, drugi odstavek 15. člena ZPVPJN ter 28. in 39. člen ZPVPJN). Če naročnik (na podlagi prve alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN) zavrne zahtevek za revizijo, kar se je tudi zgodilo v obravnavani zadevi, Državni revizijski komisiji posreduje vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku v nadaljnjo obravnavo (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo, ker se s tem začne revizijski postopek (prva poved iz 30. člena ZPVPJN), odloča le o zahtevku za revizijo in v primeru izpolnjenih postopkovnih (procesnih) predpostavk iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo sprejme v (vsebinsko, meritorno) obravnavo skladno z drugim odstavkom 31. člena ZPVPJN in nato odloča, ali je utemeljen ali ne (prvi odstavek 39. člena ZPVPJN). Čeprav mora Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo (poleg med drugim navedb vlagatelja) upoštevati tudi navedbe naročnika (prva poved iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN), to ne pomeni, da Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o tem, ali je naročnikova odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo neutemeljena, temveč odloča, ali je zahtevek za revizijo utemeljen ali ne. To izhodišče potrjuje tudi institut molka naročnika (četrti odstavek 28. člena ZPVPJN), ki sicer v obravnavanem primeru ni podan, saj čeprav naročnik ne bi odločil o zahtevku za revizijo oziroma ga vlagatelj ne bi prejel v zakonsko določenem roku, to ne bi pomenilo, da bi morala Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugoditi, temveč ga mora, če so izpolnjene (postopkovne, procesne) predpostavke iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejeti v (vsebinsko, meritorno) obravnavo skladno z drugim odstavkom 31. člena ZPVPJN in ga nato zavrniti, če naročnik v postopku javnega naročanja, ko je izbral ponudbo, ni storil kršitev (v smislu kršitev iz 16.a člena ZPVPJN), ki jih vlagatelj uveljavlja v zahtevku za revizijo.

Vlagatelj je v vlogi brez datuma, ki jo je vložil 18. 2. 2021 na portalu eRevizija, in vlogi z dne 26. 2. 2021 obsežno utemeljeval, da sklep št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021, ki ga je poimenoval kot »izpodbijani sklep«, ni obrazložen, zaradi česar naj ga ne bi bilo »mogoče preizkusiti« in bi mu naročnik kršil vsaj nekatere ustavne pravice, vendar vlagatelj izhaja iz napačnega izhodišča, da je po naročnikovi (vsebinski, meritorni) obravnavi zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku treba Državni revizijski komisiji v revizijskem postopku ugotavljati, ali je naročnik kršil ZPVPJN ali kakšen drug predpis pri odločanju o zahtevku za revizijo. Kot je Državna revizijska komisija pojasnila v predhodnem odstavku obrazložitve tega sklepa, tudi Državna revizijska komisija (tako kot naročnik) v postopku pravnega varstva po ZPVPJN (vsebinsko, meritorno) obravnava zahtevek za revizijo. Čeprav Državna revizijska komisija na podlagi ZPVPJN lahko odloči tudi o kršitvah ZPVPJN, pa je tako odločanje pridržano za primere pritožb zoper odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in o stroških v predrevizijskem postopku (prva poved iz 50. člena ZPVPJN). Iz sklepa št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021 jasno izhaja, da naročnik ni zavrgel zahtevka za revizijo, ker bi ugotovil, da niso izpolnjene (postopkovne, procesne) predpostavke iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, zoper odločitev o stroških (2. točka »izreka«) pa vlagatelju ni bilo treba vložiti pritožbe, saj pritožba iz prve povedi iz 50. člena ZPVPJN ni namenjena primerom, kot je primer vlagatelja (tj. naročnik je sprejel odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo), saj je za primer vlagatelja treba upoštevati izhodišče, da je odločanje o stroških postopka pravnega varstva odločanje o akcesornem zahtevku. Zaradi zavrnitve zahtevka za revizijo je naročnik namreč moral ravnati po prvem odstavku 29. člena ZPVPJN in se je Državna revizijska komisija lahko seznanila z zahtevo za povrnitev stroškov, ki jo je vlagatelj uveljavljal v zahtevku za revizijo, že s posredovano dokumentacijo o predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija dodaja, da je pri odločanju o zahtevkih za revizijo sicer upoštevala, da so pri oddaji javnih naročil glede na konkretne okoliščine posameznega primera nekateri instituti iz ZPVPJN (npr. prvi odstavek 17. člena ZPVPJN) povezani z ugotavljanjem kršitev pravil za oddajo javnih naročil (npr. zadevi št. 018-361/2011 in 018-197/2017), kar pa obrazložitev odločitve o zahtevku za revizijo, ki jo je sprejel naročnik (torej sklepa št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021), ni.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je v drugem odstavku 28. člena ZPVPJN sicer določeno, da mora naročnik upoštevati tudi navedbe vlagatelja (in tudi izbranega ponudnika), se do njih opredeliti in utemeljiti svoja stališča, vendar morebitna pomanjkljiva naročnikova utemeljitev svojih stališč ne predstavlja kršitve ZPVPJN, ki bi se ugotavljala pri (vsebinski, meritorni) obravnavi zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila male vrednosti. Vlagatelj si z vložitvijo zahtevka za revizijo (npr. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN) zoper odločitev o oddaji naročila male vrednosti prizadeva, da se ugotovi naročnikova kršitev, ki bistveno vpliva na oddajo naročila male vrednosti (gl. 16.a člen ZPVPJN). Morebitna ugotovitev naročnikove kršitve zaradi obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo (ki bi bila torej lahko le kršitev ZPVPJN oziroma kršitev, povezana s postopkom pravnega varstva) ne bi omogočala ugotovitve naročnikove kršitve, ki bistveno vpliva na oddajo javnega naročila (gl. 16.a člen ZPVPJN), zato ta ne bi mogla vplivati na ugotovitev, ali je odločitev iz postopka javnega naročanja (v tem primeru odločitev o oddaji naročila male vrednosti) skladna z ZJN-3 ali ne.

