EN

018-058/2021 Univerza na Primorskem Universita del Litorale

Številka: 018-058/2021-4
Datum sprejema: 21. 4. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter Sama Červeka in Marka Medveda kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve mobilne in stacionarne telefonije za potrebe Univerze na Primorskem za obdobje štirih let«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe A1 Slovenija, telekomunikacijske storitve, d.d., Šmartinska cesta 134B, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA NA PRIMORSKEM UNIVERSITA DEL LITORALE, Titov trg 4, Koper - Capodistria (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 4. 2021

odločila:


1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik po odprtem postopku oddaja javno naročilo »Storitve mobilne in stacionarne telefonije za potrebe Univerze na Primorskem za obdobje štirih let«, v zvezi s katerim je bilo obvestilo o naročilu na Portalu javnih naročil objavljeno dne 8. 2. 2021, pod številko JN000673/2021-B01, v Uradnem listu Evropske unije pa dne 9. 2. 2021, pod številko 2021/S 027-066924.

Vlagatelj je po pooblaščencu z vlogo z dne 9. 3. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev izpodbijanih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, oziroma, podredno, razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je vlagatelja s pozivom z dne 15. 3. 2021 (skupaj z opozorilom na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve) pozval, naj v roku treh delovnih dni od prejema poziva zahtevek za revizijo dopolni s predložitvijo manjkajočega pooblastila, podeljenega pooblaščencu za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku. Po prejemu pooblastila je naročnik zahtevek za revizijo obravnaval po vsebini in ga z odločitvijo z dne 25. 3. 2021 kot neutemeljenega zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je z dopisom z dne 29. 3. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 29. 3. 2021 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo. V vlogi pojasnjuje določene okoliščine v zvezi z zastopanjem in v celoti vztraja tako pri pravovarstvenem predlogu kot pri navedbah ter dokazih iz zahtevka za revizijo.

Po preučitvi odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija v skladu z 31. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija v skladu z 31. členom ZPVPJN opravi predhodni preizkus zahtevka za revizijo in po uradni dolžnosti preveri, ali so izpolnjeni procesni pogoji za njegovo obravnavo, in sicer, ali je bil vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je revizijski zahtevek dopusten.

Iz navedene zakonske določbe izhaja, da mora zahtevek za revizijo za meritorno obravnavo vsebovati tudi obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, mednje pa v primeru, da vlagatelj nastopa s pooblaščencem, v skladu s 7. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN sodi tudi pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku.

V kolikor zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin, vlagatelja k njegovi dopolnitvi v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo, opravljenega v predrevizijskem postopku, pozove že naročnik. ZPVPJN tako naročniku v četrtem odstavku 26. člena nalaga, da mora v primeru, če ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena navedenega zakona in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozvati, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik sprejme v obravnavo.

V primeru manjkajočih obveznih sestavin, ki niso razvidne iz zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija vlagatelja k dopolnitvi zahtevka za revizijo poziva le, če tega ni storil že naročnik ali če poziv ni bil ustrezen (prim. prvo poved četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN). Če pa je naročnik v takem primeru vlagatelja z ustreznim pozivom že pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo, vendar slednjega po opustitvi dopolnitve ali po prejemu nepravočasne ali neustrezne dopolnitve ni zavrgel, kot mu to nalaga četrti odstavek 26. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija pravne podlage za ponoven poziv k dopolnitvi zahtevka za revizijo nima (prim. četrti odstavek 31. člena ZPVPJN). Ker pa hkrati nima niti pravne podlage za njegovo meritorno obravnavo (zahtevek za revizijo namreč ne vsebuje vseh obveznih sestavin), mora zahtevek za revizijo s sklepom zavreči (smiselno prim. drugi odstavek v povezavi s četrtim odstavkom 31. člena ZPVPJN).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija kot relevantne najprej izpostavlja navedbe, ki jih je vlagatelj v zvezi z zastopanjem v predrevizijskem in revizijskem postopku podal v vlogi z dne 29. 3. 2021, s katero se je opredelil do trditev naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V tej vlogi je namreč vlagatelj pojasnil, da je zahtevek za revizijo v predrevizijskem postopku, ki se vodi pred naročnikom, vložil po pooblaščencu A. A., zakonitem zastopniku družbe B d.o.o., medtem ko v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo nastopa sam, brez pooblaščenca. S temi navedbami je vlagatelj na nedvoumen način pojasnil, da v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo pooblaščenca nima, hkrati pa je izrecno predstavil svojo jasno voljo o tem, da je bila za zastopanje vlagatelja v predrevizijskem postopku pred naročnikom upravičena fizična oseba A. A., ki je v njegovem imenu tudi vložila zahtevek za revizijo.

