EN

018-055/2021 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-055/2021-5
Datum sprejema: 6. 5. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Ureditev endoskopskih ambulant na Ko za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana« - Sklop 2 (Nabava termodezinfektorja z vključenim preventivnim vzdrževanjem za obdobje 5 let), na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Angiomedic d.o.o., Zemljemerska ulica 12, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Kočevar in Kvaternik, o.p., d.o.o., Metelkova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 5. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu male vrednosti je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 14. 10. 2020, pod št. objave JN006340/2020-W01.

Naročnik je z dokumentom Odločitev o oddaji javnega naročila št. 845080105-075-20/30 z dne 8. 3. 2021 vse sodelujoče ponudnike med drugim obvestil, da je javno naročilo v 2. sklopu oddal v izvedbo ponudniku Medip d.o.o., Leskoškova cesta 9E, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je vlagateljeva ponudba nedopustna, ker ne ustreza vsem tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Izbrana je bila dopustna ponudba izbranega ponudnika.

Zoper navedeno odločitev (v 2. sklopu) je vlagatelj dne 12. 3. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna, zato je bil nezakonito izločen iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Navaja, da je v 2. sklopu ponudil enokomorni dezinfektor (Reliance PTX Endoscope Processing System) za dezinfekcijo dveh fleksibilnih endoskopov ali več manjših, ki v času 35 minut dezinficira vsaj dva ali tri endoskope, in sicer v izmerah 800 mm x 724 mm x 1981 mm, s komoro v izmerah 635 mm x 648 mm x 610 mm. Zatrjuje, da naveden dezinfektor v celoti ustreza strokovno tehničnim zahtevam naročnika, medtem ko je izbrani ponudnik ponudil opremo, ki ne ustreza vsem strokovno tehničnim zahtevam. Navaja še, da je ponudil ultrazvočni čistilec SI Digital PC + S z močjo gretja 0,5 W v mirovanju, 600 W v uporabi in z 1200 W maksimalno močjo in napetostjo, ki ustreza evropskemu oziroma slovenskemu električnemu omrežju, v izmerah: 71,5 x 44,5 x 34,5 (D x Š x V). Navedene karakteristike ustrezajo razpisanim tehničnim zahtevam naročnika, razen v maksimalni moči, ki pa bi jo moral naročnik oceniti kot še boljšo karakteristiko od zahtevane in zato njegove ponudbe ne bi smel izločiti. Enako velja tudi za razlike v izmerah čistilca, ki ob upoštevanju 15 % odstopanja niso takšne, da bi bila ponudba ocenjena kot tehnično neustrezna. Vlagatelj zatrjuje, da gre pri dimenzijah za priporočilo in ne za striktno zahtevo. Navaja še, da ga naročnik ni povabil na pogajanja, čeprav je bila njegova ponudba tehnično neustrezna zgolj v manjšem delu. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik ravnal neenakopravno in diskriminatorno, saj je v zvezi z razpisanim predmetom v predhodno izvedenem postopku (ki se je končal z zavrnitvijo vseh ponudb) razkril podatke o vrednostih prejetih ponudb. To dejstvo, zatrjuje vlagatelj, je pomembno zato, ker izbrani ponudnik v predhodnem postopku ponudbe ni oddal, zato se ponudniki z njegovimi cenami niso seznanili. Naročnik je na podlagi predhodno izvedenega postopka znižal višino zagotovljenih sredstev in posledično omogočil izbiro izbranega ponudnika, s čimer je ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Izbrani ponudnik je poznal tako ponudnike, kakor tudi proizvajalce, zato je lahko svojo ponudbeno ceno prilagodil, preostali ponudniki pa so bili avtomatično izločeni. Poleg tega lahko naročnik v skladu z 90. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) za isti predmet izvede nov postopek le v primeru, če so se okoliščine bistveno spremenile. Katere so tiste okoliščine, ki so se bistveno spremenile, pa naročnik ni pojasnil.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 16. 3. 2021, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj zgolj pavšalno navedel, da njegova ponudba ne ustreza vsem strokovno tehničnim zahtevam, pri čemer ni navedel niti tega, ali se njegova ugotovitev nanaša na dezinfektor ali na drug proizvod. Izbrani ponudnik opozarja, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo predložil katalog dezinfektorja, ki ni aktualen, zato poziva, naj se pri presoji njegove ponudbe upošteva katalog, ki ga je predložil v ponudbi. Navaja, da je večkrat skrbno preveril vse specifike opreme, ki jo je ponudil, poleg tega je glede možnosti ponudbe enokomornega stroja s hitrim ciklom reprocesiranja postavil tudi vprašanje. Zatrjuje, da se na predhodni javni razpis ni mogel prijaviti, saj specifikacije opreme, ki jo ponuja, niso ustrezale zahtevam takratnega javnega naročila. Izbrani ponudnik še navaja, da če bi vlagatelj želel vpogled v izide podobnih javnih naročil, bi moral spremljati trg nabave opreme za reprocesiranje. Izbrani ponudnik se strinja z vlagateljem, da tehnični detajli v nekaterih primerih niso pomembni, vendar meni, da bi lahko vlagatelj postavil vprašanja, pa tega ni storil. Izbrani ponudnik citira naročnikovo zahtevo iz točke 3 Splošnih zahtev in navaja, da je dezinfektor, ki ga je ponudil vlagatelj, neustrezen že iz razloga, ker ne omogoča hitrega cikla reprocesiranja endoskopa (dezinfekcija mora biti v tem primeru opravljena v 17 minutah). Vlagatelj je ponudil rešitev z uporabo katere potrebuje cca. 18 minut čakanja pri vsakem pacientu (v tem času se npr. opravi ena gastroskopija). Če bi želel uspeti s funkcionalnostjo, bi moral ponuditi dva takšna stroja. Poleg tega tudi dimenzije ponujenega stroja niso v skladu z zahtevami - v primeru namreč, če ponudnik ponudi en kos stroja, ki izvede cikel reprocesiranja v 17 minutah, so bile zahtevane naslednje dimenzije stroja: višina 1950 mm, širina 600 mm in globina 930 mm, kar pa vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje. V primeru, če bi vlagatelj ponudil sistem dezinfektorjev, ki v 40 minutah (+/- 15 %) dezinficira vsaj dva endoskopa, bi sicer dimenzije stroja, ki ga je ponudil, ustrezale, vendar bi moral ponuditi 2 enokomorna stroja. Izbrani ponudnik še navaja, da vlagatelj tudi v zvezi z UZ čistilcem ni postavil vprašanja, s čimer bi se lahko izognil pripravi nedopustne ponudbe. Vlagatelj je namreč ponudil UZ čistilec, ki je za 14,55 cm daljši in 7,35 cm širši od zahtevanega.