Vlagatelj je v vlogi brez datuma, ki jo je vložil 18. 2. 2021 na portalu eRevizija, in vlogi z dne 26. 2. 2021 tudi obsežno utemeljeval, da Državna revizijska komisija ne bi smela upoštevati naročnikovih navedb in dokazov iz sklepa št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021 v delu, ki se nanaša na naročnikova ravnanja v postopku naročila male vrednosti, saj naj bi to bila »nedovoljena nova dejstva, nove obrazložitve in nov[i] dokaz[i], ki jih izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila ni zajemala«, čemur ni sledila, saj vlagatelj izhaja iz napačnega upoštevanja poteka postopka oddaje naročila male vrednosti po ZJN-3 in predrevizijskega postopka kot postopka pravnega varstva po ZPVPJN. Državna revizijska komisija se bo v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa opredelila do očitanih kršitev v zvezi z izvedbo postopka naročila male vrednosti (torej ravnanj po ZJN-3), tu pa opozarja, da bi s sledenjem takemu vlagateljevemu predlogu brez zakonske podlage naročniku omejila možnost izjave, ki mu jo zagotavlja vsaj 28. člen ZPVPJN. Čeprav naročnik nečesa ni navedel v dokumentih, s katerimi je v postopku naročila male vrednosti sporočal odločitve v zvezi z oddajo naročila male vrednosti, to ne pomeni že, da obrazložitve teh dokumentov niso bile skladne z ZJN-3, saj naročnik svojo odločitev v postopku naročila male vrednosti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3, pri čemer je obseg določen v posameznih odstavkih 90. člena ZJN-3, in sicer glede na vrsto odločitve. Naročnik s sklepom št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021 ni sporočal odločitev v postopku naročila male vrednosti, temveč odločitev v predrevizijskem postopku in torej postopku pravnega varstva po ZPVPJN, zato je prvič lahko odgovoril na vlagateljeve očitke iz zahtevka za revizijo šele s tem sklepom in je zato logično, da je v njem navedel dejstva in se skliceval na dokaze, s katerimi je zavračal te vlagateljeve očitke. Da pa ne bi bil vlagatelj prikrajšan pri uveljavljanju možnosti izjave, ki jo ima skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, ko se lahko opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, saj ga naročnik ni seznanil z dokazili, na katera se je opiral, ko je sprejel odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zaradi zagotovitve kontradiktornosti (11. člen ZPVPJN) vlagatelju poslala dopis št. 018-030/2021-4 z dne 23. 2. 2021, h kateremu je predložila posamezne dokumente in mu omogočila, da se v treh delovnih dneh od prejema pisno opredeli do njih. Državna revizijska komisija je s tem vlagatelju zagotovila primerljiv položaj, kot bi ga imel že ob prejemu sklepa št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021, če bi mu že naročnik predložil dokumente, na katera se je v njem skliceval kot na dokazila, ki utemeljujejo zavrnitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 2. 2021 izjavil tudi o teh dokazilih, zaradi česar se njegov položaj, ki mu ga zagotavlja ZPVPJN v zvezi s temi dokazili, ne razlikuje več od položaja, ki bi ga imel že od prejema teh dokazil ob sklepu št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti prejel štiri ponudbe, ki jih je razvrstil po merilu cena (točka II.2.5 obvestila o javnem naročilu in točka 3.2 Navodil za pripravo ponudbe) in sprva izbral vlagateljevo ponudbo, čeprav je bila druga najugodnejša, saj je najugodnejšo ponudbo, ki jo je predložil izbrani ponudnik, zavrnil, ker je ugotovil, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz pete alinee točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe. Naročnik je nato sprejel odločitev, s katero je razveljavil odločitev o oddaji naročila male vrednosti vlagatelju, in kot končno oddal naročilo male vrednosti izbranemu ponudniku, saj je ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje tudi pogoj iz pete alinee točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe. Vlagatelj je (kot osrednje) navedel, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz pete alinee točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, zaradi česar naročnik ne bi smel izbrati njegove ponudbe, čemur sta izbrani ponudnik in naročnik nasprotovala.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-404/2019/9 z dne 25. 11. 2020, ki je bil 26. 11. 2020 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005630/2020-ODL01, obvestil ponudnike, da je izbral vlagateljevo ponudbo. Odločitev o oddaji naročila male vrednosti vlagatelju, ki je odločitev v smislu odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3, bi skladno z devetim odstavkom 90. člena ZJN-3 postala pravnomočna z dnem, ko zoper njo ne bi bilo mogoče zahtevati pravnega varstva. Pravno varstvo, na katerega se sklicuje deveti odstavek 90. člena ZJN-3, ureja ZPVPJN (prva alinea prvega odstavka 1. člena ZPVPJN) in se uveljavlja skladno z ZPVPJN (gl. 2. člen ZPVPJN ter sklepe Državne revizijske komisije št. 018-280/2014-13 z dne 2. 3. 2015, 018-214/2016-8 z dne 30. 1. 2017 in 018-144/2017-6 z dne 8. 8. 2017), kar pomeni, da upravičena oseba (prvi odstavek 14. člena ZPVPJN) lahko vloži zahtevek za revizijo (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN). Rok, v katerem je mogoče uveljavljati pravno varstvo zoper odločitev o oddaji naročila male vrednosti in torej možnost vložiti zahtevek za revizijo, je pet delovnih dni od prejema te odločitve (peti odstavek 25. člena ZPVPJN). Pojem »prejem te odločitve« iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN je treba tolmačiti ob upoštevanju prve in tretje povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3. V prvi povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 je določeno, da naročnik o vseh odločitvah v skladu z 90. členom ZJN-3 obvesti ponudnike in kandidate na način, da podpisano odločitev iz 90. člena ZJN-3 objavi na portalu javnih naročil. Odločitev se skladno s tretjo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil. Rok za uveljavljanje pravnega varstva iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN je tako pet delovnih dni od objave odločitve o oddaji naročila male vrednosti na portalu javnih naročil. Ker je bil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-404/2019/9 z dne 25. 11. 2020 v četrtek, 26. 11. 2020, objavljen na portalu javnih naročil, bi odločitev o oddaji naročila male vrednosti vlagatelju upoštevajoč peti odstavek 1. člena ZPVPJN, ki določa, kateri dnevi so delovni po ZPVPJN, in pravila o štetju rokov v dnevih iz drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN postala pravnomočna v četrtek, 3. 12. 2020. Vendar je naročnik to odločitev še pred 3. 12. 2020, sklicujoč se na šesti odstavek 90. člena ZJN-3, razveljavil (dokument »Razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-404/2019/12 z dne 1. 12. 2020, ki je bil 2. 12. 2020 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005630/2020-ODL01P1), nato pa sprejel novo odločitev v smislu odločitve iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3, skladno s katero je izbral ponudbo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik še pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji naročila male vrednosti vlagatelju to odločitev razveljavil in sprejel novo, pri čemer vlagateljeve ponudbe ni več izbral.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. V postopku naročila male vrednosti lahko naročnik skladno s četrtim odstavkom 89. člena ZJN-3 odloči, da se ponudbe najprej razvrstijo po merilih in se tudi predhodno preverijo z vidika ustreznosti zagotavljanja naročnikovih zahtev glede predmeta javnega naročila, preden se preveri, da ne obstajajo razlogi za izključitev najugodnejšega ponudnika in da so izpolnjeni pogoji za njegovo sodelovanje. Če naročnik oceni, da ponujeni predmet javnega naročila ne ustreza zahtevam naročnika, za ponudnika, ki je oddal takšno ponudbo, ni treba preveriti, ali obstajajo razlogi za izključitev in ali izpolnjuje pogoje za sodelovanje. Če naročnik uporabi to možnost, mora zagotoviti, da je preverjanje razlogov za izključitev in izpolnjevanje pogojev za sodelovanje ponudnikov, ki so oddali ponudbo, ki vsebinsko ustreza zahtevam naročnika, nepristransko in transparentno, da se javno naročilo ne bi oddalo ponudniku, ki bi moral biti izključen ali ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ki jih je določil naročnik. Naročnik v roku pet dni po končanem preverjanju in ocenjevanju v skladu z 89. členom ZJN-3 obvesti vsakega ponudnika tudi o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo naročila male vrednosti. Vendar naročniku ni treba vztrajati pri sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo naročila male vrednosti, saj jo še pred njeno pravnomočnostjo lahko skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 spremeni in sprejme novo odločitev, s katero jo nadomesti.

Naročnikovo ravnanje po prvi povedi iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 je mogoče razumeti kot dvodelno, in sicer naročnik, preden sprejme novo odločitev, sprejme odločitev, s katero razveljavi prejšnjo odločitev. Naročnik lahko ti odločitvi sprejme časovno in vsebinsko hkrati, pri čemer že iz narave stvari izhaja, da sprejem nove odločitve vsebuje tudi sprejem odločitve o razveljavitvi prejšnje, četudi odločitev o razveljavitvi prejšnje ne bi bila izrecno izjavljena, lahko pa tudi ločeno (npr. sklep št. 018-102/2019-5 z dne 19. 7. 2019). Naročniku tako teh dveh odločitev ni treba sprejeti istočasno (npr. sklep št. 018-088/2018-5 z dne 21. 6. 2018). V drugi povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 je določeno, da naročnik svojo odločitev obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3, vendar noben odstavek 90. člena ZJN-3 ne določa sestavin obrazložitve odločitve o razveljavitvi prejšnje odločitve o oddaji, so pa določene sestavine nove odločitve, saj so v primeru odločitve o oddaji naročila male vrednosti te določene v tretjem odstavku 90. člena ZJN-3. Naročnik se je v dokumentu »Razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-404/2019/12 z dne 1. 12. 2020 zato smel sklicevati le na šesti odstavek 90. člena ZJN-3 in torej le na pravno podlago za sprejem odločitve o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila male vrednosti vlagatelju. Naročnik je v dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-404/2019/15 (410) z dne 19. 1. 2021 vključil obrazložitev v smislu prve in druge alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, pri čemer je očitno, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni izločil. Ne prva ne druga alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne določata, da bi moral naročnik navesti razloge, zakaj je pred tem razveljavil prvotno odločitev o oddaji javnega naročila, niti ne določata, da bi moral naročnik navajati razloge, zakaj oziroma na podlagi česa je štel, da je izbrani ponudnik izpolnil pogoj iz pete alinee točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, kot je to uveljavljal vlagatelj v vlogi z dne 26. 2. 2021 (str. 5).

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 1. 2021 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v smislu petega odstavka 35. člena ZJN-3, kar mu je naročnik omogočil tako, da mu je kot prilogo dopisu št. 43001-404/2019/19 z dne 22. 1. 2021 »posred[oval] elektronsko kopijo ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika Gradnje Boštanj d.o.o., v "pdf" formatu«. Naročnik je v tem dopisu tudi navedel: »Kakršnekoli dodatne komunikacije s ponudnikom ni bilo.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik 1. 12. 2020 prejel elektronsko sporočilo, ki mu ga je poslala predstavnica izbranega ponudnika, s katerim ga je obvestila, da mu pošilja »poziv k razveljaviti odločitve«. Izbrani ponudnik je kot priponko elektronskemu sporočilu poslal dokument »Poziv k razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 30. 11. 2020, v katerem je utemeljeval, da izpolnjuje tudi pogoj iz pete alinee točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe. Ta dokument je bil pripravljen tako, da se je izbrani ponudnik skliceval tudi na ZPVPJN, vendar je na koncu navedel, da če naročnik ne bo razveljavil odločitve o oddaji naročila male vrednosti vlagatelju, bo »primoran[…] zaradi očitanih kršitev sprožiti predrevizijski postopek«. Izbrani ponudnik je kot prilogi predložil dokument »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist« in potrjen obrazec »Izjava o referencah vodje del« z dne 24. 6. 2019 za N.

Iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, je razvidno, da je naročnik po tem, ko je sprejel dokument »Razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-404/2019/12 z dne 1. 12. 2020, znova pregledal ponudbo izbranega ponudnika (dokumenta »Poročilo o pregledu in oceni ponudb« z dne 12. 1. 2021 in »Poročilo o pregledu in oceni ponudb« št. 43001-404/2019/14 z dne 18. 1. 2021), pri čemer se je pri sprejemu nove odločitve o oddaji naročila male vrednosti oprl na dodatna dokazila, in sicer »Dokazilo o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist« iz maja 2019, »Podatki o udeležencih pri izvedbi vzdrževalnih del v javno korist«, »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist«, dopis »Potrditev referenc« št. 37165-18/2019/565 (906) z dne 24. 6. 2019, h kateremu sta bila predložena dva potrjena (podpis in žig) obrazca »Izjava o referencah vodje del« z dne 24. 6. 2019 (en za R in en za N), elektronski sporočili z dne 21. 6. 2019 o potrjevanju obrazcev »Izjava o referencah vodje del«, elektronsko sporočilo z dne 20. 6. 2019 s pozivom za potrditev obrazcev »Izjava o referencah vodje del«, »Zapisnik komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državnih cestah in rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist« št. 37165-28/2018 (910) z dne 1. 6. 2019 in fotografijo z dne 24. 5. 2019 iz internetne evidence prometne signalizacije WEPS, ki prikazuje križišče na cesti R2-418/1202 za kraj Zameško v kraju Dobrava.