Da je vlagatelj v predrevizijskem postopku pred naročnikom nastopal s pooblaščencem A. A., sicer izhaja že iz zahtevka za revizijo samega. Pregled njegove naslovne strani namreč pokaže, da je zahtevek za revizijo elektronsko podpisala oseba A. A., pod elektronskim podpisom pa je zapisana navedba, iz katere prav tako izhaja, da je »kontaktna oseba – pooblaščenec« vlagatelja v konkretnem primeru A. A., zakoniti zastopnik družbe B d.o.o. Ob upoštevanju jasne in nedvoumne volje vlagatelja, izrecno izražene v vlogi z dne 29. 3. 2021, v skladu s katero je bila za zastopanje v predrevizijskem postopku pooblaščena (zgolj) oseba A. A., navedbe družbe B d.o.o. v povezavi z osebo A. A. na naslovni strani zahtevka za revizijo namreč ni mogoče razumeti drugače kot zgolj na način predstavitve podatka, da je oseba A. A., ki je pooblaščena za zastopanje, hkrati tudi zakoniti zastopnik družbe B d.o.o. (isti podatek je vlagatelj navedel tudi v vlogi z dne 29. 3. 2021). V tej zvezi zato Državna revizijska komisija – v izogib nejasnostim – pripominja še, da pravna oseba, ki ni odvetniška družba (B d.o.o.), v postopku pravnega varstva tudi sicer ne more nastopati kot pooblaščenec, saj nima sposobnosti za procesno zastopanje vlagatelja (prim. 87. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), medtem ko jo fizična oseba (A. A.) ima.

Na podlagi pregleda zahtevka za revizijo in ob sočasnem upoštevanju jasne ter nedvoumne volje vlagatelja, kot ta izhaja iz vloge z dne 29. 3. 2021, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v predrevizijskem postopku pred naročnikom nastopal s pooblaščencem, fizično osebo A. A., ki je v njegovem imenu tudi vložila zahtevek za revizijo.

Vendar preučitev spisovne dokumentacije pokaže, da vlagatelj – kljub nastopanju s pooblaščencem – k zahtevku za revizijo ni priložil pooblastila, podeljenega osebi A. A. za zastopanje v predrevizijskem postopku, ki ga je v konkretnem primeru treba šteti za obvezno sestavino zahtevka za revizijo (smiselno prim. 7. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN).

Iz spisovne dokumentacije je nadalje razvidno, da je naročnik tako vlagatelju kot pooblaščencu posredoval poziv z dne 15. 3. 2021 (»Poziv k predložitvi manjkajoče sestavine«). V pozivu je pojasnil, da je zahtevek za revizijo v imenu vlagatelja kot pooblaščenec elektronsko podpisal in vložil A. A., zakoniti zastopnik družbe B d.o.o., pri čemer pa pooblastilo za zastopanje ni bilo predloženo. Naročnik je zato vlagatelja, kakor je razvidno iz poziva, pozval k predložitvi pooblastila v roku treh delovnih dni od prejema poziva in ga opozoril, da bo v nasprotnem primeru zahtevek za revizijo s sklepom zavrgel.

Kot izhaja iz portala e-Revizija, je vlagatelj zahtevek za revizijo še isti dan (15. 3. 2021) dopolnil s predložitvijo pooblastila. Vendar pa se navedeno pooblastilo ni glasilo na osebo A. A., ki je v predrevizijskem postopku dotlej v imenu vlagatelja opravljala procesna dejanja in ki jo je vlagatelj sam označil za svojega pooblaščenca, temveč se je glasilo na družbo B d.o.o. (ki pa, kot že pojasnjeno, v postopku pravnega varstva niti ne more nastopati kot pooblaščenec).

Medtem ko je torej naročnik tako vlagatelja kot pooblaščenca s pozivom, ki je bil po oceni Državne revizijske komisije ustrezen, pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo in jima s tem omogočil sanacijo ugotovljenih pomanjkljivosti, niti vlagatelj niti njegov pooblaščenec, četudi opozorjena na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve, nista ravnala skladno s pozivom in zahtevka za revizijo nista ustrezno dopolnila.

Iz navedenega tako izhaja, da zahtevek za revizijo ne vsebuje ene od obveznih sestavin zahtevka za revizijo (tj. pooblastila za zastopanje v predrevizijskem postopku, podeljenega osebi A. A.), zato ni izpolnjen procesni pogoj za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZPVPJN. Navedeno pa – ob upoštevanju drugega odstavka 31. člena ZPVPJN – pomeni, da Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo ne more sprejeti v obravnavo. Vendar ob dejstvu, da je naročnik tako vlagatelja kot njegovega pooblaščenca z ustreznim pozivom in opozorilom na pravno posledico zavrženja že pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo pooblastila za A. A., Državna revizijska komisija pravne podlage za ponoven poziv, kot že pojasnjeno, nima. Ker zahtevek za revizijo (tudi po dopolnitvi) procesnih pogojev za meritorno obravnavo (še vedno) ne izpolnjuje, je Državna revizijska komisija – glede na dejstvo, da tega kljub opozorilu in določbi četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN ni storil že naročnik – zahtevek za revizijo zavrgla (smiselno prim. drugi odstavek v povezavi s četrtim odstavkom 31. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 29. 3. 2021 zahteval tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva (tj. takse za predrevizijski in revizijski postopek). Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev ni dovoljen upravni spor.


V Ljubljani, 21. 4. 2021

Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije

Vročiti (prek portala e-Revizija):

– vlagatelj,
– naročnik,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.


Vložiti:

– v spis zadeve, tu.

Natisni stran