Naročnik je z dokumentom št. 845080105-075-20/37 z dne 24. 3. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Citira 3. točko Splošnih zahtev in ugotavlja, da je vlagatelj ponudil en enokomorni stroj z naslednjimi dimenzijami: višina 1981 mm, širina 800 mm, globina 724 mm, kar ni skladno z dimenzijskimi zahtevami. Prav tako vlagatelj tudi ni izpolnil zahteve, ki se nanaša na hitrost dezinfekcije enega endoskopa (17 minut), saj znaša čas cikla ponujenega dezinfektorja 35 minut. Naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik oddal dopustno ponudbo, poleg tega je vlagatelj predložil neaktualen katalog dezinfektorja, ki ga je ponudil izbrani ponudnik. Navaja še, da je vlagatelj ponudil UZ čistilec, ki ima maksimalno moč gretja 1200 W, z dimenzijami dolžine 71,5 cm, širine 44,5 cm in višine 34,5 cm, kar ni skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljevo interpretacijo dimenzijskih zahtev. Opozarja, da so bile dimenzije definirane številčno, pri čemer je bilo dopuščeno tudi odstopanje. Navaja še, da mu niti ZJN-3 niti ostala veljavna zakonodaja ne prepovedujeta spreminjanja višine zagotovljenih sredstev med dvema postopkoma javnega naročanja. Navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj je v predhodno izvedenem postopku prejel ponudbe z bistveno nižjimi cenami od zneskov takrat zagotovljenih sredstev. Zatrjuje, da ni pomembno, če izbrani ponudnik v predhodnem postopku ni oddal ponudbe in se je seznanil z vsebino predhodne odločitve, saj ni mogel vedeti, na kakšno višino denarnega zneska je naročnik definiral zagotovljena sredstva v tem postopku. Navaja, da je na Portalu javnih naročil objavil obe odločitvi (tako predhodno odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, kakor tudi izpodbijano odločitev), pri čemer je tudi za sklop 2 obakrat javno objavil podatka o zagotovljenih sredstvih. Zato ne drži, da ni pojasnil bistveno spremenjenih okoliščin, ki so nastale med obema postopkoma. Opozarja še, da je v razpisni dokumentaciji predhodno izvedenega postopka izrecno navedel, da v primeru, če v 1. sklopu ne bo izbral nobene ponudbe, potem tudi ne bo sklenil pogodbe za preostale sklope, saj je brez adaptacije prostorov izvedba preostalih sklopov negospodarna in ne predstavlja učinkovite porabe javnih sredstev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je bil nezakonito izločen iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, saj je je bila njegova ponudba tehnično neustrezna zgolj v manjšem delu. Zatrjuje tudi, da je izbrani ponudnik ponudil opremo, ki ne ustreza vsem strokovno tehničnim zahtevam naročnika. Poleg tega navaja, da je bil izbrani ponudnik seznanjen s cenami ponudnikov, ki so v predhodno neuspešno končanem postopku oddaje javnega naročila oddali svoje ponudbe, zato je bil v boljšem položaju od preostalih sodelujočih ponudnikov.