Vlagatelj je v vlogi z dne 26. 2. 2021 navedel, da se je po seznanitvi z dokumentacijo, ki mu jo je posredovala Državna revizijska komisija kot prilogo dopisu št. 018-030/2021-4 z dne 23. 2. 2021, izkazala za neresnično naročnikova navedba iz dopisa št. 43001-404/2019/19 z dne 22. 1. 2021, da »Kakršnekoli dodatne komunikacije s ponudnikom ni bilo«, čemur Državna revizijska komisija ne more pritrditi, saj je ta naročnikova navedba odvisna od tega, s čigavega zornega kota jo je treba obravnavati. Iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, je razvidno, da je naročnik 1. 12. 2020 prejel elektronsko sporočilo, ki mu ga je 1. 12. 2020 poslala predstavnica izbranega ponudnika, h kateremu je bil predložen dokument »Poziv k razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 30. 11. 2020 skupaj s prilogama, ki pa nista nastali po prejemu tega elektronskega sporočila, temveč izvirata iz leta 2019. Iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, ni razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika pozval na kakršnokoli pojasnilo ali dodatno dokumentacijo, niti ni razvidno, da bi naročnik od izbranega ponudnika prejel še karkoli, kar ni prejel že 1. 12. 2020 z elektronskim sporočilom z dne 1. 12. 2020. Državna revizijska komisija lahko navedbo iz dopisa št. 43001-404/2019/19 z dne 22. 1. 2021, da »Kakršnekoli dodatne komunikacije s ponudnikom ni bilo«, razume le tako, kot ta zadeva položaj naročnika. Naročnik namreč ni komuniciral z izbranim ponudnikom, ker mu ni ničesar poslal in od njega ni ničesar zahteval. Dejstvo, da je izbrani ponudnik naročniku poslal elektronsko sporočilo 1. 12. 2020 in ga je naročnik prejel 1. 12. 2020, ne spremeni tolmačenja sporne izjave, kot ga je podala Državna revizijska komisija, saj na podlagi dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, ni mogoče ugotoviti, da je naročnik po prejemu elektronskega sporočila 1. 12. 2020 kakorkoli kontaktiral izbranega ponudnika. Niti vlagatelj v vlogi z dne 26. 2. 2021 ni navedel nobenega dejstva, iz katerega bi izhajalo, da je naročnik po prejemu elektronskega sporočila 1. 12. 2020 kakorkoli kontaktiral izbranega ponudnika.

Vlagatelj je v vlogi z dne 26. 2. 2021 obširno uveljavljal kršitve, ker je naročnik razveljavil odločitev o oddaji naročila male vrednosti vlagatelju, vendar neodvisno od tega, ali bi bilo mogoče kot pravočasne in/ali dopustne upoštevati te vlagateljeve navedbe, in neodvisno od tega, ali bi vlagatelj sploh lahko uspel z zahtevkom za revizijo zoper odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila male vrednosti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj iz napačnega izhodišča tolmači prvo poved iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 v delu, ki se nanaša na »lastno pobudo«. Institut iz prve povedi iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 ni nov institut, ki bi ga uvedel šele ZJN-3, temveč je obstajal že po ureditvi iz Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), čeprav ne v takem besedilu od 23. 12. 2006, ko je začel veljati ZJN-2, temveč od 30. 3. 2011, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011; ZJN-2C). Namen instituta iz prve povedi iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 je v tem, da ima naročnik možnost spremeniti že sprejeto odločitev o oddaji naročila male vrednosti, ne da bi moral prejeti zahtevek za revizijo, ki bi ga opozarjal, da je storil kršitev v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik namreč do uveljavitve tega instituta ni imel pravne podlage, da nezakonito odločitev o oddaji javnega naročila popravi v postopku oddaje javnega naročila sam brez vložitve zahtevka za revizijo, zato se je lahko po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, če ni bil vložen zahtevek za revizijo, znašel v položaju, da je razpolagal z nezakonito odločitvijo o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija še dodaja, da je bil od 23. 12. 2006, ko je začel veljati ZJN-2, uveden institut pisnega opozorila ponudnika na odločitev naročnika, skladno s katerim je lahko naročnik po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev spremenil in sprejel novo, vendar tudi iz tega instituta ni izhajala možnost, da bi naročnik lahko sam, ne da bi prejel pisno opozorilo ponudnika, popravil nezakonito odločitev, pri čemer je bila možnost vložitve pisnega opozorila časovno omejena na pet delovnih dni od prejema obvestila o oddaji naročila. Pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika je bilo z 11. 4. 2010, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2B), črtano iz ZJN-2. Čeprav je torej prvotno besedilo ZJN-2 vsebovalo tudi institut pisnega opozorila ponudnika na odločitev naročnika, zaradi česar naročniku ni bilo treba čakati na vložitev zahtevka za revizijo za popravo nezakonite odločitve o oddaji javnega naročila, to ne spremeni dejstva, da naročnik ni imel pravne podlage, da bi lahko sam, ne da bi prejel pisno opozorilo ponudnika, vplival na popravo nezakonitosti, ki jo je storil s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila. Pojem »lastna pobuda« iz prve povedi iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 se tako nanaša na naročnikovo neodvisnost od ravnanja ponudnikov in/ali vlagateljev za poprave nezakonitosti sprejete odločitve o oddaji javnega naročila. Četudi je naročnik med postopkom oddaje javnega naročila seznanjen z nezakonitostjo odločitve o oddaji javnega naročila, ker ga je o tem pisno obvestil ponudnik, to ne pomeni, da mora naročnik na tako pisno obvestilo reagirati s tem, da popravi svojo odločitev, ne pomeni pa niti, da naročnik zaradi takega načina obveščanja morebitne spremembe odločitve o oddaji javnega naročila ne opravi na lastno pobudo. Kot bistveno je namreč treba upoštevati to, da naročnikovo ravnanje, ki se nanaša na popravo nezakonitosti, ni vezano na ravnanja ponudnikov in/ali vlagateljev. Pri tem pa ni bistveno, ali bi naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila male vrednosti sam in neodvisno od informacij, ki bi jih prejel od tretjih oseb, zaznal, da je pri sprejemu odločitve o oddaji naročila male vrednosti ravnal nezakonito, ali pa bi ga na tako nezakonitost opozoril kdo tretji (npr. ponudnik).

Vlagatelj je v vlogi z dne 26. 2. 2021 navedel, da naročnik ne bi smel brez vedenja drugih ponudnikov spremeniti prvotno sprejete odločitve, poleg tega pa bi moral vlagatelju, ki je bil prej izbrani ponudnik, omogočiti, da se izjavi do poziva za spremembo odločitve in dokazov. Državna revizijska komisija se ne strinja z vlagateljem, da bi na podlagi ZJN-3 obstajala taka naročnikova dolžnost, saj nobena določba ZJN-3 tega ne določa, in dodaja, da ima vlagatelj zoper novo odločitev o oddaji naročila male vrednosti zagotovljeno pravno varstvo (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), o čemer mora naročnik poučiti ponudnike (enajsti odstavek 90. člena ZJN-3). Kot je razvidno iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-404/2019/15 (410) z dne 19. 1. 2021, je naročnik ponudnike poučil o uveljavljanju pravnega varstva, pri čemer je navedel elemente iz obeh alinej enajstega odstavka 90. člena ZJN-3.

Vlagatelj je v vlogi z dne 26. 2. 2021 navedel, da bi moral naročnik obravnavati dokument »Poziv k razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 30. 11. 2020 kot zahtevek za revizijo, čemur Državna revizijska komisija ne more pritrditi, saj je iz tega dokumenta jasno razvidno, da izbrani ponudnik ni vložil zahtevka za revizijo, temveč je njegovo vložitev šele napovedal. Položaj, ki ga je zatrjeval vlagatelj, tako ni tisti iz tretje povedi iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3, skladno s katero lahko naročnik spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da dokument »Poziv k razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 30. 11. 2020 ni niti nepopolni zahtevek za revizijo, ker bi mu manjkala sestavina iz 8. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, niti vlagatelj ni uveljavljal primerljivega položaja s sabo, saj izbrani ponudnik ni vložil zahtevka za revizijo. Res je sicer, da je izbrani ponudnik z elektronskim sporočilom z dne 1. 12. 2020 vložil vlogo, ki je ZJN-3 ne predvideva (tako vlogo je predvideval ZJN-2 do uveljavitve ZJN-2B), vendar to ne spremeni tega, da ta vloga ni bila zahtevek za revizijo. Pa tudi v primeru, če bi bilo treba dokument »Poziv k razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 30. 11. 2020 šteti za zahtevek za revizijo in bi ga naročnik moral zavreči, to ne bi preprečevalo naročniku, da ravna skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3. Četrta poved iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3, ki določa, da »v tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo«, se navezuje na tretjo poved iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 in kaže na tiste primere, ko naročnik sprejme novo odločitev o oddaji naročila, zaradi česar je razvidno, da se nanaša na vsebinske (meritorne) odločitve o zahtevku za revizijo, ko zahtevku za revizijo ugodi.

Dejstvo, da je vlagatelj plačal takso, na kar je vlagatelj opozoril v vlogi z dne 26. 2. 2021, ne more vplivati na podane ugotovitve Državne revizijske komisije, saj bi takso moral plačati tudi izbrani ponudnik, če bi vložil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija dodaja, da niti vlagatelju ne bi bilo treba plačati takse, če bi pred naročnikom vložil vlogo, ki ne bi bila zahtevek za revizijo. Vlagatelj z vložitvijo zahtevka za revizijo ni bil v enakem ali pravno primerljivem položaju kot izbrani ponudnik, ko je naročniku 1. 12. 2020 poslal elektronsko sporočilo z dokumentom »Poziv k razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 30. 11. 2020. Čeprav za vlagatelja in izbranega ponudnika veljata enaka pravila, sta vlagatelj in izbrani ponudnik vložila različni vlogi, ki ustvarjata tudi različne pravne posledice.

Naročnik je v točki 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe (str. 7–9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) določil pogoje za priznanje strokovne in tehnične sposobnosti v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3, pri čemer je v točko 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe (str. 7–8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) vključil pogoj, ki se nanaša na človeške vire v smislu prve povedi iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3, in sicer za vodjo gradnje:
»Zagotovljen mora biti vodja gradnje, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- ima strokovno izobrazbo s področja gradbeništva
- vpisan je v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) kot pooblaščeni inženir ali kot Vm – vodja del s pooblastilom za vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje manj zahtevnega objekta ali Vz – vodja del, s pooblastilom za vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zahtevnega in manj zahtevnega objekta
- zaposlen je pri gospodarskemu subjektu (ponudnik, partner, podizvajalec), ki nastopa v ponudbi
- aktivno govori slovenski jezik
- v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb je kot vodja gradnje ali vodja del vsaj enkrat vodil:
- novogradnjo ali rekonstrukcijo križišča na državni ali lokalni cesti v vrednosti vsaj 180.000,00 EUR (brez DDV)
- izvedbo voziščne konstrukcije (vezana nosilna, zaporna in obrabna asfaltna plast) širine vsaj 5,5 m in dolžine vsaj 250,0 m
dokazilo: Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: vodja gradnje), navedeni skladno s predlogo.
Potrdilo o znanju slovenskega jezika (v primeru, da oseba ni državljan Republike Slovenije ali formalne izobrazbe ni pridobila v Republiki Sloveniji)
opombe: Zahtevane reference, ločene po alinejah, lahko izhajajo iz enega ali več različnih poslov (gradenj), referenca iz vsake posamezne alineje pa mora v celoti izhajati iz enega posla.
Za referenčni posel se šteje posel, ki je bil prevzet s strani naročnika v obdobju največ desetih let pred rokom za oddajo ponudb.
Za vodjo gradnje, ki ob oddaji ponudbe še ni vpisan v imenik IZS mora ponudnik podati izjavo, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za vpis in da bo v primeru, če bo na razpisu izbran, pred podpisom pogodbe predložil dokazilo o tem vpisu.
Šteje se, da oseba aktivno govori slovenski jezik, če je državljan Republike Slovenije ali je zahtevano formalno izobrazbo pridobil v Republiki Sloveniji. V nasprotnem primeru mora ponudbi priložiti dokazilo, izdano s strani ustrezno pooblaščene institucije o znanju slovenskega jezika na nivoju B2, v skladu s Common European Framework of Reference for Languages – CEFRL.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo, ...) o uspešni izvedbi referenčnega posla.«