Revizijske navedbe, ki se nanašajo na nedopustnost ponudb, je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz navedenih določil ZJN-3 je med drugim razvidno, da mora ponudba ustrezati (tudi) tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom JN-3 opredeli oziroma opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Naročnik jih lahko določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov (peti odstavek 68. člena ZJN-3). V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«. Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, ki je določen v razpisni dokumentaciji, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih določi naročnik.

V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 je ponudniku (razen izjemoma, to je pod pogoji, določenimi z ZJN-3) izrecno prepovedano dopolnjevanje ali popravljanje tudi tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Navedena določba, ki onemogoča posege v predmet ponudbe po roku za oddajo ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo zakon pripisuje ponujenemu predmetu ponudbe. Zato morajo biti ponudniki še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oziroma so dolžni v tem delu ponudbe ravnati s (še) posebno skrbnostjo.

Predmet obravnavanega javnega naročila je ureditev endoskopskih ambulant in nakup ustrezne medicinske opreme s preventivnim vzdrževanjem za obdobje 5 let. Naročnik je predmetno javno naročilo razpisal v 8 ločenih sklopih: sklop 1 - adaptacija prostorov, sklop 2 - nabava termodezinfektorja, sklop 3 - nabava aparata za podporo in sledljivost ročnega čiščenja endoskopov, sklop 4 - nabava sušilnih omar, sklop 5 - nabava stativov, 6 - nabava hladilnika za zdravila, sklop 7 - nabava strecherjev in sklop 8 - nabava vozičkov (poleg nabave opreme iz sklopov od št. 2 do št. 7 naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, naroča še njeno petletno preventivno vzdrževanje).

Naročnik v 2. sklopu naroča termodezinfektor (stroj za pranje in dezinfekcijo fleksibilnih endoskopov), ionski izmenjevalec in UZ čistilec. V 2. sklopu je naročnik prejel tri ponudbe. Dve ponudbi (vlagateljevo in ponudbo družbe Meditrade d.o.o.) je izločil zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev, izbranega ponudnika, ki je oddal dopustno ponudbo, pa je (kot je vnaprej napovedal v točki 13 Dodatka k navodilom ponudnikom) povabil k pogajanjem in mu oddal javno naročilo.