Naročnik je dokazilo oblikoval kot obrazec »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« (str. 18 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), v katerega ponudniki vpišejo določene podatke in ga podpišejo (gl. tretji odstavek točke 4.2 Navodil za pripravo ponudbe, str. 10 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila: »Izpolnjena in podpisana dokazila o zahtevani usposobljenosti (naročnikove predloge) ter podatke o gospodarskem subjektu se priloži kot "pdf" dokumente v razdelek "izjava".«). Naročnik je v ta obrazec vključil razdelke za vpis osebnih podatkov, podatkov o »ustrezni poklicni kvalifikaciji« in »vpisu v imenik pristojne poklicne zbornice (IZS) v Republiki Sloveniji« ter tabelo, v katero ponudniki vpišejo podatke o referencah, ki jih ima priglašeni kader, pri čemer izpolnijo razdelke iz stolpcev »Naziv gradnje oz. del«, »Vrednost (brez DDV)«, »Datum dokončanja« in »Opis del s količinami iz katerih bo razvidno izpolnjevanje zahtevanih referenc«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v peti alinei točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe (str. 7–8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) določil pogoj, ki je nadalje členjen na dve dodatni alinei. Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 3. 2. 2021 (str. 7–8) sicer navedel, da ni jasno, ali je naročnik alternativno ali kumulativno naštel zahteve iz teh dveh alinej, zaradi česar bi bilo treba upoštevati tolmačenje, ki je v korist ponudniku, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz prvega odstavka opombe (str. 7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) razvidno, da je naročnik določil kumulativno izpolnjevanje teh alinej. Naročnik je namreč navedel besedilo »več različnih poslov«, ki bi bilo nesmiselno ob besedilu »v celoti izhajati iz enega posla«, če bi bili ti alinei določeni kot alternativni.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se prva alinea pete alinee točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe sklicuje na vrednost 180.000 eurov brez DDV. Čeprav bi bilo morebiti nejasno, na kaj se nanaša vrednost 180.000 eurov brez DDV, je ta podatek mogoče tolmačiti tako, da se nanaša na vrednost gradnje in torej na »novogradnjo ali rekonstrukcijo križišča na državni ali lokalni cesti«, kar je navedel tudi naročnik v sklepu št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021 (str. 6). Tako ne more biti odločilno, ali je kader v določeni vrednosti vodil gradbena dela, temveč za izpolnitev tega pogoja zadostuje že, če je kader vodil gradbena dela, pri čemer so bila gradbena dela kot taka vredna vsaj 180.000 eurov brez DDV. V tem primeru je poudarek na vrednosti projekta oziroma posla. Vlagateljevo opozarjanje na možne zlorabe zaradi možnih tolmačenj pogoja iz pete alinee točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe (vloga brez datuma, vložena 18. 2. 2021 na portalu eRevizija, str. 5–7) ne upošteva tega, da pogoj, kot je obravnavani, ni obligatoren, temveč je fakultativen (gl. v tem smislu uvodno poved iz prvega odstavka 76. člena ZJN-3 in prvo poved iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3, saj je v obeh navedena beseda »lahko«), zato se lahko naročnik odloči, da ga sploh ne vključi med pogoje za priznanje sposobnosti, če pa ga vključi, lahko določi tudi nizek prag doseganja. Ker je tudi iz pogodbe, sklenjene 20. 12. 2017, razvidno, da so bila dogovorjena dela v višini več kot 180.000 eurov brez DDV, in kljub vlagateljevemu obsežnemu izpodbijanju dejanskega stanja niti vlagatelj ni navedel, da so bila izvedena dela v višini manj kot 180.000 eurov brez DDV, ni relevantno ugotavljati, v kolikšni vrednosti je N sodeloval pri gradbenih delih. Je pa relevantno ugotoviti, ali je N sodeloval pri gradbenih delih iz referenčnega projekta v smislu vodenja, kot ga določa peta alinea točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe. Vlagatelj je v vlogi z dne 26. 2. 2021 (str. 7) še opozoril, da so se pri delih iz referenčnega projekta izvajala še druga dela kot samo gradbena, pri čemer je opozoril le na elektromontažna dela, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da četudi bi bilo treba pri ugotavljanju vrednosti vsaj 180.000 eurov brez DDV izključiti elektromontažna dela, vlagatelj ni navedel, da bi se obseg vrednosti za gradbena dela znižal pod 180.000 eurov brez DDV.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da izbrani ponudnik predložil izpolnjen in podpisan obrazec »Podatki o kadrovskih zmogljivostih«, ki se nanaša na N, zanj pa so v tabeli vpisani podatki za štiri referenčne posle. Izbrani ponudnik je torej predložil dokazilo, ki ga je naročnik določil v točki 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, in mu ni bilo treba predložiti tudi drugih dokazil. Ne glede na to, ali bi bilo treba šteti, da izbrani ponudnik lahko izpolni pogoj iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe tudi z referenčnim delom, ki je navedeno v tabeli kot prvo (gl. vlogo z dne 3. 2. 2021, str. 7–8), Državna revizijska komisija opozarja, da se naročnik nanj ni oprl, ko je odločil, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, saj je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-404/2019/15 (410) z dne 19. 1. 2021 navedel, da se je za priznanje izpolnjevanja pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe oprl na referenčno delo, ki je v tabeli navedeno kot četrto:
- »Naziv gradnje oz. del«: »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944«,
- »Vrednost (brez DDV)«: »667.182,31 €«,
- »Datum dokončanja«: »05/2019«
- »Opis del s količinami iz katerih bo razvidno izpolnjevanje zahtevanih referenc«: »Izvedena so bila gradbena dela (preddela, zemeljska dela, voziščne konstrukcije, odvodnjavanje, gradbena dela, prometna oprema), za izgradnjo:
-lokalne in regionalne ceste (širina 6m, dolžina 1.205 m)
-hodnika ob lokalni in regionalni cesti
-avtobusnega postajališča
-cestne razsvetljave«.
Državna revizijska komisija se je zato omejila na ugotavljanje, ali je mogoče ugotoviti kršitev ZJN-3, ker je naročnik zaključil, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz pete alinee točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, ker se je za N skliceval na »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v ponudbi izbranega ponudnika za N ne nahajajo tudi katera druga dokazila poleg obrazca »Podatki o kadrovskih zmogljivostih«, zato se strinja z vlagateljem (vloga brez datuma, vložena 18. 2. 2021 na portalu eRevizija, str. 3, in vloga z dne 26. 2. 2021, str. 2), da ne drži naročnikova navedba iz sklepa št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021, str. 3, da »kot že navedeno, je bil referenčni naročnik projekta "Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944" sam naročnik, ki je tudi potrdil obrazec Izjava o referencah vodje del, katerega je za referenčni projekt v ponudbi predložil izbrani ponudnik«, če se jo razume tako, da je bil obrazec »Izjava o referencah vodje del« (z dne 24. 6. 2019) predložen že v ponudbi izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 3–4, pa tudi str. 5 in 6), da iz tabele v obrazcu »Podatki o kadrovskih zmogljivostih« ne izhaja opis, ki bi se skliceval na elemente »križišče« ter »vezana nosilna, zaporna in obrabna asfaltna plast«, vendar le dejstvo, ker se podatki, ki so navedeni v tem obrazcu, izrecno ne sklicujejo na elemente »križišče« ter »vezana nosilna, zaporna in obrabna asfaltna plast«, še ne uspe utemeljiti, da bi moral naročnik ugotoviti, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe tudi v delu, ki se nanaša na navedene elemente iz pete alinee, niti ne uspe utemeljiti, da naročnik ne bi mogel na podlagi (drugih) podatkov, ki so navedeni v tem obrazcu, ugotoviti, da so izpolnjene zahteve pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe tudi v delu, ki se nanaša na navedene elemente iz pete alinee. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, kar ni sporno niti vlagatelju, da je izbrani ponudnik za četrto referenčno delo N navedel podatke o gradbenih delih, ki se nanašajo na ureditev ceste med dvema krajema skozi tretji kraj in med dvema točkama (po razdalji), pri čemer je tudi naštel dela, ki so bila izvedena, kdaj so bila izvedena in za kolikšno vrednost so bila izvedena. Izbrani ponudnik je pri označitvi ceste navedel njeno oznako (tj. R2-418/1202) in vlagatelj ni navedel, da cesta s to oznako ne (bi) obstaja(la). Na podlagi oznake R2 je mogoče ugotoviti, da je to oznaka za regionalno cesto II. reda (gl. šesto alineo prvega odstavka 2. člena Uredbe o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 102/2012 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba KDC), regionalne ceste II. reda pa so glede na prvi odstavek 2. člena Uredbe KDC državne ceste, kar tudi izhaja iz 66. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010 s sprem.; v nadaljevanju: ZCes-1). Skladno s 54. členom ZCes-1 je upravljavec državnih cest naročnik (gl. v tem smislu prvo poved iz drugega odstavka 10. člena ZCes-1, ki določa, da se pojem direkcija v ZCes-1 uporablja za direkcijo, pristojno za infrastrukturo), zato je naročnik tudi upravljavec ceste z oznako R2-418/1202. Naročnik je v sklepu št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021, str. 3, navedel, da je bil »referenčni naročnik projekta "Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944"«, čemur pritrjujejo podatki s portala javnih naročil (gl. objavo št. JN008673/2017-B01 z dne 6. 10. 2017 in torej dosje javnega naročila št. 008673/2017; ne dosje št. 000219/2020, kot je očitno pomotoma navedel vlagatelj, ko se je med dokazili skliceval na številko dosjeja za javno naročilo »A-6/20; Gradnja krožišča za GTC Škocjan v Dobruški vasi na R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej v km 0,271«, ki ga je tudi oddal naročnik). Zato je mogoče prepričljivo zaključiti, da so »naročniku kot referenčnemu naročniku« »znana gradbena dela, ki so bila izvedena v okviru referenčnega projekta« (sklep št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021, str. 3). Ta zaključek potrjuje dejstvo, da je naročnik po razveljavitvi odločitve o oddaji naročila male vrednosti (dokument »Razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 43001-404/2019/12 z dne 1. 12. 2020) pripravil dokument »Poročilo o pregledu in oceni ponudb« št. 43001-404/2019/14 z dne 18. 1. 2021, ki je na seznamu dokumentacije, ki jo je posredoval Državni revizijski komisiji na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, oštevilčen s 14_1, temu dokumentu pa sledi še sedem dokumentov, ki so oštevilčeni od 14_2, ki se nanaša na dokument »Poročilo o pregledu in oceni ponudb« z dne 12. 1. 2021, do 14_8, ki se nanaša na fotografijo z dne 24. 5. 2019 iz internetne evidence prometne signalizacije WEPS, ki prikazuje križišče na cesti R2-418/1202 za kraj Zameško v kraju Dobrava. Vlagatelj je bil seznanjen s tem oštevilčenjem vsaj od trenutka prejema dopisa št. 018-030/2021-4 z dne 23. 2. 2021, s katerim ga je Državna revizijska komisija seznanila s to dokumentacijo. Čeprav je izbrani ponudnik s prilogama k elektronskemu sporočilu z dne 1. 12. 2020 naročnika seznanil tudi z dokumentoma »Izjava o referencah vodje del«, ki ga je na seznamu dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, poleg pod številko 12_2 treba upoštevati tudi pod številko 14_5, in »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist«, ki ga je na seznamu dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, poleg pod številko 12_2 treba upoštevati tudi pod številko 14_3, izbrani ponudnik ni seznanil naročnika tudi z drugimi dokumenti (dokazili), npr. s fotografijo (številka 14_8). Dokumenti, ki so oštevilčeni od 14_2 do 14_8, izhajajo iz časa pred oddajo tega naročila male vrednosti (torej »D-097/20; Ureditev območja križišča na DC G1-5/0335 Impoljca-Brestanica, odsek 0361 Brestanica-Krško in R2-422/1333 Podsreda-Brestanica - križišče Brestanica«), zato je toliko bolj očitno, da so »naročniku kot referenčnemu naročniku« »znana gradbena dela, ki so bila izvedena v okviru referenčnega projekta« (sklep št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021, str. 3). Zato je napačno vlagateljevo stališče (zahtevek za revizijo, str. 4, primerljivo pa tudi na str. 6), da »takšnih pomanjkljivosti navedenih referenc niti ni mogoče preverjati in jih naročnik ni mogel niti jih ni smel preverjati«. Pritrditev vlagateljevemu stališču bi pomenila, da se naročnik ne bi smel opirati na dejstvo, da je bil naročnik del, na katera se je skliceval izbrani ponudnik za N. Državna revizijska komisija vlagatelja še spominja, da naročnik oddaja naročilo male vrednosti, pri katerem veljajo blažja pravila o naročnikovem preverjanju ponudb (gl. v tem smislu tretji odstavek 47. člena ZJN-3). Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem (vloga z dne 26. 2. 2021, str. 5), da ne more ponudnik sam brez naročnikove zahteve dopolniti ponudbe (gl. v tem smislu prvo poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3), bi naročnik, če bi bilo sicer treba šteti, da je bila ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na referenčna dela za N, pomanjkljiva, glede na dokumentacijo, s katero je razpolagal že od leta 2019, ponudbo izbranega ponudnika lahko že sam dopolnil. Za rešitev zadeve ne more biti bistveno, da je obrazec »Izjava o referencah vodje del« z dne 24. 6. 2019 za N sestavljen kot izjava ponudnika, a ga je potrdil predstavnik naročnika (vloga z dne 26. 2. 2021, str. 6), saj je pomembno, ali je mogoče iz njega ugotoviti relevantno vsebino, pri čemer je pomembno tudi to, da je bil naročnik tudi referenčni naročnik, ki razpolaga s posameznimi dokumenti in je zato lahko seznanjen z dejanskim stanjem pri izvedbi del za »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944«.

Državna revizijska komisija poudarja, da bi vlagatelj za uspeh z zahtevkom za revizijo moral že v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze (gl. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), s katerimi bi utemeljil in dokazal, da se na cesti R2-418/1202 med točkama (po razdalji) »od km 1,279 do km 1,944« ne nahaja nobeno križišče in zato pri referenčnem delu niso mogla biti izvedena dela na križišču, pa tudi to, da kljub sklicevanju izbranega ponudnika na izvedbo gradbenih del za »voziščne konstrukcije« (gl. tabelo v obrazcu »Podatki o kadrovskih zmogljivostih«, razdelek »Opis del s količinami iz katerih bo razvidno izpolnjevanje zahtevanih referenc«) pri referenčnem delu niso bila izvedena (gradbena) dela, ki se nanašajo na elemente »vezana nosilna, zaporna in obrabna asfaltna plast«. Pri slednjem elementu bi zadoščalo, če bi vlagatelj uspel utemeljiti in dokazati, da ni bil izveden že en element izmed teh treh. Dejstvo, da se vlagatelj do vložitve zahtevka za revizijo ni seznanil z elektronskim sporočilom izbranega ponudnika z dne 1. 12. 2020, dokumentom »Poziv k razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« z dne 30. 11. 2020 in prilogama k njemu, pa niti z dokumentacijo, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN in je oštevilčena od 14_1 do 14_8, za to navajanje in dokazovanje v okviru drugega odstavka 15. člena ZPVPJN ni pomembno, saj je pomembno to, da je bil vlagatelj že pred vložitvijo zahtevka za revizijo seznanjen s tem, na katero referenčno delo za N se je naročnik oprl, da izbranemu ponudniku prizna izpolnjevanje pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe tudi v delu, ki se nanaša na navedene elemente iz pete alinee. Državna revizijska komisija pri tem še opozarja, da tako iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki se nanaša na naročnika, kot četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki se nanaša na Državno revizijsko komisijo, izhaja, da ne moreta pozvati vlagatelja na dopolnitev zahtevka za revizijo zaradi manjkajočih sestavin iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, saj se četrti odstavek 26. člena ZPVPJN in četrti odstavek 31. člena ZPVPJN sklicujeta le na sestavine iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija dodaja, da je mogoče zahtevek za revizijo dopolniti z dejstvi in dokazi v primeru ugotovitve kršitve vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo (gl. peti odstavek 31. člena ZPVPJN), pa tudi v primeru izpolnjenega pogoja iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ki jo je naročnik sprejel, kot v obravnavanem primeru, na podlagi prve alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, vendar je treba upoštevati, da je naročnik vlagatelja že pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo seznanil, na katero referenčno delo za N se je oprl, da izbranemu ponudniku prizna izpolnjevanje pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe tudi v delu, ki se nanaša na navedene elemente iz pete alinee, in je vlagatelj prejel ponudbo izbranega ponudnika v tem delu. Vlagatelj zato ne more oziroma ne bi mogel ne v vlogi brez datuma, ki jo je vložil 18. 2. 2021 na portalu eRevizija, ne v vlogi z dne 26. 2. 2021 uspešno navajati dejstev in (predlagati) dokazov, s katerimi bi utemeljeval in dokazoval, da se na cesti R2-418/1202 med točkama (po razdalji) »od km 1,279 do km 1,944« ne nahaja nobeno križišče in zato pri referenčnem delu niso mogla biti izvedena dela na križišču, pa tudi to, da kljub sklicevanju izbranega ponudnika na izvedbo gradbenih del za »voziščne konstrukcije« (tabela v obrazcu »Podatki o kadrovskih zmogljivostih«, razdelek »Opis del s količinami iz katerih bo razvidno izpolnjevanje zahtevanih referenc«) pri referenčnem delu niso bila izvedena (gradbena) dela, ki se nanašajo na elemente »vezana nosilna, zaporna in obrabna asfaltna plast«.

Ker je naročnik vlagatelja že pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo seznanil, na katero referenčno delo za N se je oprl, da izbranemu ponudniku prizna izpolnjevanje pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe v vseh elementih iz pete alinee, in je vlagatelj prejel ponudbo izbranega ponudnika v tem delu, vlagatelj ne more šele v vlogi brez datuma, ki jo je vložil 18. 2. 2021 na portalu eRevizija (gl. str. 3), kot problematično izpostavljati tudi dolžino 250 metrov iz druge alinee pete alinee točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe. Pogoj iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da ne obstaja vlagateljeva krivda, ob takem dejanskem stanju namreč ni izpolnjen.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bilo iz vlagateljeve navedbe »kaj šele dejansko izvedeno« (zahtevek za revizijo, str. 4) sicer mogoče sklepati, da je vlagatelj uveljavljal dejansko stanje tudi glede tega, za kar je Državna revizijska komisija predhodno poudarila, da bi moral vlagatelj navesti in dokazovati v zahtevku za revizijo, vendar je ta vlagateljeva navedba le vlagateljev zaključek, ki ne temelji na nobenem dejstvu, ki bi ga podprl. Državna revizijska komisija tudi dodaja, da tudi zanikanje ne more pomeniti, da vlagatelj ne bi mogel navesti dejstev, niti ni mogoče šteti, da bi se vlagatelju nalagalo utemeljevanje negativnih dejstev. Niti vlagatelju namreč ni sporno, da so se na odseku ceste R2-418/1202 »od km 1,279 do km 1,944« izvajala določena (gradbena) dela in vlagatelj bi lahko navedel dejstva, ki bi lahko podprla morebiten zaključek, da se na tem odseku ceste ne nahaja križišče, pa tudi to, da (gradbena) dela za »voziščne konstrukcije« niso obsegala elementov »vezana nosilna, zaporna in obrabna asfaltna plast« oziroma vsaj enega izmed teh elementov. Vlagatelj se je sicer skliceval (zahtevek za revizijo, str. 5–7), da je treba pridobiti dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944« (objava 6. 10. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN008673/2017-B01), vendar vlagatelj ne more z izvajanjem dokazov nadomestiti opuščene trditvene podlage, saj se dokazujejo zatrjevana dejstva. Pri tem Državna revizijska komisija ni mogla upoštevati vlagateljeve navedbe (zahtevek za revizijo, str. 5), da vlagatelj ne razpolaga z vso dokumentacijo ali da del dokumentacije ni javno dostopen, saj to ne spremeni tega, da je ugotovitev, ali se na odseku ceste R2-418/1202 »od km 1,279 do km 1,944« nahaja križišče, neodvisna od razpolaganja z vso dokumentacijo ali njeno javno dostopnostjo v vseh delih, saj je odsek ceste R2-418/1202 »od km 1,279 do km 1,944« javen oziroma javno dostopen, kako poteka cesta na tem odseku in ali je na njem križišče, pa je mogoče ugotoviti ne le fizično s prisotnostjo na terenu, temveč tudi z npr. uporabo programov, javno dostopnih na spletu. Državna revizijska komisija dodaja, da vlagatelj ni niti navedel, da cesta R2-418/1202 med točkama (po razdalji) »od km 1,279 do km 1,944« ni asfaltirana, pri čemer je dejstvo, ali je sporni del ceste asfaltiran, mogoče ugotoviti neodvisno od razpolaganja z vso dokumentacijo ali njeno javno dostopnostjo v vseh delih, saj je mogoče ugotoviti, iz katerega materiala je izdelano vozišče, ne le fizično s prisotnostjo na terenu, temveč tudi z npr. uporabo programov, javno dostopnih na spletu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz pete alinee pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe v delu, ki določa »kot vodja gradnje ali vodja del«, razvidno, da je moral kader voditi dela v določeni funkciji, in sicer kot vodja gradnje ali kot vodja del. Naročnik uporabe teh pojmov ni zamejil s kakšno definicijo, niti se za njuno tolmačenje ni skliceval na kakšen predpis, ker bi želel ožiti možno tolmačenje teh dve pojmov. Naročnik je v sklepu št. 43001-404/2019/28 z dne 12. 2. 2021 (str. 5) utemeljeval, da pri pogoju iz pete alinee pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe ni določil, da bi moral kader izkazati vodenje zahtevanih gradenj le v funkciji vodje gradnje ali vodje del po GZ, temveč bi jih lahko izkazoval tudi v funkciji odgovornega vodje del ali odgovornega vodje posameznih del po ZGO-1, s čimer se Državna revizijska komisija lahko strinja. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je GZ začel veljati 17. 11. 2017, uporabljati pa 1. 6. 2018, zaradi česar tisti del pogoja iz pete alinee pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, ki se nanaša na časovno komponento (tj. »v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb«), ne bi imel nobenega smisla, če bi se funkciji tolmačilo le v okviru GZ. Pred GZ je veljal ZGO-1, ki je med drugim urejal funkciji odgovornega vodje posameznih del (točka 4.3.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1) in odgovornega vodje del (točka 4.3.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1), kot je pravilno navedel naročnik. ZGO-1 je določal tudi funkcijo odgovornega vodje gradbišča (točka 4.3.3. prvega odstavka 2. člena ZGO-1), ki je GZ v takem besedilu več ne določa. Ker iz pete alinee pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe (glede na zahtevo iz 6. člena ZJN-3) ni mogoče jasno, natančno in nedvoumno razbrati omejitve, da bi bila za funkcijo po ZGO-1 mogoča le funkcija odgovornega vodje del, je Državna revizijska komisija štela, da naročnik ostaja v mejah pogoja iz pete alinee pogoja iz točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, če ga tolmači tako, da se ponudnik lahko sklicuje tudi na kader, ki je bil pri referenčnem poslu udeležen v funkciji odgovornega vodje posameznih del.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 5–6), da je iz pogodbe, sklenjene 20. 12. 2017, s katero so se pogodbene stranke dogovorile za izvedbo del za javno naročilo »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944«, razvidno, da je bil odgovorni vodja del in odgovorni vodja gradbišča R (peti odstavek 15. člena pogodbe). N v tej pogodbi ni omenjen. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da sta bila k pogodbi sklenjena še dva aneksa, in sicer prvi 16. 8. 2018, drugi pa 12. 2. 2019, iz katerih ne izhaja nič v zvezi s kadri. Vendar Državna revizijska komisija opozarja, da je iz pogodbe razvidno zgolj to, kdo je bil določen za odgovornega vodjo del, ne izhaja pa to, da je bil pri delih udeležen še kakšen odgovorni vodja posameznih del. Četudi je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, str. 6), da ne bi bilo v skladu s prakso, da bi bil N brez aneksa vključen v izvedbo del kot vodja del, Državna revizijska komisija opozarja, da bi bilo bistveno to, kaj je bilo dejansko stanje pri izvedbi del, ne pa to, ali je bil sklenjen aneks.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je bila pogodba za izvedbo del za javno naročilo »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944« sklenjena že po uveljavitvi GZ, vendar še pred začetkom uporabe GZ, izraz za R v njej pa se sklicuje na terminologijo po ZGO-1.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v predloženi izpis iz imenika pri Inženirski zbornici Slovenije pritrjuje vlagatelju, da je bil N vpisal v ta imenik šele 20. 12. 2018. Čeprav je bila pogodba o izvedbi del za javno naročilo »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944« sklenjena 20. 12. 2017, je bil N vpisan v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije, še preden je potekel rok za izvedbo del, saj je bilo v drugi povedi iz 3. člena pogodbe določeno, da se izvajalec zavezuje dokončati dela v 400 dneh po sklenitvi pogodbe. Poleg tega je bil nato sklenjen drugi aneks, s katerim je bil rok izvedbe podaljšan na 30. 4. 2019 (2. člen drugega aneksa). Iz teh datumov je razvidno, da bi bil N lahko aktivno udeležen še med izvedbo del za javno naročilo »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944«. Državna revizijska komisija k temu še dodaja, da je iz obrazca »Podatki o kadrovskih zmogljivosti« razvidno, da je N pridobil strokovni izpit pri IZS že 30. 11. 2017 in torej še pred sklenitvijo pogodbe 20. 12. 2017. Čeprav N ni bil vpisan v imenik IZS pred 20. 12. 2018, bi bil kljub temu lahko odgovorni vodja del na podlagi izpolnjenih pogojev iz prvega odstavka 77. člena ZGO-1, saj bi bil vpis v imenik IZS pomemben le za funkcijo odgovornega vodje del za zahtevne objekte (gl. drugi odstavek 77. člena ZGO-1). Kot je razvidno iz diplome za N, na katero se je skliceval vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 5), je N diplomiral leta 2014 in pridobil strokovni naslov univerzitetnega diplomiranega inženirja gradbeništva, zato bi že do oprave strokovnega izpita pri IZS 30. 11. 2017 lahko pridobil tudi triletne delovne izkušnje pri gradnjah, kot je zahteva iz prvega odstavka 77. člena ZGO-1. Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 3. 2. 2021 (str. 5) navedel, da je N diplomiral sredi leta 2014, ob opravi strokovnega izpita pa je izpolnjeval pogoje za odgovornega vodjo del za manj zahtevne objekte, saj je »imel tri leta delovnih izkušenj«, kar je mogoče razumeti, da je izbrani ponudnik uveljavljal, da je imel N ob opravi strokovnega izpita 30. 11. 2017 tri leta delovnih izkušenj pri gradnjah.