Naročnik je tehnične zahteve, ki se nanašajo na razpisano opremo, navedel v poglavju Strokovno tehnične zahteve naročnika za opremo po sklopih. Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na termodezinfektor, postavil na 1., 2. in 3. strani navedenega dela razpisne dokumentacije. Iz 3. in 4. točke točke 1 (Splošne zahteve) je razvidno, da je naročnik dopustil več možnosti. Ponudniki so lahko ponudili dva enokomorna termodezinfektorja ali pa en kos dvokomornega ali trokomornega termodezinfektorja. V teh primerih je naročnik zahteval od ponudnikov, da mora ponujeni sistem v 40 minutah dezinficirati vsaj dva endoskopa, pri čemer je dopuščeno 15 % odstopanje (bodisi navzgor ali navzdol) ter da termodenzinfektor ne sme presegati naslednjih dimenzij: višine 2200 mm, širine 900 mm in globine 800 mm, pri čemer je ravno tako dopuščena 5 % toleranca (bodisi navzdol bodisi navzgor). Poleg je naročnik tudi dovolil (navedena možnost je postala del razpisne dokumentacije šele na podlagi vprašanja, ki ga je na Portalu javnih naročil postavil eden izmed zainteresiranih ponudnikov), da ponudniki lahko ponudijo zgolj en kos enokomornega dezinfektorja, ki izvede dezinfekcijo v 17 minutah. V tem primeru so morale dimenzije ponujenega aparata znašati: 1950 mm (višina), 600 mm (širina), 930 mm (globina).

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je ponudil en kos enokomornega termodezinfektorja (Reliance PTX Endoscope Processing System) za dezinfekcijo dveh fleksibilnih endoskopov ali več manjših (do treh), ki v času 35 minut dezinficira vsaj dva ali tri manjše endoskope, in sicer v naslednjih izmerah: 1981 mm (višina), 800 mm (širina) in 724 mm (globina).

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom in izbranim ponudnikom, da vlagateljeva ponudba v tem delu ni dopustna. Vlagatelj bi namreč moral ob upoštevanju zgoraj citiranih zahtev oziroma iz razloga, ker ponujeni enokomorni termodezinfektor dva ali več manjših endoskopov dezinficira v 35 minutah, ponuditi dva takšna aparata, ponudil pa je le enega (naročnik je namreč zgolj en kos enokomornega termodezinfektorja dopustil le v primeru, če bi hitrost dezinfekcije znašala 17 minut). Poleg tega je Državna revizijska komisija vlagateljevo ponudbo v tem delu preverila tudi v smislu zahtevanih dimenzij. Iz izračunov, ki jih je opravila Državna revizijska komisija, pri čemer je upoštevala tudi dovoljeno 5 % odstopanje, je razvidno, da ponujen termodezinfektor v nobeni izmed definiranih dimenzij ne ustreza naročnikovim zahtevam - torej niti v višini, niti v širini, prav tako pa tudi ne v globini.

Vlagateljeva ponudba je bila izločena tudi iz razloga, ker je ponujeni ultrazvočni čistilec presega maksimalno moč gretja in ravno tako tudi zaradi neustreznih dimenzij navedenega aparata.

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na UZ čistilec, navedel v 4. točki poglavja Strokovno tehnične zahteve naročnika za opremo po sklopih. V navedeni točki je med drugim postavil zahteve, ki se nanašajo na moč gretja (»vsaj 300 W, max. 1000 W, 1f/50 Hz«) ter na dimenzije ponujenega ultrazvočnega čistilca (»dimenzije naj ne presegajo 60 cm - dolžina, 33 cm - širina in 36 cm - višina«), pri čemer je dopustil +/- 15 % dimenzijsko odstopanje.

Vlagatelj se sicer strinja z naročnikom, da je ponudil UZ čistilec, ki za 200 W presega maksimalno zahtevano moč, prav tako se strinja tudi z naročnikovo ugotovitvijo v delu, ki se nanaša na dimenzijsko odstopanje, a meni, da bi moral naročnik njegovo ponudbo kljub temu obravnavati kot dopustno.

Državna revizijska komisija se načeloma strinja z vlagateljem, da bi bila lahko presežena maksimalna moč ponujenega ultrazvočnega čistilca celo boljša od zahtevane, a po drugi strani je naročnik navedeno omejitev moči lahko postavil ravno iz razloga, ker višje moči stroja njegova instalacija niti ne bi prenesla. Vendar navedeno pri presoji predmetnega očitka ni pomembno, saj vlagateljeva ponudba, kar med strankama ni sporno, tudi v tem delu ni skladna z naročnikovimi tehničnimi zahtevami, in sicer niti v delu, ki se nanaša na moč ponujenega UZ čistilca niti v delu, ki se nanaša na njegove dimenzije. Državna revizijska komisija je dimenzije ponujenega UZ čistilca (z upoštevanjem 15 % odstopanja) preverila tudi sama, pri čemer je ugotovila, da je aparat predolg in preširok (zgolj višina UZ čistilca je skladna z zahtevano dimenzijo). Tudi sicer se ni mogoče strinjati z vlagateljem v tem, da gre pri dimenzijah UZ čistilca zgolj za priporočilo in ne za striktno zahtevo, saj je naročnik postavil točno določene dimenzije, ki so jih morali ponudniki upoštevati, pri čemer pa je bilo dovoljeno tudi 15 % odstopanje.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo in (v kolikor je menil, da zahteve iz razpisne dokumentacije niso postavljene v skladu z ZJN-3 oziroma da bi morale naročnikove zahteve dopuščati tudi ponudbo takšnih aparatur, kot jih je ponudil sam) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Naslednji vlagateljev očitek se nanaša na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Kot zatrjuje vlagatelj, je izbrani ponudnik ponudil opremo, ki ne ustreza vsem strokovno tehničnim zahtevam.

Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Ker ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena določa le, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter njihovega dokazovanja poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Iz navedenih določb ZPP izhaja t.i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom in izbranim ponudnikom, da vlagatelj svojih navedb v delu, ki se nanašajo na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika, ni konkretiziral. Vlagatelj je v zvezi s tem navedel le, »da je izbrani ponudnik ponudil opremo, ki ne ustreza strokovno tehničnim zahtevam naročnika, a je naročnik kljub temu odločil, da ponudba izbranega ponudnika v celoti ustreza strokovnim zahtevam iz razpisne dokumentacije«. Iz vlagateljevih navedb se ne da ugotoviti niti tega, na kateri aparat se nanašajo, poleg tega je k zahtevku za revizijo, kot pravilno opozarja izbrani ponudnik, predložil neaktualni katalog termodezinfektorja, ki ga je ponudil izbrani ponudnik (pregled ponudbe izbranega ponudnika oziroma v ponudbi predloženega prospekta namreč pokaže, da je izbrani ponudnik ponudil termodezinfektor proizvajalca Cantel/Medivators, z oznako RapidAER FG-LA - Rapid). Ker vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo ni zadostil trditvenemu (in dokaznemu) bremenu, je Državna revizijska komisija predmetni očitek zavrnila.

Državna revizijska komisija je zavrnila tudi tiste vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na neenakopravno obravnavo ponudnikov. Čeprav je bil izbrani ponudnik seznanjen s cenami, ki so jih v predhodnem postopku oddaje naročila za isti predmet ponudili ponudniki, pa je bil s cenami (in ponujenimi artikli) seznanjen tudi vlagatelj, prav tako niti izbrani ponudnik niti njegovi konkurenti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila niso mogli vedeti, s kolikšnimi zagotovljenimi sredstvi razpolaga naročnik. Tudi sicer je naročnik v predhodnem postopku vnaprej seznanil ponudnike, da v primeru, če v 1. sklopu ne bo opravil izbire, potem tudi ne bo opravil izbire v preostalih sklopih. Če namreč naročnik ne bi mogel izbrati ponudnika za izvedbo poglavitnega dela javnega naročila (za ureditev oziroma adaptacijo endoskopskih ambulant), potem tudi nakup opreme za ambulante ne bi bil gospodaren. In nenazadnje, vlagatelj ni bil izločen iz razloga, ker naj bi izbrani ponudnik ponudbeno ceno prilagodil cenam in proizvodom konkurentov, pač pa zato, ker njegova ponudba ni bila dopustna oziroma ni ustrezala vsem tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik kršil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je njegovo ponudbo kot nedopustno zavrnil, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.

V Ljubljani, dne 6. 5. 2021




Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije


























Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana,
- Odvetniška družba Kočevar in Kvaternik, o.p., d.o.o., Metelkova ulica 15, Ljubljana,
- Medip d.o.o., Leskoškova cesta 9E, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.






Natisni stran