Vlagatelj je sicer navedel (zahtevek za revizijo, str. 5), da so bila dela po pogodbi, sklenjeni 20. 12. 2017, dela na zahtevnem objektu, vendar je treba upoštevati, da je pojem »zahtevni objekt« pravna kvalifikacija [gl. tretji odstavek 3. člena GZ v povezavi s 5. členom Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/2018), pa tudi točko 1.7. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 in 8. člen ZGO-1 v povezavi z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013 s sprem.)] in vlagatelj ni navedel nobenega dejstva, zakaj bi bilo treba šteti, da so bila referenčna dela dejansko dela na zahtevnem objektu (prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Vlagatelj se je torej skliceval le na pravno kvalifikacijo, kar ne more že vzpostaviti podlage, da bi mu Državna revizijska komisija lahko pritrdila, da so bila dela izvedena na zahtevnem objektu. Vlagatelj se je očitno na to pravno kvalifikacijo (sicer tokrat kot »zahtevni projekt«) skliceval tudi v vlogi brez datuma, ki jo je vložil 18. 2. 2021 na portalu eRevizija (str. 5), na to pravno kvalifikacijo pa se je skliceval tudi v vlogi z dne 26. 2. 2021 (str. 7 in 8). Vendar vlagatelj niti v teh dveh vlogah ni navedel nobenega dejstva, zakaj bi bilo treba šteti, da je »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944« predstavljala dela na zahtevnem objektu. Da bi vlagatelj kljub nezmožnosti dostopa do dokumentacije o izvedbi del za javno naročilo »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944«, ki se nahaja pri naročniku, lahko vsaj navedel kakšno dejstvo, je mogoče sklepati na podlagi tega, da je bil pri izpostavljenem javnem naročilu tudi ponudnik, na kar je opozoril izbrani ponudnik v vlogi z dne 3. 2. 2021 (str. 4), kar je dokazal s predložitvijo dokumenta »Zapisnik o javnem odpiranju ponudb« št. 43001-388/2017/7 412 z dne 26. 10. 2017, iz katerega je razvidno, da je naročnik prejel vlagateljevo ponudbo 26. 10. 2017 ob 8.46. Ker je vlagatelj sodeloval v postopku oddaje javnega naročila za »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944« s predložitvijo ponudbe, za dela pa je ponudil določeno ceno, je mogoče tudi sklepati, da je bil seznanjen z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in da so mu zato bile znane tehnične specifikacije v smislu druge povedi iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 v povezavi s podtočko a 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se je izbrani ponudnik v vlogi z dne 3. 2. 2021 (str. 5) za »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944« skliceval na drugo pravno kvalifikacijo, namreč »manj zahtevni objekt«, kar je dokazoval s str. 3/4, kot je navedel, projekta izvedenih del. Iz predloženega dokumenta je v razdelku »zahtevnost objekta« navedeno »manj zahteven objekt«. Vlagatelj je v vlogi z dne 26. 2. 2021 (str. 8) sicer navedel, da samo ta dokument ne zadošča kot dokazilo in bi bilo treba predložiti še drugo dokumentacijo, čemur pa Državna revizijska komisija ni sledila, saj vlagatelj ni navedel nobenega razloga, zakaj že to dokazilo ne bi moglo zadostovati. Ker je vlagatelj tisti, ki je uveljavljal, da »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944« pomeni zahteven objekt, bi za to moral navesti dejstva (gl. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), ne pa se le sklicevati na pravno kvalifikacijo. Ob izhodišču, da vlagatelj ni uspel utemeljiti, da bi bilo treba »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944« šteti za zahteven objekt, po drugi strani pa je izbrani ponudnik predložil celo dokazilo, v katerem je navedeno, da je ta objekt manj zahteven, je Državna revizijska komisija za rešitev konkretne zadeve štela, da ta objekt ni zahteven, temveč manj zahteven, zaradi česar glede na prvi odstavek 77. člena ZGO-1 ne bi bil potreben vpis v imenik pri IZS za odgovorno vodenje del. Kar toliko bolj pomeni, da ne bi bil potreben vpis v imenik pri IZS za odgovorno vodenje posameznih del.

Čeprav je res, da je tudi pojem »vzdrževalna dela v javno korist« pravna kvalifikacija, nanj pa se sklicujeta izbrani ponudnik in naročnik, Državna revizijska komisija ne more spregledati, da dokumentacija, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN, podpira njuno pravno kvalifikacijo.

V tretjem odstavku 18. člena ZCes-1 je pojem »vzdrževalna dela v javno korist« opredeljen kot »izvedba rekonstrukcije javne ceste, s katero se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste; vsebuje tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo javne ceste« (tretji odstavek 18. člena ZCes-1). V 18. členu ZCes-1 so urejena tudi posamezna nadaljnja vprašanja. V zvezi z vzdrževalnimi deli v javno korist je bil na podlagi desetega odstavka 18. člena ZCes-1 sprejet Pravilnik za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah (Uradni list RS, št. 7/2012; v nadaljevanju: Pravilnik). V 16. členu Pravilnika je urejen pregled vzdrževalnih del v javno korist, v 19. členu Pravilnika pa izvedba pregleda vzdrževalnih del v javno korist. Iz devetega odstavka 18. člen ZCes-1 je razvidno, da se opravi pregled izvedenih vzdrževalnih del v javno korist, iz prvega odstavka 16. člena Pravilnika pa je razvidno, da ta pregled opravi komisija, ki mora glede na prvi odstavek 19. člena Pravilnika preveriti, če je predložena vsa predpisana oziroma s pogodbo zahtevana dokumentacija in če so dela izvedena v skladu s predloženo dokumentacijo, določili pogodbe in s pravili stroke ter v obliki sklepa komisije, navedenega v zaključku zapisnika, ugotoviti ali:
a) je treba odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti ali
b) se lahko izda dovoljenje za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v začasno omejeno uporabo, do odprave pomanjkljivosti ali
c) se lahko izda dovoljenje za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v neomejeno uporabo, če ni pomanjkljivosti.

V tretjem odstavku 16. člena Pravilnika je določeno da izvajalec del in nadzornik morata investitorju po izvedbi vzdrževalnih del v javno korist, posredovati izjavo o dokončanju vzdrževalnih del v javno korist iz Priloge 3, ki je sestavni del Pravilnika, k izjavi pa mora biti v odvisnosti od vrste in obsega del priložen en izvod dokumentacije, ki med drugim obsega dokazilo o zanesljivosti del, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist (peta alinea iz druge povedi iz tretjega odstavka 16. člena Pravilnika). Dokazilo o zanesljivosti izvedenih vzdrževalnih delih v javno korist je skladno s četrtim odstavkom 16. člena Pravilnika elaborat, s katerim se dokazuje, da je cesta, cestni odsek ali cestni objekt primeren in varen za predajo v neomejeno uporabo in mora biti izdelano v obliki in vsebini iz Priloge 4, ki je sestavni del Pravilnika. Priloga 4 je sestavljena iz listov »Dokazilo o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist«, »Podatki o udeležencih pri izvedbi vzdrževalnih del v javno korist«, »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist« in »Tabelarično kazalo dokazil«.

Državna revizijska komisija je zavrnila predlog iz vloge brez datuma, ki jo je vlagatelj vložil 18. 2. 2021 na portalu eRevizija, da se zasliši S, saj neodvisno od tega, da vlagatelj s tem dokaznim predlogom ne bi že dokazoval določenih dejstev, temveč bi šele ugotavljal dejstva (»… moralo pa se bo zaslišati tudi« S »v zvezi s tem, kakšna dela je« N »opravljal na referenčnem projektu in kakšne pogoje je v času del izpolnjeval«), za ugotovitev relevantnega dejanskega stanja v zvezi s spornim vprašanjem za rešitev zadeve zadošča dokumentacija, ki jo je naročnik posredoval na podlagi prvega odstavka 29. člena ZPVPJN. Čeprav je res, da je iz elektronskih sporočil z dne 21. 6. 2019 mogoče razumeti, da je odgovor S vplival na to, da je naročnikov predstavnik 24. 6. 2019 potrdil obrazec »Izjava o referencah vodje del« za N, Državna revizijska komisija ni mogla, v nasprotju z vlagateljevim nasprotovanjem iz vloge z dne 26. 2. 2021, kar spregledati dokumenta »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist«, čeprav ta ni datiran, na kar je opozoril vlagatelj v vlogi z dne 26. 2. 2021 (str. 6). Čeprav vlagatelj ni navedel, kakšen (samostojen) pomen za rešitev konkretne zadeve bi lahko imelo dejstvo, da dokument »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist« ni datiran, je Državna revizijska komisija upoštevala, da dokument »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist« neposredno sledi dokumentu »Dokazilo o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist«, ki je bil izdelan maja 2019 in je torej ta dokument datiran. Ker ti dokazili kot celota sestavljata prilogo 4, na katero napotuje četrti odstavek 16. člena Pravilnika, se tako izkaže, da je za rešitev zadeve lahko relevanten že datum maj 2019. Državna revizijska komisija ni mogla niti šteti, da dokument »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist« ne more imeti nikakršne teže, saj je treba upoštevati, da naročnik za »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944« razpolaga z dokumentom »Zapisnik komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državnih cestah in rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist« št. 37165-28/2018 (910) z dne 1. 6. 2019. Državna revizijska komisija je s tem dokumentom seznanila vlagatelja, saj ga je predložila dopisu št. 018-030/2021-4 z dne 23. 2. 2021 (dokument, ki ga je naročnik oštevilčil s 14_7 in opisal kot »SKM_C25819061910240«). Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumenta »Zapisnik komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državnih cestah in rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist« št. 37165-28/2018 (910) z dne 1. 6. 2019 izhaja, da je pristojna komisija pri naročniku ugotovila, da »dela so izvedena v skladu s projektom za izvedbo z manjšimi spremembami, ki so tehnično upravičene in so vnesene v projekt izvedenih del« (gl. 1. točko poglavja IX »Ugotovitve komisije«). Ker se je dokument »Zapisnik komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državnih cestah in rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist« št. 37165-28/2018 (910) z dne 1. 6. 2019 nanašal na objekt »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 0,960 do km 1,940« (gl. poglavji I in II), se citirana ugotovitev komisije pri naročniku, ki temelji na pristojnosti iz prvega odstavka 19. člena Pravilnika, nanaša tudi na (del) odsek(a) ceste R2-418/1202, na katerega se je izbrani ponudnik skliceval za N (tj. »od km 1,279 do km 1,944«). Tak zaključek potrjuje 3. točka poglavja VIII dokumenta »Zapisnik komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državnih cestah in rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist« št. 37165-28/2018 (910) z dne 1. 6. 2019, ki se sklicuje tudi na pogodbo št. 2431-17-001248/0, kar je številka pogodbe, ki je bila sklenjena 20. 12. 2017 za izvedbo del za javno naročilo »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944« (objava 6. 10. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN008673/2017-B01).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na podlagi elektronskega sporočila z dne 20. 6. 2019, ki ga je predstavnica izbranega ponudnika poslala naročniku, mogoče razumeti, da je izbrani ponudnik sam pripravil izjavo v obrazcih »Izjava o referencah vodje del« za N in R. To potrjuje naročnikova izjava »v prilogi vam pošiljamo potrjena obrazca za referenčna dela, ki ste ju poslali v potrditev« iz dopisa »Potrditev reference« št. 37165-18/2019/565 (906) z dne 24. 6. 2019. Oba obrazca »Izjava o referencah vodje del« za N in R sta izpolnjena enako, razlika je le v imenu in priimku kadra. V obrazcu »Izjava o referencah vodje del« je tako za N kot za R navedeno, da sta bila »na projektu Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944« udeležena (manjka glagol, zato ga je dodala Državna revizijska komisija) »kot (odgovorni) vodja del«. Naročnikov predstavnik je obrazca »Izjava o referencah vodje del« za N in R potrdil 24. 6. 2019. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem (vloga z dne 26. 2. 2021, str. 6), da je v dokumentu »Zapisnik komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državnih cestah in rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist« št. 37165-28/2018 (910) z dne 1. 6. 2019 kot odgovorni vodja del naveden le R (gl. 6. točko poglavja VII), ne pa tudi N, ki je sicer naveden v tem zapisniku pod 3. točko sodelujočih pri delu komisije (gl. poglavje IV). Vendar Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da v poglavju VII tega zapisnika ni naveden noben izmed odgovornih vodij posameznih del, čeprav so ti navedeni v dokumentih »Podatki o udeležencih pri izvedbi vzdrževalnih del v javno korist« in »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist«. Četudi bi morebiti morala Državna revizijska komisija šteti, da naročnik ne bi smel pri ugotavljanju, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz pete alinee točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, upoštevati obrazca »Izjava o referencah vodje del« z dne 24. 6. 2019 za N, ne bi imela podlage, da to zaključi za dokumente »Dokazilo o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist« iz maja 2019, »Podatki o udeležencih pri izvedbi vzdrževalnih del v javno korist« in »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist«, ki kot taki sestavljajo del priloge 4, na katero napotuje četrti odstavek 16. člena Pravilnika. V dokumentu »Podatki o udeležencih pri izvedbi vzdrževalnih del v javno korist« je N naveden pod zaporedno številko 14 kot »odgovorni vodja(e) posameznih del –gradbena dela«, v dokumentu »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist« pa je podpisan kot »odgovorni vodja posameznih del-gradbena«, taka funkcija odgovornega vodje posameznih del pa zadošča, da je naročnik smel šteti, da je izbrani ponudnik izpolnil pogoj iz pete alinee točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe. Ker se ti dokumenti nanašajo na dela za objekt »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 0,739 do km 1,944 in Rekonstrukcija ceste R2-418/1202 Dobruška vas – Šentjernej skozi Dobravo od km 0,960 do km 1,940«, se nanašajo tudi na dela iz javnega naročila »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944«, na katerega se je izbrani ponudnik skliceval za N.

Državna revizijska komisija zato ne more pritrditi vlagatelju (vloga z dne 26. 2. 2021, str. 8), da naročnik »ne bi smel« »temeljiti svojih zaključkov« na dokumentih, ki so sestavni del priloge 4, na katero napotuje četrti odstavek 16. člena Pravilnika. Državna revizijska komisija se tudi ne strinja z vlagateljem, da bi bilo treba pregledovati še nadaljnjo dokumentacijo ali dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila za javno naročilo za »Ureditev ceste R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej skozi Dobravo od km 1,279 do km 1,944« (objava 6. 10. 2017 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN008673/2017-B01), saj je treba upoštevati, da je naročnik, ki oddaja naročilo male vrednosti, smel kot zadostne upoštevati že izpostavljene dokumente. Dejstvo, da se za N v dokumentu »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist« nahaja tudi štampiljka s podatki vpisa v imenik pri IZS, čeprav po prvem odstavku 77. člena ZGO-1 to ne bi moral biti, ni bistveno za reševanje zadeve, saj je treba upoštevati, da je bil dokument »Izjava o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist« izdan v maju 2019 (gl. dokument »Dokazilo o zanesljivosti vzdrževalnih del v javno korist«), ko je bil N že vpisan v imenik pri IZS in četudi je zanj odtisnjena štampiljka s podatki vpisa v imenik IZS, to ne bi spremenilo tega, da N na podlagi prvega odstavka 77. člena ZGO-1 ni bilo treba biti vpisan v imenik pri IZS.

Državna revizijska komisija tako ni mogla zaključiti, da je naročnik neupravičeno priznal izbranemu ponudniku, da izpolnjuje pogoj iz pete alinee točke 3.1.3.3 Navodil za pripravo ponudbe.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo ni dovoljen upravni spor.


V Ljubljani, 10. 5. 2021

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije




































Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran